TEMATSKE POTI NA LOŠKEM - Turizem Škofja Loka

TEMATSKE POTI NA LOŠKEM
1. FLISOVA POT
Čas hoje: 2 uri
Višinska razlika: 153 m
Turistična ponudba:
1. 1. Turistično društvo Škofja Loka - TIC
Mestni trg 7, 4220 Škofja Loka, tel. 04 512 02 68, e-pošta: td-skofja.loka@siol.net,
www.skofjaloka.info
Odprto: od ponedeljka do petka od 8.30. do 19.00, sobota od 8.30 do 12.30, junij, julij,
avgust pa dodatno ob sobotah in nedeljah od 8.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. ure.
Ponudba: turistične informacije, prospekti, zemljevidi, vodniki, spominki, slovenski izdelki
mojstrov domače in umetnostne obrti, poslovna in osebna darila, turistično vodenje po
mestu in okolici, izvedba prireditev.
1. 2. Loški muzej Škofja Loka
Grajska pot 13, 4220 Škofja Loka, tel. 04 517 04 00,
04 517 04 11, faks 04 517 04 12, e-pošta:
loski.muzej@guest.arnes.si, www.loski-muzej.si
Odprto: 1.4. do 31.10. od torka do nedelje od 9. do
8. ure ali po dogovoru, 2.11. do 31.3. ob sobotah in
nedeljah od 9. do 17. ure.
Ponudba: arheološka, zgodovinska, kulturnozgodovinska,
umetnostna, etnološka in
prirodoslovna zbirka. Občasne likovne razstave in
muzejske delavnice. Organizirani ogledi galerije Franca Miheliča, cerkve Marijinega
oznanjenja v Crngrobu in Tavčarjeve domačije na Visokem.
1. 3. Mini hotel
Jani in Metka Demšar, Vincarje 47, 4220 Škofja Loka, tel. 04 515 05 40, faks 04 515 05 42, epošta:
metka@minihotelzorka-sp.si, www.minihotel.si
Ponudba: osem moderno opremljenih sob, apartma 1/4-6, sejna soba, zunanji bazen,
košarka, badminton, squash, tenis, fitnes, aerobika, savne, jacuzzi, solarij, otroško igrišče,
prostor za piknik.
Pot je poimenovana po nadučitelju Slavku Flisu, ki se je kot predsednik »Olepševalnega
društva«, ustanovljenega l. 1897, zavzemal za razvoj turizma in spodbujal someščane k
rekreaciji. Pri tem je začrtal krožno pot, ki je zgodovinsko obarvana, saj povezuje tri gradove,
ki so kot utrdbe varovali Škofjo Loko: Zgornji stolp na Kranclju, Loški in Stari grad.
Z Mestnega trga se pot najprej povzpne do Loškega gradu, v katerem so razstavljene številne
zbirke Loškega muzeja. Od grajskih vrat je pot speljana po oznakah in vodi do razvalin
Zgornjega stolpa na Kranclju. Obrambni stolp, ki je bil obdan z obzidjem in globokim jarkom,
je imel več nadstropij in bil visok okoli 30 metrov. V potresu leta 1511 je bil popolnoma
porušen, tako, da danes vidimo le še borne ostanke. Stolpa že takrat niso obnavljali, material
so raje uporabili za dokončanje Loškega gradu.

Pot se nadaljuje do prevala Kobila, kjer s ceste
zavije desno na gozdno pot, ki vodi do razvalin
Starega gradu. Stare listine govore o
Wildenlach-u, v katerem so prebivali roparski
vitezi, kasneje pa Loški vitezi. Potres leta 1511
je tudi ta grad tako razmajal, da se niso
odločili za obnovo, s čimer se je končala tudi
njegova obrambna funkcija. Nekateri so še
danes prepričani, da je nekje na gradu ali
njegovi okolici skrit zaklad. Dobil pa ga bo tisti,
ki si bo upal poljubiti grajsko hči, ki se je zaradi
hudobnosti spremenila v kačo. Mogoče bi se že kdo našel, a kaj, ko je junaku prav ta hči
obljubljena za ženo. Da je v legendi vseeno nekaj resnice, potrjujejo izkopavanja arheologov;
našli so namreč številne ostanke železnega orodja in orožja, keramičnega posodja in izdelkov
iz stekla. Najdbe so razstavljene v Loškem muzeju.
Od Starega gradu se skozi Vincarško grapo pot spusti v Vincarje, poimenovane po viničarjih,
ki so za potrebe škofov gojili vinsko trto. V staro mestno jedro je pot speljana ob Selški Sori
po desnem bregu.
2. POT NA PLANICO IN KRIŽNO GORO
Čas hoje: 4 – 5 ur
Višinska razlika: 450 m
Turistična ponudba:
2. 1. Turistična kmetija Pri Marku
Jožef Porenta, Crngrob 5, 4209 Žabnica, tel. 04 513 16 26, 041 711 260, faks 04 513 97 90, epošta:
kt.pri.Marku-Porenta@siol.net
Ponudba: prenočišča (20 postelj in dodatna ležišča ter možnost spanja na senu), hladne
malice, po predhodnem naročilu dobite tudi tople malice in kosila za zaključene družbe (do
60 oseb), ob vikendih možnost kosila, organizirajo tudi piknike do okoli 60 oseb.
2. 2. Kmetija odprtih vrat Pr' Brčnk
Mira Hribernik, Planica 2, 4000 Kranj, tel. 04 231 17 97
Odprto: ponedeljek, torek in sreda od 12. do 22. ure (za v naprej najavljene goste), sobota in
nedelja od 10. do 22. ure, v četrtkih zaprto
Ponudba: suho-mesnati izdelki, domači sadni sokovi, domače žgane pijače, kislo mleko, po
predhodnem naročilu pa tople malice in kosila.
2. 3. Gostilna pri Boštjanu
Jožefa Bernik, Križna Gora 8a, 4220 Škofja Loka, 4000 Kranj, tel. 04 510 33 20 in 041 720 446
Odprto: vsak dan razen torka od 10. do 22. ure
Ponudba: domača hrana vseh vrst, posebnosti: domač kruh, pečenke in krače iz krušne peči
(za kračo je potrebno predhodno naročilo), štruklji, koroški žlikrofi, krofi, potica, ocvirkovica,
gibanica.

