TEMATSKE POTI NA LOŠKEM - Turizem Škofja Loka
TEMATSKE POTI NA LOŠKEM - Turizem Škofja Loka TEMATSKE POTI NA LOŠKEM - Turizem Škofja Loka
14. 3. Dom na Slajki Hotavlje 59, 4224 Gorenja vas, tel. 040 668 804 (Katarina) Čas obratovanja: vikendi in prazniki. Ponudba: 12 postelj v sobah, 13 na skupnih ležiščih, enolončnice in kosila, sladice. 14. 4. Koča na Ermanovcu Stara Oselica 7, 4225 Sovodenj, tel. 04 519 52 14 Čas obratovanja: od novembra do aprila: vikendi in prazniki, od maja do konca oktobra: ponedeljek, sreda, četrtek od 14. do 22. ure, torek od 19. do 22. ure, petek, sobota, nedelja ves dan. Ponudba: 60 ležišč, suha hrana, topla po naročilu. Pot se začne na Hotavljah, od koder sledi markacijam Loške planinske poti mimo cerkve sv. Lovrenca, nato krajši del po asfaltirani cesti (ki vodi naprej do vrha), do smerokaza, ki usmeri levo na lepo markirano pešpot. Prizadevni Hotaveljčani so ob poti postavili tudi dve klopci, da si lahko malce odpočijete od vzpona in se malo razgledate. V približno uri hoda ste pri domu na Slajki, kjer je poskrbljeno za dobro hrano in pijačo. Največji obisk je zagotovo zadnjo nedeljo v maju, ko je na Slajki že tradicionalna prireditev Dan šmarnic. Pot se nadaljuje po Loški planinski poti preko vrha Špika ali naokrog nad kmetijo Homovc – obe poti se kaj kmalu združita, nam pa se razgled odpre na drugo stran proti grebenu Žirovskega vrha. Makadamska cesta, vodi navzdol proti izhodišču mimo kmetije Homovc, malo niže, na križišču s cesto, ki povezuje Hotavlje s Slajko pa je desno speljana Loška planinska pot, ki vodi nazaj do cerkve na Hotavljah. V kolikor želite pot nadaljevati do Ermanovca, se ne smete spustiti navzdol proti Homovcu, pač pa nadaljujete po makadamski cesti do Slemena in potem po asfaltirani cesti do vrha grebena. Od tu do koče je le še nekaj minut hoje. Za povratek proti Hotavljam lahko izbirate med več potmi, predlagamo pa tisto preko Vrhovcovega griča v Trebijo: vrnete se do kapelice in nato po kolovozni poti preko pobočja. Markacije vas vodijo ves čas preko gozdov, travnikov in mimo nekaj hiš (le krajši del poti poteka po cesti Trebija-Stara Oselica). Na Trebiji lahko počakate avtobus, ali pa greste po zgornji poti do Podgore. Od tam do Hotavelj ni več daleč, je pa najbolj nevarno, saj je regionalna cesta polna hitrih voznikov. 15. POT OB RAPALSKI MEJI Čas hoje: 3 – 4 ure Višinska razlika: 530 m Turistična ponudba: 15. 1. Kmetija Pr' Selak Milena Kavčič, Jarčja dolina 20, 4226 Žiri, tel. 04 519 21 06 Ponudba: čaj, žganje, sezonsko sadje, orehi. 15. 2. Domačija Pr' Štrel Milan in Majda Strel, Breznica pri Žireh 5, 4226 Žiri, tel. 04 510 65 65, 040 504 230, e-pošta: majda.strel.@siol.net
Ponudba: vodenje po Rapalski meji, animacija, ključ od cerkve, po naročilu organizirajo gostinsko ponudbo. 15. 3. Okrepčevalnica Pri Kafurju Dragica Peternelj, Idrijska 2, 4226 Žiri, tel. 04 519 12 71 Odprto: ponedeljek, torek, četrte od 8. do 22. ure, sreda in nedelja od 8. do 13. ure, petek in sobota od 8. do 23. ure. Ponudba: poleti jedi po naročilu, jedi na žaru, ribe, pozimi narezki. 15. 