2. 4. Med in čebelji pridelki
Iztok Pogačnik, Sv. Duh 5, 4220 Škofja Loka, tel. 04 513 27 36
Ponudba: med pakiran v navadni in darilni embalaži, medeno vino in medeni liker, med z
jabolčnim kisom, cvetni prah, propolis, med s čebeljimi pridelki, matični mleček, med s suhim
sadjem in oreščki, sveče, možna degustacija osmih vrst medu.
Pot vodi po Cesti talcev proti Stari Loki in sledi
kažipotom za Pevno in Crngrob. Malo pred
Crngrobom je speljana mimo dveh večjih kapelic -
v prvi je Pieta s poslikavami Ivana Groharja, druga
je posvečena Sv. križu. Na bližnjem razcepu poti
stoji Rdeče kužno znamenje iz 16. stoletja, z
gotskimi freskami svetniških figur. Desna, krajša
pot pripelje do spodnjega dela vasi Crngrob, kjer je
tudi Porentova turistična kmetija Pri Marku, leva
pa do gostišča Crngrob in do cerkve.
Zakaj se vas imenuje Crngrob? Tukaj naj bi nekoč v podzemeljskih jamah prebivali roparji in
prežali na trgovce, ki so hodili z blagom proti Kranju ali Loki. Kraj so zato imenovali 'zw Erngrub'
(zur Erdgrube), kar pomeni pri zemeljski jami ali konti, ki je bila roparjem pribežališče.
To ime so kasneje združili v Cerngrob, danes pa se imenuje Crngrob.
Levo od cerkve se mimo nekdanje mežnarije pot vzpne proti gozdu. Hoja je prijetna in ne
preveč naporna. Na sedlu zavije levo do Planice, kjer je možnost prvega okrepčila. Na kmetiji
odprtih vrat Pr' Brčnk vsakega gosta prijazno sprejmejo in pogostijo z domačo hrano. Vas
Planica leži na vzhodnem pobočju isto imenovanega vrha na katerem je od leta 1995 na novo
postavljena cerkev sv. Gabrijela. Vzpon na vrh je najenostavnejši, ko pred prvo hišo na Planici
pot zavije desno v pobočje in potem sledi pešpoti.
Z vrha se pot spusti skozi gozd in nato po grebenu do Križne gore. V prijetni gostilni Pri
Boštjanu bodo poskrbeli za dobro jedačo in pijačo. Tu si je mogoče ogledsati tudi slovensko
etnološko dediščino, in sicer si po predhodnem dogovoru lahko ogledate hišo Franca
Krajnika (Križna gora 17), tel. 04/514 14 66, ki jo najdete v Sredniški grapi v smeri proti
Praprotnemu (20 minut hoje od gostilne Pri Boštjanu). Gospod Krajnik zbira in hrani številne
predmete, ki bi sicer izginili v pozabo.
Makadamska grebenska cesta vodi do cerkve sv. Križa. V njej so lepi oltarji in freske
poznogotskega realizma. Ključ hranijo v gostilni pri Boštjanu.
V dolino je pot speljana po stezi mimo lovske koče do zaselka Cavrn, ko za zadnjo,
Jurmanovo hišo, zavije v gozd in se spusti navzdol do vznožja hriba. Najprej pride do vasi
Trnje, nato pa v Staro Loko, kjer si je mogoče ogledati še starološko cerkev sv. Jurija. Skozi
Staro Loko se pot nadaljuje proti izhodišču.
3. POT NA LUBNIK
Čas hoje: 3-4 ure,
Višinska razlika: 677 m
Turistična ponudba:
Društvo za raziskovanje podzemlja Škofja Loka
Walter Zakrajšek, tel. 04 515 44 11 in Peter Jeram, tel. 031 797 935

Ponudba: ogled Marijinega brezna (od pomladi do jeseni) in Kevdrca. Predhodne prijave 3-4
dni pred načrtovanim ogledom, potrebna je primerna obleka in obutev.
3. 1. Dom na Lubniku
Planinsko društvo Škofja Loka, Kapucinski trg
13, 4220 Škofja Loka, tel. - koča 04 512 05 01
- PD: 04 512 06 67, e-pošta:
pd.skofjaloka@volja.net
Odprto: vsak dan od začetka marca do
zadnjega dne novoletnih praznikov - v
januarju in februarju je ob sobotah, nedeljah
in praznikih odprto zavetišče Lubnikar
Ponudba: 19 ležišč, hrana in pijača. Za
najavljene skupine je po predhodnem
dogovoru možno vodenje po okoliških hribih.
Iz Škofje Loke se pot po pešpoti povzpne mimo Loškega gradu. Ob obzidju se nadaljuje mimo
Grebenarjeve domačije in po zgornji poti proti gozdu. Tik ob poti je vhod v "Hudičev brezen",
iz katerega pozimi puhti topel zrak, ki stopi sneg okrog vhoda. Da je svet kraški se opazi po
številnih vrtačah, breznih ter jamah, ki jih je možno obiskati z jamarji Jamarskega društva
Škofja Loka. Najbolj znan je Kevderc s ponekod lepo zasiganimi jamskimi prostori. Tu so tudi
arheološka najdišča z znaki bivanja neolitskega človeka. Pot
sledi markacijam in na prevalu, imenovanem Kobila, vodi pot, čez Lužo, mimo vasi Gabrovo
in na sam vrh Lubnika, od koder je ob lepem vremenu lep razgled. Pri orientaciji je v pomoč
smerna plošča z graviranimi imeni bližnjih in
daljnih vrhov. V planinskem domu, ki ga oskrbuje
Planinsko društvo Škofja Loka, se je mogoče
okrepčati in tudi prenočiti.
Nazaj vodi pot v isto smer, a kmalu (na delu, kjer
se pot malce poravna), zavije levo in sledi stari
grebenski poti, ki je bila ne dolgo nazaj na novo
markirana. Pot pripelje do Selške Sore. Ob njej je
speljana prijetna pešpot, po kateri se pride do
naselja Vincarje in naprej do Mestnega trga.
4. HRASTNICA Z OKOLIŠKIMI HRIBI
Čas hoje: 7 ur
Višinska razlika: 670 m
Turistična ponudba:
4. 1. Prodaja medu
Anton Fojkar, Puštal 66 A, 4220 Škofja Loka, tel. 04 512 22 59
Ponudba: prodaja medu in ostalih čebeljih pridelkov – propolisa, cvetnega prahu, po
predhodni najavi možen ogled čebelnjaka in čebelarske opreme.

4. 2. Nacetova hiša
Družina Polenec, Puštal 74, 4220 Škofja Loka, tel. 041 769 425, 040 295 916
Odprto: po predhodni najavi.
4. 3. Kmetija odprtih vrat Ogrinc
Alojzij Marolt, Selo 6, 1355 Polhov Gradec, tel. 04 512 29 57
Odprto: sobote in nedelje, med tednom za v naprej najavljene goste.
Ponudba: suhomesnati izdelki, domače žganje, domači sadni sokovi, domači čaji, mleko in
domači mlečni izdelki, domač kruh in pecivo.
4. 4. Kmetija odprtih vrat Rožnik
Stanko Bukovec, Osolnik 2, 1215 Medvode, tel. 01 361 27 19
Odprto: sobote in nedelje.
Ponudba: suhomesnati izdelki, mleko (kislo mleko), maslo, žganje, mošt, ob nedeljah štruklji,
potica, ocvirkovca.
Pot se začne v primestnem naselju Škofje Loke – v Puštalu, od koder vodi mimo Puštalskega
gradu in Nacetove hiše. Sledi oznakam, ki pripeljejo do hiše, kjer prečka dvorišče in zavije
levo na gozdno pot, ki vodi v pobočje. Po uri hoje pot pripelje do naselja sv. Andrej. Cerkvica,
ki je dala ime celotni vasici stoji tu zagotovo že od leta 1501, izpred nje pa je lep razgled na
okoliške hribe. Čudovit razgled je viden pri cerkvici sv. Ožbolta, kamor vodi pot po kolovozni
poti do kmetije Janšč. Od tod do vrha je le še nekaj minut, vendar je pot speljana po poti. Od
cerkve se nadaljuje po makadamski cesti mimo Polanca, do, s freskami poslikane kmečke
hiše Pr' Alč. Naprej je speljana po zgornji poti, ki vodi preko travnikov in skozi gozd do Sela,
kjer se je mogoče okrepčati na kmetiji odprtih vrat Ogrinc. Od tod je pot speljana do velikega
križišča s kapelico in vodi naravnost, mimo
cerkve sv. Jederti, kjer je steza speljana levo v
hrib. Po uri hoda se pot povzpne na najvišjo
točko poti – na 1021 m visoki Tošč. Nazaj je pot
speljana proti Osolniku, do tja je dobri dve uri
hoje, saj se pot kar nekajkrat dvigne in spusti,
tako da je priporočljiv postanek na kmetiji
odprtih vrat Rožnik, malo pod cerkvijo sv.
Mohorja in Fortunata. Povratek v Loko je speljan
po markirani gozdni stezi, ki se prične pod
cerkvijo in vodi do Puštala.
Tisti, ki jim je pot predolga, jo lahko skrajšajo mimo Vodnikove domačije v dolino Hrastnice -
na tablah je označena s črko V. Malo pred cerkvico sv. Jedrti boste videli makadamsko pot, ki
se odcepi levo proti dolini – označena je tudi s kažipotom. Pri sestopu je potrebno biti
pozoren edino le na še en odcep levo in sicer na delu, ko se makadamska pot, ki vodi do
Robidnikove kmetije, prične strmo vzpenjati. Potem pa le še spust do Vodnika in naprej v
Hrastnico. Se pa kar prileže, če zaprosite koga, da vas pride iskat in vam tako prihrani 5 km
pešačenja po asfaltu, seveda lahko poskusite najti prevoz z dvignjenim palcem, če bo že
kakšen avto peljal v isto smer.

5. GOZDNA UČNA POT VISOKO
Čas hoje: 2 uri
Višinska razlika: 90 m
Gozdarji so v bližini nekdanjega Tavčarjevega
dvorca na Visokem označili gozdno učno pot,
ki jo je mogoče obiskati z njihovim strokovnim
vodjem – gozdarjem. Vsi, ki bi radi sami
spoznavali posebnosti in lepote gozda pa si
priskrbite brošuro, kjer so opisane posamezne
točke učne poti, ko so: eno- in raznodoben
gozd, ekološka niša, različne drevesne vrste,
pomlajevanje in varovanje gozda. Pot se
povzpne na razglednik, si ogledali čebelnjak in
žago. Brez vodnika (gozdarja ali pa brošure) bo ogled precej manj zanimiv, saj ni postavljenih
tabel, ki bi razlagale posamezno tematiko.
6. VALENTINOVA POT
Čas hoje: 2 uri
Višinska razlika: 280 m
Turistična ponudba:
6. 1. Turistična kmetija Tavčar
Pavel Dolenc, Četena Ravan 2, 4223 Poljane, tel. 04 518 80 24, e-pošta:
marko.dolenc@siol.net
Ponudba: sobe 1. kategorije s polpenzionom, apartmaji, 3- in 5- dnevni programi šole v
naravi.
6. 2. Kmetija Pr' Jejlar
Marjeta in Anton Kokelj, Mlaka 4, 4223 Poljane, tel. 04 518 80 92
Ponudba: medeni liker in tepkovec, oglje.
6. 3. Turistična kmetija Podmlačan
Olga Debeljak, Jarčje Brdo 2, 4227 Selca, tel. 04 518 80 01
Ponudba: 22 postelj, polni- in polpenzion, nočitev z zajtrkom, 3-dnevni program za šolske
skupine, oglje, po naročilu kosila za skupine.
Valentinova pot povezuje turistične kmetije Starega vrha in je bila prvenstveno namenjena
gostom, ki na kmetijah preživljajo poletni dopust. Pot se pričenja na Starem vrhu, kjer se s
Prevala, ki povezuje dolini obeh Sor, spusti na Poljansko stran mimo cerkvice sv. Brikcija do
vasice Četena Ravan. Na levi strani ceste stoji Tavčarjeva domačija, ki je bila v letu 2002 na
novo sezidana. Kašča je bila predelana že prej, na njej sta obnovljena monograma MARIA in
JOSPH in napis s kronogramom, ki da letnico 1774. Pri hiši je bil včasih priimek Tavčar in od
tu izvira poljanska veja pisatelja Ivana Tavčarja. Za kaščo se pot odcepi in nadaljuje med
hišama ob robu gozda. Sledi oznakam, ki pripeljejo do znamenja, kjer je lep razgled na vas
Mlaka, prav tu pa je tudi razvodnica med Selško in Poljansko Soro. Mlaka je dobila ime po

precej mokrih, celo močvirnatih zemljiščih, ki jih tudi prečka
Valentinova pot. Ko se bliža vasi, se na vrhu pobočja vidi na
mogočno Jejlarjevo domačijo, ki je v Klopčičevem filmu "Cvetje v
jeseni" služila kot dom Presečnikove Mete. Vas šteje le devet hiš,
zato pot vodi hitro do razpotja, kjer kažipot usmerja desno h
kmečkemu turizmu pri Podmlačanu na Jarčje Brdo. Po cesti se pot
spusti do velike domačije, zraven katere pogosto gori oglarska
kopa. Pot vodi naprej do cerkve na Jarčjem Brdu, zato je speljana
nekoliko nazaj do rezervoarja, zavije na kolovozno pot, ki vodi do
asfaltirane ceste, po kateri se spusti do podružnične cerkve sv.
Valentina. Cerkev je nekoč veljala za romarsko, njen zavetnik pa
naj bi pomagal pri živčnih boleznih, o čemer priča kip svetnika z
božjastnikom ob vznožju.
Pot je speljana nazaj po stari kolovozni poti mimo dveh kmetij (Taškovca in Hribovca) na
blegoško cesto, po kateri se skozi gozd pride do vasi Zapreval. Malo pod vasjo se pne čez
cesto vlečnica družinske proge smučišča Stari vrh. Tu preko je tudi najkrajša pot nazaj na
Preval, a se je bolje vrniti nazaj po poti do vasi, na asfaltirani cesti se zavije navzgor in nato
mimo Žgajnarjeve kmetije in korita s pitno vodo do izhodišča.
7. LOVSKA POT
Čas hoje: 3 ure
Višinska razlika: 450 m
Turistična ponudba:
7. 1. Koča na Starem vrhu
Gregor Štefe, Zapreval 5, 4223 Poljane, tel. 04 518 90 07, faks 04 518 90 00, e-pošta:
jakob.stefe@guest.arnes.si
Odprto: vsak dan od 8. do 22. ure, poleti ob ponedeljkih zaprto.
Ponudba: domača kuhinja (nedeljska kosila, enolončnice), ob vikendih jedi na žaru, pečeni
odojki. Rezervacije za zaključene družbe. 150 sedežev, 45 ležišč.
Pot se začne na sedlu med Selško in Poljansko dolino - na Prevalu in je speljana po grebenski
poti, ki vodi proti Grebljici in naprej proti koči na Starem vrhu. Turistično društvo Stari vrh
organizira na Grebljici vsako leto prireditev "Dan oglarjev" – takrat ena kopa že gori, drugo
postavljajo, vse skupaj pa je popestreno s kulturnim programom in zabavo.
Na Grebljici, kjer se svet malo poravna in razširi in preden se prične pot rahlo vzpenjati, na
levi strani je kolovozno pot, po kateri se pot malenkost spusti, nato pa je speljana po zgornji
gozdni poti, ki vodi mimo večjega rezervoarja in po pobočju nad vikendi. Nekaj metrov
naprej od manjšega zajetja za rezervoar se desno odcepi lovska steza, ki vodi preko
razmeroma strmega pobočja nad Plešnico, ki je bilo nekoč golo, poraslo le s praprotjo. Sedaj
je pobočje v glavnem poraslo z gozdom, ki preprečuje proženje plazov v zimah z obilo snega.
Steza je mestoma zelo ozka, zato je potrebna previdnost.