4. Prodajna galerija A. Primožič 1888 d.o.o., Jobstova 29, 4226 Žiri, tel. 04 519 25 32, 041 914 457, faks 04 510 69 50, e-pošta: a.primozic@siol.net Odprto: vsak dan od 16.30 do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure, za najavljene skupine po dogovoru. Ponudba: hiša klekljanih čipk, galerija in prodaja replik in novih izdelkov ter aplikacij s klekljano čipko. Pot se začne v Žireh, pri farni cerkvi sv. Martina, ki je s svojima visokima zvonikoma vidna že od daleč, in sicer vodi preko mostu in po kolovozni poti po levem bregu Sore pod vznožjem Žirka proti Ledinici oz. do tamkajšnje cerkve sv. Ane. Menda prebiva v Žirku žirovski zmaj Lintvern, ki vsako jutro pije vodo iz podzemeljskega jezera in čaka, da bo potres naredil odprtino, skozi katero bo prišel na svetlo in požrl najlepšo deklico. Tako se bo maščeval nad tistimi, ki so ga priklenili v podzemlje. To zagotovo niso bili romarji, ki so svoj čas pogosto hodili k sv. Ani. Danes je cerkev večinoma zaprta, bogoslužja se opravljajo le na god cerkvenih zavetnikov – sv. Ane in sv. Florjana. Na kresni večer pa se že nekaj let v cerkvi prirejajo koncerti renesančne, baročne in druge stare glasbe. Pot je naprej speljana za cerkvijo in nato po stezi, ki vodi v gozd in se pričenja počasi vzpenjati. Na sosednjem pobočju lahko zagledate ali pa vsaj slišite kakšnega damjaka, saj jih je kmet že skoraj udomačil. Markirana steza zavije na greben in poteka po njem praktično do vrha. Pod vrhom planotaste uravnave Mrzli vrh je speljana iz gozda na plano, se nadaljuje po cesti in nato po poti preko pašnika na vrh Mrzlega vrha. Ob lepem vremenu je razgled čudovit - od Snežnika, Javornikov, Cerkljanskega hribovja do Julijskih in Kamniških Alp. Povratek poti je speljan ob nekdanji Rapalski meji, saj je od leta 1920 do 1941 tu potekala meja med Italijo in Jugoslavijo, o čemer pričajo tudi ohranjeni mejni kamni ali konfini, kot jih z italijansko besedo še vedno imenujejo domačini. Dogovor o meji je bil sklenjen 12. 11. 1920 v Rapalu s t.i. Rapalsko pogodbo, po kateri je Italiji pripadel velik del s Slovenci poseljenega ozemlja. Vsak "konfin" ima na širši stranici napisani kratici držav, ki ju je razmejeval, to sta I – Italija in J- Jugoslavija ter letnico 1920 ter na ožjih stranicah številko odseka in pod črto zaporedno rimsko številko znotraj odseka. Na vrhu kamna je na tistih bolje ohranjenih opaziti puščico, ki kaže proti severu in še dve črti, ki kažeta v smeri sosednjih dveh mejnih kamnov. Vmes so na določeni razdalji postavljeni tudi večji t.i. glavni mejni kamni (visoki okrog enega
- Page 1 and 2: TEMATSKE POTI NA LOŠKEM 1. FLISOVA
- Page 3 and 4: 2. 4. Med in čebelji pridelki Izto
- Page 5 and 6: 4. 2. Nacetova hiša Družina Polen
- Page 7 and 8: precej mokrih, celo močvirnatih ze
- Page 9 and 10: srečevati avtomobilov! Avto ali ko
- Page 11 and 12: Čebelarska pot vodi naprej preko S
- Page 13 and 14: Pot lahko pričnete tudi v zgornjem
- Page 15: 13. 4. Kmetija Pr' Čum Stanka Home
- Page 19 and 20: Zadnja, tretja etapa nas pripelje
- Page 21 and 22: zato boste na drevesih opazili ozna
- Page 23 and 24: medeni kruhek. Prav tako je medene
- Page 25 and 26: Iz Selške doline vas v stransko do
- Page 27: Vsem, ki bi si radi ogledali še ka
Ponudba: vodenje po Rapalski meji, animacija, ključ od cerkve, po naročilu organizirajo<br />