8. PEŠPOT JAVORJE-ŽETINA-JAVORJE
Čas hoje: 3-4 ure
Višinska razlika: 280 m
Nad vasjo Podvrh je pot speljana med skalami in skalnimi
robovi in zelo lepo razgledna. Steza pripelje na sedlo med
Starim in Mladim vrhom, ki ga domačini imenujejo na Jamah,
saj naj bi tu nekoč kopali jame, v katere so lovili volkove in
medvede. Lovska pot se tu konča, priporočamo pa še vzpon na
Mladi vrh. Na sedlo namreč po grebenu Starega vrha pripelje
Loška planinska pot, ki se nadaljuje na Mladi vrh in naprej
proti Koprivniku.
Z Mladega vrha je pot speljana nazaj po isti poti do sedla in
preko grebena ali pa položnejšo po severnem pobočju Starega
vrha, ki vodi mimo koče na Starem vrhu. Povratek z Mladega
vrha je mogoč tudi po njegovem južnem pobočju, kar pomeni,
da je pot speljana v smeri Koprivnika do sedla Brda in se nato
spušča do vasice Podvrh, skozi naselje vikend hišic do Četene
ravni in nazaj na Preval.
Turistična ponudba:
8. 1. Gostilna Blegoš
Janez Šturm, Javorje 5, 4223 Poljane, tel. 04 518 91 00, 070 422 998
Ponudba: 12 postelj v 3 sobah in enem apartmaju, kosila, malice in jedi po naročilu, pomoč
pri organizaciji enodnevnih izletov.
8. 2. Kmetija Pr' Zamud
Majda in Zvone Možina, Dolenčice 9, 4223 Poljane, tel. 04 518 81 33, 031 641 480 (Majda),
041 350 280 (Zvone)
Ponudba: kruh, potice in pecivo iz kmečke peči, suho sadje, domača sadna žganja in likerji.
Izdelki so na voljo v navadni in darilni embalaži.
8. 3. Kipar samouk
Peter Jovanovič, Dolenja Žetina 1, 4223 Poljane, tel. 04 518 81 19
Ponudba: ogled umetnikove delavnice in njegovih del, izdelava slik in kipov po naročilu.
8. 4. Kmetija odprtih vrat Andrejon
Jernej Vodnik, Gorenja Žetina 11, 4223 Poljane, tel. 04 518 81 74
Ponudba: 30 sedežev, domači suhomesni in mlečni izdelki, po naročilu tudi topla hrana.
8. 5. Kmetija Pr' Štantman
Milan Križnar, Delnice 20, 4223 Poljane, tel. 04 518 85 22
Ponudba: hruškovo in češpljevo žganje, brinjevec.
Člani Turističnega društva Javorje, ki so začrtali in označili pot mimo nekaterih naravnih in
kulturnih znamenitosti, so se dela lotili z geslom - ker imam rad naravo in ker ne maram

srečevati avtomobilov! Avto ali kolo je mogoče parkirati pred gostilno Blegoš v Javorjah, kjer
je poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Pot se najprej spusti do vasi Dolenčice, kjer stoji
doprsni kip znamenitega slikarja Antona Ažbeta, ki je na prelomu v 20. stoletje vodil lastno
slikarko šolo v Münchnu. Od tu se pot nadaljuje po kolovozu proti Gori. Oznake bodo najprej
pripeljale mimo t.i. debele smreke, nato pa na vrh Gore s cerkvijo Marijinega vnebovzetja.
Z Gore se po bližnjici pot spusti proti kmetiji Frtunc v Gorenji Žetini. Malo naprej, že v vasi je
postavljena kapelica, zgrajena v novodobni arhitekturi s spretno vključenimi podeželskimi
stilskimi posebnostmi. V Žetini ustvarjata tudi dva umetnika, kiparja - Peter Jovanovič in Jože
Tavčar. Mimo hiše slednjega vodi tudi pot naprej. Naslednji postanek je priporočljiv pri
kmetiji odprtih vrat "Pr' Andrejon", kjer si lahko privoščite okusno domačo malico. Sledi
namreč le še povratek. Od Andrejona je pot speljana še nekaj metrov naprej, nato pa zavije
desno in pot med hišami pripelje naravnost do slapu Rancka. Pot je speljana v pobočje in
nekajkrat se odpre razgled na dele že prehojene poti. Pot prečka še potok Slatuška, ki se
pretaka preko manjših slapov. Pot vodi naprej mimo Koroščeve domačije, nato pa še mimo
treh kmetij v Brinjah do Malna, kjer je izvir pitne vode za Javorje. Malo naprej je izvir, ki ga
lahko poimenujete kar sami ali po imenu povprašajte koga od domačinov. Sledi še spust v
vas Murave do Javorij.
Za vse tiste z več kondicije in z željo osvojitve najvišjega vrha v tej okolici, priporočamo še pot
mimo Murav, Brinja, slapu Rancka do Andrejona (to je v obratni smeri od prej opisane),
potem pa po označeni pešpoti do Črnega Kala in na vrh Blegoša.
9. POT NA BUKOV VRH
Čas hoje: 4,5 ure
Višinska razlika: 450 m
Turistična ponudba:
9. 1. Kmetija Brdar
Miloš Stanonik, Vinharje 10, 4223 Poljane, tel. 04 510 73 50
Ponudba: oglje, žganje, krompir, jabolka.
Turistična kmetija Ljubica – ponudba hrane (50 sedežev) in namestitev (15 ležišč v sobah),
muzej starega kmečkega orodja, bazen.
9. 2. Kmetija Pr' Nacon
Marko Dolenec, Vinharje 8, 4223 Poljane, tel. 04 518 23 67
Ponudba: žganje, vinsko žganje, borovničev liker, sadje in ogled žganjekuhe.
Izhodišče poti so Poljane, kjer je mogoče pustiti avto na parkirišču v bližini Turistično
informacijskega centra. Pot vodi od tu čez most preko Poljanske Sore v Hotovljo, mimo
kapelice do rojstne hiše slikarjev Šubicev. Ob vstopu v vas je tudi informacijska tabla z
vrisanim potekom poti. Le malo naprej ob cesti proti Črnemu vrhu se pot usmeri levo preko
Hotoveljščice in po ozki stezi navzgor za hišo. Nadaljuje se skozi gozd in preko senožeti vse
do kmetije Ahternik. Domače ime izhaja iz nemške besede achten – paziti, saj so lastniki v
preteklosti "pazili" in ob preteči nevarnosti opozorili prebivalce Tavčarjevega dvorca,
postavljenega pod njimi. Pot se vije dalje in pri Kamenškovi domačiji stoji cerkvica posvečena
Žalostni Materi Božji, med ljudmi poznano kot cerkev sv. Sobote na Bukovem vrhu, kjer ste v

nekaj minutah. Ob lepem vremenu se odpre razgled na večji del Poljanske doline in okoliških
hribov.
Od cerkvice se pot spusti na nasprotno stran proti domačijama Bukovec in Mežnar (tu si je
mogoče ogledati dela slikarske samorastnice Tončke Jesenko). Levo od garaže vodi
kolovozna pot po grebenu in nato v gozd. Ob vznožju Pasje ravni pripelje najprej do domačije
Podskalar, nato pa do domačije Rovtar. Hoji po asfaltirani cesti se lahko izognete, če se med
Rovtarjevo hišo in hlevom spustite levo na traktorsko pot, ki vodi na cesto Hotovlja - Črni vrh.
Na bližnjem križišču s kapelico je pot speljana na cesto, ki pelje naravnost do domačije Brdar
– turistične kmetije Ljubica v Vinharjih. Od tu vodi pot nazaj v dolino po robu zaselka
Vinharje mimo domačij Nacon in Pešar do Muhe, nato pa po senožeti v Hotovljo in Poljane.
10. ČEBELARSKA POT MIMO SV. URBANA
Čas hoje: 3-4 ure
Višinska razlika: 240 m
Čebelarska ponudba pri praktično vseh čebelarjih: med, medeni liker, medičevec, medica
10. 1. Čebelarstvo Pr' Jakuc
Slavko in Štefan Inglič, Srednja vas 2, 4223 Poljane, tel. 04 510 93 93, 031 500 309
Posebna ponudba: ogled starega čebelarskega orodja, ogledni panj, prodaja medenih
dobrot, darilni program, apiterapija.
10. 2. Kmetija in čebelarstvo Pr' Polenšk
Anton Debenec, Bačne 4, 4224 Gorenja vas, tel. 04 518 10 82
10. 3. Čebelarstvo Pr' Bačnarju
Janez Peternelj, Bačne 5, 4224 Gorenja vas, tel. 04 518 10 69
10. 4. Čebelar Jože Hladnik, Blegoška 19, 4224 Gorenja vas, tel.
04 518 15 25
10. 5. Čebelar Pavel Čadež, Dolenja Dobrava 14, 4224 Gorenja
vas, tel. 04 510 77 20
10. 6. Čebelarstvo Pr' Čik
Mirko Robba, Žabja Vas 9, 4223 Poljane, tel. 04 510 91 60, 041 852 918
Posebna ponudba: čmrljnjak, ogled medovitih in zdravilnih rastlin.
Ta pot je namenjena ljubiteljem čebel in lepe narave, še posebej pa vsem, ki imate radi med
in druge čebelje pridelke in izdelke. V teh krajih so se čebelarji povezali in tržijo med pod
blagovno znamko »Med izpod Blegoša«.
Najprej vodi pot v Srednjo vas pr' Jakuc, kjer je čebelarstvo že tradicija. Z veseljem bodo
pokazali kakšno je življenje čebel, kako se toči med, kaj je to matični mleček in kje se odlaga
propolis. Možen je tudi ogled starega orodja, pokušnja in nakup medenih dobrot. Seveda se
na domačiji lahko oglasite ob povratku.

Čebelarska pot vodi naprej preko Sore do
Žabje vasi, potem pa se po gozdni vlaki
povzpne proti Pešarjevemu griču v
Vinharjih. Najlepši pogled na travnata
pobočja in Bukov vrh s cerkvico se odpre z
grebena. Nadaljuje se desno po kolovozu do
turistične kmetije Ljubica, kjer vam
postrežejo z malico ali kar s kosilom. Nazaj
je pot speljana mimo lip in zavije levo na
pešpot, kjer se spusti do kmetije pr'
Polenšku, kjer imajo prav ličen čebelnjak.
Gostoljubnost in redoljubnost boste pri tej hiši zagotovo opazili. Poskusili pa boste lahko
njihov med in žganje. Položna pot vodi pod kozolcev proti naslednjemu čebelnjaku pr'
Bačnarju v Bačnah, kjer ste ravno tako vedno dobrodošli. Pot nato sledi oznakam za sv.
Urbana in ko se prevesi navzdol, vodi mimo domačije pr' Lukc, kmalu zatem pa pripelje na
Mežnarjevo domačijo. Od tod lahko v petih minutah prispete do cerkvice sv. Urbana. Pot je
nazaj speljana do Mežnarja in se po južnem pobočju v spusti v Potoško grapo, kjer pridete do
čebelnjaka Jožeta Hladnika. Tu je možno degustirati med, vendar se je potrebno za obisk in
ogled čebelnjaka z Jožetom predhodno dogovoriti. Pot se nadaljuje ob potoku, ki teče ob
vznožju hriba. Pri Dolenji Dobravi prečka cesto, kjer se vidi še en čudovito urejen čebelnjak,
za katerega skrbi Pavle Čadež. Tudi pri njih je možen dogovor, da počaka pri čebelicah, vam
kaj razloži in ponudi. Pot se nadaljuje po cesti do Dolenje Dobrave, kjer vas kažipot pri
domačiji Pavla Čadeža usmeri desno na kolovozno pot, ki poteka pod pobočjem na desnem
bregu Sore.
Na zadnjem delu poti si je možno ogledati še zadnji čebelnjak, ki ga ne smete zgrešiti, ker je
prav poseben. Na domačiji pr' Čik, vam bo lastnik Mirko Robba povedal marsikaj zanimivega
o čmrljih in njihovem gojenju, na gredicah ob čebelnjaku pa si je možno ogledati zbirko
medovitih in zdravilnih rastlin. Seveda boste tudi tu lahko poskusili med in še kaj drugega.
Na poti od čebelnjaka do čebelnjaka boste spoznali prav prijazne ljudi in vsak od njih bo
vesel, če ga boste pozdravili s čebelarskim pozdravom: »NAJ MEDI«.
11. POT V ZALO
Čas hoje: 5 ur
Višinska razlika: 320 m
Turistična ponudba:
11. 1. Kmetija Bukovec
Alojz in Damjana Krek, Žirovski vrh 44, 4224 Gorenja vas, tel. 04 519 14 94
Ponudba: degustacija in prodaja žganja, likerjev, sadnega soka, suhega sadja (hruške,
jabolka, slive), možen je tudi ogled kmetije, sušilnice sadja in ostalih prostorov.
11. 2. Kmetija Pr' Mrak
Družina Kavčič - Burjek, Žirovski Vrh Sv. Urbana 17, 4224 Gorenja vas, tel. 04 518 10 52
Ponudba: ogled domače obrti – rezbarstvo, prodaja medu, za skupine po dogovoru prikaz
starih običajev in kmečkih opravil.

11. 3. Kmetija odprtih vrat Pr' Šimc
Viljem Peternelj, Brebovnica 11, 4224 Gorenja vas, tel. 04 518 25 55, www.kmetijasimc.cjb.net
Ponudba: kosila (do 60 oseb), sadje, žganje, domači likerji, več vrst kruha s krušne peči,
domače mesnine, skuta in slaščice (pecivo, torte – po naročilu).
11. 4. Kmetija Pr' Omejčk
Roman in Tončka Oblak, Žirovski Vrh Sv. Urbana 15, 4224 Gorenja vas, tel. 04 518 00 50
Ponudba: ogled delavnice za obdelavo lesa, struženi leseni izdelki, lahko tudi s poslikanimi ali
vžganimi motivi.
11. 5. Kmetija Pr' Sivc
Marko in Marija Oblak, Žirovski Vrh Sv. Urbana 22, 4224 Gorenja vas, tel. 04 518 10 47
Ponudba: domače žganje, sveža zelenjava in sadje, možne podrobnejše informacije o
Rupnikovi liniji.
11. 6. Kmetija Karlovski mlin
Jernej Lampreht, Žirovski Vrh Sv. Antona 1, 4224 Gorenja vas, tel. 04 518 00 80
Ponudba: različne vrste moke, zdroba in kaše, ješprenj, možen ogled mlina na kamne,
dobrote iz kmečke peči – domači kruh, ocvirkovica, potica, pecivo.
Zala je območje na najvišjem delu Žirovskega vrha in njene lepote je opisoval že pisatelj Ivan
Tavčar v svoji povesti V Zali. Zagotovo bo tudi vas očarala tišina gozdov, če že ne boste imeli
sreče poslušati "klepanja" divjega petelina.
Pot se prične na Javorču, do koder se pripeljete z avtom ali pa
pridete peš. Prostor za parkiranje in izhodišče je pri lovski koči. Pot
vodi proti jugu preko Selakovega in Trohovega griča do kmetije Pr'
Bukovc, kjer je možno poizkusiti dobrote sadovnjaka – suho sadje,
sadjevec in razne likerje. Opisana pot poteka po t.i. Rupnikovi liniji,
zato so ob poti številni bunkerji, ki so bili zgrajeni v času med
obema svetovnima vojnama.
Pot se nadaljuje v smeri Golega vrha, a kmalu zavije levo na
kolovozno pot, ki vodi skozi gozd in čez jase po grebenu Zale.
Posebnost ob poti so velikanska mravljišča. Ob izstopu iz Zale se z
vrha Mrakovega griča odpre čudovit razgled po okoliških hribih tja
do Julijskih Alp s Triglavom. Od tu pot sledi cesti do kmetije Pr'
Mrak, kjer radi pokažejo številne rezbarske umetnine, ki krasijo domačijo. Makadamska cesta
vodi navzdol proti kmetiji odprtih vrat pr' Šimc, kjer postrežejo z domačimi dobrotami, če pa
se predhodno najavite pripravijo tudi kosilo ali izbrano slaščico.
Pot je naprej speljana po cesti mimo Grobeža do križišča pri Omejčku. Tu si je mogoče
ogledati, kako nastajajo izdelki na stružnici oz. si za spomin ali za darilo lahko izberete
primeren izdelek s poslikanim motivom. Nazaj vodi pot mimo Omejca in Budlovega mlina.
Mlin sicer ne deluje, je pa pravi muzej v naravi. Tu pot prečka potok Zala, se povzpne do
Budla in Sivca proti Javorču, kjer se krožna pot tudi zaključi.