gostinsko ponudbo.<br />
15. 3. Okrepčevalnica Pri Kafurju<br />
Dragica Peternelj, Idrijska 2, 4226 Žiri, tel. 04 519 12 71<br />
Odprto: ponedeljek, torek, četrte od 8. do 22. ure, sreda in nedelja od 8. do 13. ure, petek in<br />
sobota od 8. do 23. ure.<br />
Ponudba: poleti jedi po naročilu, jedi na žaru, ribe, pozimi narezki.<br />
15. 4. Prodajna galerija<br />
A. Primožič 1888 d.o.o., Jobstova 29, 4226 Žiri, tel. 04 519 25 32, 041 914 457, faks 04 510 69<br />
50, e-pošta: a.primozic@siol.net<br />
Odprto: vsak dan od 16.30 do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure, za najavljene skupine po<br />
dogovoru.<br />
Ponudba: hiša klekljanih čipk, galerija in prodaja replik in novih izdelkov ter aplikacij s<br />
klekljano čipko.<br />
Pot se začne v Žireh, pri farni cerkvi sv. Martina,<br />
ki je s svojima visokima zvonikoma vidna že od<br />
daleč, in sicer vodi preko mostu in po kolovozni<br />
poti po levem bregu Sore pod vznožjem Žirka<br />
proti Ledinici oz. do tamkajšnje cerkve sv. Ane.<br />
Menda prebiva v Žirku žirovski zmaj Lintvern, ki<br />
vsako jutro pije vodo iz podzemeljskega jezera in<br />
čaka, da bo potres naredil odprtino, skozi katero<br />
bo prišel na svetlo in požrl najlepšo deklico. Tako<br />
se bo maščeval nad tistimi, ki so ga priklenili v<br />
podzemlje. To zagotovo niso bili romarji, ki so svoj čas pogosto hodili k sv. Ani. Danes je<br />
cerkev večinoma zaprta, bogoslužja se opravljajo le na god cerkvenih zavetnikov – sv. Ane in<br />
sv. Florjana. Na kresni večer pa se že nekaj let v cerkvi prirejajo koncerti renesančne, baročne<br />
in druge stare glasbe.<br />
Pot je naprej speljana za cerkvijo in nato po stezi, ki vodi v gozd in se pričenja počasi<br />
vzpenjati. Na sosednjem pobočju lahko zagledate ali pa vsaj slišite kakšnega damjaka, saj jih<br />
je kmet že skoraj udomačil. Markirana steza zavije na greben in poteka po njem praktično do<br />
vrha. Pod vrhom planotaste uravnave Mrzli vrh je speljana iz gozda na plano, se nadaljuje po<br />
cesti in nato po poti preko pašnika na vrh Mrzlega vrha. Ob lepem vremenu je razgled<br />
čudovit - od Snežnika, Javornikov, Cerkljanskega hribovja do Julijskih in Kamniških Alp.<br />
Povratek poti je speljan ob nekdanji Rapalski meji, saj je od leta 1920 do 1941 tu potekala<br />
meja med Italijo in Jugoslavijo, o čemer pričajo tudi ohranjeni mejni kamni ali konfini, kot jih<br />
z italijansko besedo še vedno imenujejo domačini. Dogovor o meji je bil sklenjen 12. 11. 1920<br />
v Rapalu s t.i. Rapalsko pogodbo, po kateri je Italiji pripadel velik del s Slovenci poseljenega<br />
ozemlja. Vsak "konfin" ima na širši stranici napisani kratici držav, ki ju je razmejeval, to sta I –<br />
Italija in J- Jugoslavija ter letnico 1920 ter na ožjih stranicah številko odseka in pod črto<br />
zaporedno rimsko številko znotraj odseka. Na vrhu kamna je na tistih bolje ohranjenih opaziti<br />
puščico, ki kaže proti severu in še dve črti, ki kažeta v smeri sosednjih dveh mejnih kamnov.<br />
Vmes so na določeni razdalji postavljeni tudi večji t.i. glavni mejni kamni (visoki okrog enega
Change language