Pot lahko pričnete tudi v zgornjem delu doline Brebovščice, ki jo domačini imenujejo tudi
Dolina miru, saj so tam snemali istoimenski film. Od Košpirja se pot povzpne do Šimca in se
naprej nadaljuje po zgoraj opisani poti.
12. POTI NA GORO
Čas hoje: 1-5 ur
Višinska razlika: 287-587 m
Turistična ponudba:
12. 1. Kmetija Pr' Reženu
Mirko in Francka Rržek, Gorenje Brdo 12, 4223 Poljane, tel. 04 518 60 08
Ponudba: kruh in potice iz kmečke peči, pecivo, sveža zelenjava, sadje (jagode, ribez,
jabolka).
12. 2. Kmetija Pr' Petelin
Marija Bogataj, Gorenje Brdo 1, 4223 Poljane, tel. 04 518 60 15, 031 448 827
Ponudba: sir "TINČEK", sir "DIMKO", skuta, smetana, maslo, rezanci. Po naročilu 15 vrst
piškotov, potice, pite, flancati.
12. 3. Kmetija Pr' Posevčnk
Marjan in Marinka Gantar, Malenski vrh 8, 4223 Poljane, tel. 04 510 92 10
Ponudba: zelenjava in sadje (hruške in jabolka), žganje, domači odojki.
Markantnejša vzpetina, ki se dviga pred grebenom Starega, Mladega vrha in Koprivnika je
dobila preprosto ime – Gora. Domačini so na vrhu postavili romarsko cerkvico Marijinega
Vnebovzetja, zato se še danes na praznik Velikega šmarna (15. avgust) zbere tu množica ljudi
in se bogoslužje odvija kar na prostem. Na sam vrh vodijo številne poti in vsak si lahko po
svojih željah in sposobnostih izbere tisto najljubšo.
Z Malenskega vrha, Urekova pot na Goro
Športni novinar Stane Urek je zelo rad zahajal na Goro
in v njegov spomin je vsako drugo soboto v oktobru
po tej poti organiziran spominski pohod. Moto
Staneta Ureka je bil šport za vse, zato tudi z začrtano
potjo in organiziranim pohodom želijo k pohodništvu
privabiti čim več ljudi.
Udeleženci Urekove poti se navadno pripeljejo do Poljan ali Hotavelj, večina tistih z osebnimi
avtomobili pa do vasice Malenski vrh. Na dan pohoda so mesta za parkiranje označena,
vedno pa je mogoče parkirati pri kamnolomu (peljete se skozi vas in držite leve ceste, ki vodi
mimo s slamo krite Žehčeve domačije). Pri tem že vidite kažipote, ki vas usmerijo v pobočje,
markacije pa pripeljejo na sam vrh. Pri cerkvici sta pod mogočno lipo postavljeni klop in miza,
da si popotnik lahko odpočije in kaj prigrizne, na cerkvici pa je pritrjena tabla z opisom
notranjosti. Pot nato vodi do Hleviš - izbirate lahko med gozdno potjo, ki vodi preko hriba in
makadamsko cesto, ki pelje nekoliko naokrog in omogoča ogled ene najdebelejših smrek (s
poti se morate spustiti preko travnika). Pohod s Hleviš lahko podaljšate mimo slapov. V tem

primeru prečkate cesto in se napotite v hrib, mimo Koroščeve domačije in naprej po gozdni
poti mimo slapu Rancka do Andrejona. Vrnete se na Hleviše in sestopite mimo kmetij Frtunc
in Savec. Pot vas pripelje naravnost do kamnoloma in na Malenski vrh.
S Suše:
Suša je vasica med pobočji Blegoša in Gore. Parkirati je mogoče nasproti zbiralnice mleka.
Pot najprej prečka mostiček, zavije desno navzgor in vodi mimo kmetije Gwolešnk do vrha
grebena, od koder se že vidi vasica Malenski vrh. Od tod ste v slabi uri hoje pri cerkvi
Marijinega vnebovzetja na Gori. Zanimiva je tudi Mežnarjeva domačija, kjer lahko hitro
opazite, da je bila voda tu zelo dragocena.
Pot se nato spusti proti Hlevišam in Malenskemu vrhu (tudi v tem primeru lahko pot
podaljšate mimo slapov). V Sušo je pot speljana nazaj po Loški planinski poti, kar pomeni, da
še pred Posevčnikom na Malenskem vrhu (prva hiša na desni strani ceste, nasproti
znamenja) zavije desno, se spusti do Karlovca in po makadamski cesti vodi v Sušo.
S Hotavelj:
Urekov pohod na Goro organizira športno društvo Marmor Hotavlje, zato je večina
pohodnikov iz te vasi in se jim tisti, ki so se pripeljali z javnim prevozom enostavno
priključijo. Pohod se prične pri gostilni Lipan na Hotavljah. Pot vodi za kmetijo Matic do
kmetije Uresjak, kjer zavijete levo in čez zgornje Hotavlje mimo kmetije Boštjanovc proti
križišču pri Nandetu. Na križišču vodi pot naravnost proti Hlavčim njivam. Po gozdni poti
pridete do kmetije Koreninovc in greste proti Brdom mimo Bujnša. Na Brdih zavijete proti
kmetiji Ržen, kjer je mogoče poizkusiti njihovo domačo hrano in pijačo. Pot potem vodi proti
Malenskem vrhu in naprej na Goro po markirani poti.
13. POT S HOTAVELJ NA BLEGOŠ
Čas hoje: 5 – 6 ur
Višinska razlika: 1000 m
Turistična ponudba:
13. 1. Pivovarna Gamsar
Miha Primožič, Čabrače 4a, 4224 Gorenja vas, 04 518 23 43, 040 721 468
Ponudba: domače pivo in ječmenovo žganje.
13. 2. Koča na Blegošu
Leskovica, tel. 050 614 587, PD Škofja Loka, tel. 04 512 20 667
Čas obratovanja: od začetka maja do konca septembra (razen ponedeljka), od oktobra do
aprila ob vikendih.
Ponudba: 26 postelj, 35 skupnih ležišč, enolončnice, s penzionskimi gosti hrana po dogovoru.
13. 3. Zavetišče gorske straže na Jelencih
PD Gorenja vas, Trata 7, 4224 Gorenja vas, tel. 04 518 05 80 (Matjaž Mrak)
Čas obratovanja: od začetka novembra do začetka maja, ob vikendih in praznikih od 11. do
16. ure oz. po dogovoru.
Ponudba: topli in hladni napitki ter prenočišča.

13. 4. Kmetija Pr' Čum
Stanka Homec, Studor 5, 4224 Gorenja vas, tel. 04 510 78 70, 041 535 326, faks 04 510 78 71
Ponudba: bogata ponudba sladkega in slanega peciva, potic in kruhov, domače žganje,
marmelada, domača jajca, sveže sadje, odkup gob. Zaželene predhodne najave.
Izhodišče poti je pri Marmorju na Hotavljah, kjer se pot
začne po Loški planinski poti, ki se takoj nad razcepom
ceste Leskovica - Suša usmeri na staro kolovozno pot -
desno od hiše v breg. Pot vodi do Čabrač in najprej
mimo starega znamenja, postavljenega na mestu, kjer
naj bi bila po prvotnih zamislih zgrajena cerkev in nato
skozi vas, mimo cerkve Sv. Jedrti do kmetije Izgorc.
Prava planinska pot se začne šele tukaj. Prav zaradi tega
se nekateri do sem pripeljejo, kar pomeni, da se po isti
poti tudi vračajo. Če ste se že odločili za takšno skrajšanje, vam svetujemo, da pustite avto
ob cesti še pod kmetijo, kjer je prostor za parkiranje.
Markacije vodijo naravnost v breg na greben. Na vrhu senožeti je lep razgled, če bo vaš korak
dovolj tih, lahko do Prve ravni srečate tudi gamse. Od ceste do vrha Blegoša je še pol ure
zložne hoje, lahko pa zavijete do planinske koče.
Rastlinski svet je na Blegošu v maju in juniju prava paša za oči. Zelo bodo uživali tudi tisti, ki
se zanimajo za metulje, saj najdemo tu kar 700 različnih vrst od približno 900 živečih v
Sloveniji.
Od koče se pot nadaljuje po cesti navzdol do sedla in nato mimo planinskega zavetišča na
Jelencih. Lepo markirana pot vodi večji del skozi gozd, bodite pozorni na oznake, saj se sredi
gozda pot razcepi. Krajša pot, ki vam jo tudi mi predlagamo, vodi do Volake (razlaga imena
Volaka, kaže na naselitev pred Slovani, kajti naši predniki so vse staroselce imenovali Vlahe
ali Lahe), daljša pa na Leskovico. Cesta od Leskovice preko Studorja in Debeni do Hotavelj je
zelo lepo razgledna, je pa večji del asfaltirana.
14. POT NA SLAJKO IN ERMANOVEC
Čas hoje: 2 uri na Slajko in še 2 do 3 ure z vzponom na Ermanovec
Višinska razlika: 460 m
Turistična ponudba:
14. 1. Kmetija Matic
Danilo Jezeršek, Hotavlje 3, 4224 Gorenja vas, tel. 04 518 13 62, 041 424 789
Ponudba: predelava sadja (sokovi, jabolčni kis, suhi krhlji, jabolčno vino), oddajanje prostora
za piknike ob Sori z ustrezno napeljavo in opremo (elektrika, tekoča voda, kotli, peči), otroška
igrala, 2 paviljona.
14. 2. Okrepčevalnica Blegoš Hotavlje
Tone Mohorič, Hotavlje 42, 4224 Gorenja vas, tel. 04 518 16 62
Odprto: od 11. do 23. ure.
Ponudba: enostavne jedi in pijača.

14. 3. Dom na Slajki
Hotavlje 59, 4224 Gorenja vas, tel. 040 668 804 (Katarina)
Čas obratovanja: vikendi in prazniki.
Ponudba: 12 postelj v sobah, 13 na skupnih ležiščih, enolončnice in kosila, sladice.
14. 4. Koča na Ermanovcu
Stara Oselica 7, 4225 Sovodenj, tel. 04 519 52 14
Čas obratovanja: od novembra do aprila: vikendi in prazniki, od maja do konca oktobra:
ponedeljek, sreda, četrtek od 14. do 22. ure, torek od 19. do 22. ure, petek, sobota, nedelja
ves dan.
Ponudba: 60 ležišč, suha hrana, topla po naročilu.
Pot se začne na Hotavljah, od koder sledi markacijam Loške planinske poti mimo cerkve sv.
Lovrenca, nato krajši del po asfaltirani cesti (ki vodi naprej do vrha), do smerokaza, ki usmeri
levo na lepo markirano pešpot. Prizadevni Hotaveljčani so ob poti postavili tudi dve klopci,
da si lahko malce odpočijete od vzpona in se malo razgledate. V približno uri hoda ste pri
domu na Slajki, kjer je poskrbljeno za dobro hrano in pijačo. Največji obisk je zagotovo
zadnjo nedeljo v maju, ko je na Slajki že tradicionalna prireditev Dan šmarnic.
Pot se nadaljuje po Loški planinski poti preko vrha Špika ali naokrog nad kmetijo Homovc –
obe poti se kaj kmalu združita, nam pa se razgled odpre na drugo stran proti grebenu
Žirovskega vrha. Makadamska cesta, vodi navzdol proti izhodišču mimo kmetije Homovc,
malo niže, na križišču s cesto, ki povezuje Hotavlje s Slajko pa je desno speljana Loška
planinska pot, ki vodi nazaj do cerkve na Hotavljah.
V kolikor želite pot nadaljevati do Ermanovca, se ne smete spustiti navzdol proti Homovcu,
pač pa nadaljujete po makadamski cesti do Slemena in potem po asfaltirani cesti do vrha
grebena. Od tu do koče je le še nekaj minut hoje.
Za povratek proti Hotavljam lahko izbirate med več potmi, predlagamo pa tisto preko
Vrhovcovega griča v Trebijo: vrnete se do kapelice in nato po kolovozni poti preko pobočja.
Markacije vas vodijo ves čas preko gozdov, travnikov in mimo nekaj hiš (le krajši del poti
poteka po cesti Trebija-Stara Oselica). Na Trebiji lahko počakate avtobus, ali pa greste po
zgornji poti do Podgore. Od tam do Hotavelj ni več daleč, je pa najbolj nevarno, saj je
regionalna cesta polna hitrih voznikov.
15. POT OB RAPALSKI MEJI
Čas hoje: 3 – 4 ure
Višinska razlika: 530 m
Turistična ponudba:
15. 1. Kmetija Pr' Selak
Milena Kavčič, Jarčja dolina 20, 4226 Žiri, tel. 04 519 21 06
Ponudba: čaj, žganje, sezonsko sadje, orehi.
15. 2. Domačija Pr' Štrel
Milan in Majda Strel, Breznica pri Žireh 5, 4226 Žiri, tel. 04 510 65 65, 040 504 230, e-pošta:
majda.strel.@siol.net

Ponudba: vodenje po Rapalski meji, animacija, ključ od cerkve, po naročilu organizirajo
gostinsko ponudbo.
15. 3. Okrepčevalnica Pri Kafurju
Dragica Peternelj, Idrijska 2, 4226 Žiri, tel. 04 519 12 71
Odprto: ponedeljek, torek, četrte od 8. do 22. ure, sreda in nedelja od 8. do 13. ure, petek in
sobota od 8. do 23. ure.
Ponudba: poleti jedi po naročilu, jedi na žaru, ribe, pozimi narezki.
15. 4. Prodajna galerija
A. Primožič 1888 d.o.o., Jobstova 29, 4226 Žiri, tel. 04 519 25 32, 041 914 457, faks 04 510 69
50, e-pošta: a.primozic@siol.net
Odprto: vsak dan od 16.30 do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure, za najavljene skupine po
dogovoru.
Ponudba: hiša klekljanih čipk, galerija in prodaja replik in novih izdelkov ter aplikacij s
klekljano čipko.
Pot se začne v Žireh, pri farni cerkvi sv. Martina,
ki je s svojima visokima zvonikoma vidna že od
daleč, in sicer vodi preko mostu in po kolovozni
poti po levem bregu Sore pod vznožjem Žirka
proti Ledinici oz. do tamkajšnje cerkve sv. Ane.
Menda prebiva v Žirku žirovski zmaj Lintvern, ki
vsako jutro pije vodo iz podzemeljskega jezera in
čaka, da bo potres naredil odprtino, skozi katero
bo prišel na svetlo in požrl najlepšo deklico. Tako
se bo maščeval nad tistimi, ki so ga priklenili v
podzemlje. To zagotovo niso bili romarji, ki so svoj čas pogosto hodili k sv. Ani. Danes je
cerkev večinoma zaprta, bogoslužja se opravljajo le na god cerkvenih zavetnikov – sv. Ane in
sv. Florjana. Na kresni večer pa se že nekaj let v cerkvi prirejajo koncerti renesančne, baročne
in druge stare glasbe.
Pot je naprej speljana za cerkvijo in nato po stezi, ki vodi v gozd in se pričenja počasi
vzpenjati. Na sosednjem pobočju lahko zagledate ali pa vsaj slišite kakšnega damjaka, saj jih
je kmet že skoraj udomačil. Markirana steza zavije na greben in poteka po njem praktično do
vrha. Pod vrhom planotaste uravnave Mrzli vrh je speljana iz gozda na plano, se nadaljuje po
cesti in nato po poti preko pašnika na vrh Mrzlega vrha. Ob lepem vremenu je razgled
čudovit - od Snežnika, Javornikov, Cerkljanskega hribovja do Julijskih in Kamniških Alp.
Povratek poti je speljan ob nekdanji Rapalski meji, saj je od leta 1920 do 1941 tu potekala
meja med Italijo in Jugoslavijo, o čemer pričajo tudi ohranjeni mejni kamni ali konfini, kot jih
z italijansko besedo še vedno imenujejo domačini. Dogovor o meji je bil sklenjen 12. 11. 1920
v Rapalu s t.i. Rapalsko pogodbo, po kateri je Italiji pripadel velik del s Slovenci poseljenega
ozemlja. Vsak "konfin" ima na širši stranici napisani kratici držav, ki ju je razmejeval, to sta I –
Italija in J- Jugoslavija ter letnico 1920 ter na ožjih stranicah številko odseka in pod črto
zaporedno rimsko številko znotraj odseka. Na vrhu kamna je na tistih bolje ohranjenih opaziti
puščico, ki kaže proti severu in še dve črti, ki kažeta v smeri sosednjih dveh mejnih kamnov.
Vmes so na določeni razdalji postavljeni tudi večji t.i. glavni mejni kamni (visoki okrog enega

metra), ki so razmejevali posamezne odseke meje. Na poti od Mrzlega vrha proti Žirem je bil
postavljen le eden in sicer severovzhodno od vasi Breznica, kjer stoji še danes. Pod vasjo
boste videli tudi ostanke nekdanjih italijanskih kavern, ki so dobro ohranjene. Ljudje v vasi
vedo povedati marsikakšno zgodbo iz tistih časov - najbolj zanimive so kontrabantarske, ki
govore o domiselnih načinih tihotapljenja tistega blaga, ki se ga v sosednji državi ni dobilo in
je imelo zato višjo ceno.
V vasi Breznica je zanimiva lepo prenovljena cerkvica sv. Kancijana. Ključ hranijo v hiši preko
ceste – Pri Štrelu, kjer vedo marsikaj tudi o časih, ko je bila njihova domačija še tik ob meji.
Če vas zanima koliko starih mejnih kamnov je še ostalo in kje so postavljeni, se domenite z
Milanom ali Majdo Strel, ki poznata lokacijo vsakega kamna pa tudi precej kontrabantarskih
dogodivščin. Strelovi vam bodo tudi s čim postregli, še posebno, če se predhodno najavite.
Sledi le še spust po poti ob stari meji v najstarejši del Žirov, imenovan Tabor in že ste na
izhodišču poti.
16. PO SLEDEH RUPNIKOVE LINIJE
Čas hoje: 2-3 dni
Višinska razlika: 402-1667 m
Po koncu 1. sv. vojne je po Rapalski pogodbi
velik del zahodne Slovenije pripadel Kraljevini
Italiji. Meja je potekala po črti Peč – Triglav –
Vogel – Podbrdo – Žiri – Hotedrščica in naprej
proti Reki. Staro-jugoslovanska vojska je zato v
30-ih letih 20. stol. pričela vzporedno z novo
mejo graditi sistem utrdb, ki naj bi varovale in
omogočale opazovanje nasprotne strani. Za
poveljnika je bil določen general Leon Rupnik,
po katerem je linija tudi dobila ime. Sistem ni bil
nikoli dograjen in utrdbe niso nikoli služile svojemu namenu, saj se je prej pričela 2. sv. vojna,
ki je prinesla nov način bojevanja.
Celotna pot je razdeljena na 3 etape, ki so podrobneje opisane v zgibanki, ki jo je izdala
Turistična organizacija Blegoš. Ob poti je v posameznih utrdbah nameščenih šest žigov, s
katerimi na zgibanki potrdite, da ste prehodili celotno pot.
Prva etapa poteka od Žirov po obrobju Račevske doline, nato po grebenu Žirovskega vrha in
se spušča v Gorenjo vas. Med pohodniki je zelo priljubljena – posebno del od Smrečja do
Hrastovega griča, saj sta tu postavljeni dve slemenski utrdbi, ki zaradi velikosti presenetita
praktično vsakogar. Večina poti poteka vzporedno ali identično s kolesarsko potjo, tako, da
se lahko "med bunkerji" vozite tudi s kolesom.
Druga etapa se z Gorenje vasi dviga na Blegoš, kjer je gostota bunkerjev največja, saj Blegoš s
svojo lego in višino omogoča lep razgled in zato dober pregled preko nekdanje meje. Pot se
spusti v Selško dolino in etapa se zaključi na Zalem Logu.

Zadnja, tretja etapa nas pripelje še višje. Pričenja se na Zalem Logu in se strmo dviga v
pobočje Ratitovca. Na grebenu postane pot bolj zložna in se polagoma spusti do Soriške
planine. V kolikor nimate od tu organiziranega prevoza, se lahko z grebena Ratitovca že prej
spustite do Zgornjih Danj in nato do Sorice, od koder vozi v dneh šolskega pouka avtobus
okrog 15. ure do Škofje Loke. Zaradi sprememb voznih redov čas odhoda obvezno
predhodno preverite pri Alpetouru.
V Lokalni turistični organizaciji Blegoš so za vse, ki jih zanima zgodovina in Rupnikova linija
pripravili različne vrste vodenih izletov. Obiščite jih in z veseljem vam bodo pomagali.
17. OGLARSKA POT SV. MOHORJA
Čas hoje: 4 ure
Višinska razlika: 550 m
Turistična ponudba:
17. 1. Kmetija Pr' Jeralovc
Anton Benedik-slikar samouk, Knape 19, 4227 Selca, tel. 04 514 61 69
Ponudba: sezonsko sadje, žganje, likerji, ogled galerije.
17. 2. Kmetija Pr' Matičk
Stanislav Mesec, Pozirno 4, 4227 Selca, tel. 04 514 13 50
Ponudba: oglje, ogled oglarske kope.
17. 3. Kmetija Pr' Tomažin
Lojze in Špela Tomažin, Bukovščica 20, 4227 Selca, tel. 04 51 41 364, 031 462 008
Ponudba: več vrst kruha, potic in piškotov, flancati, pite, sezonsko sadje in zelenjava, žganje,
oglje, ogled oglarske kope in sušilnice sadja.
17. 4. Kmetija Pr' Korošc
Cilka in Janez Pegam, Zabrekve 4, 4227 Selca, tel. 04 514 63 46
Ponudba: žganje, oglje.
17. 5. Med in ostali čebelji pridelki
Vojko Veber, Ševlje 47, 4227 Selca, tel. 04 514 13 97, 041 929 562
Ponudba: med, cvetni prah, propolis, prodaja čebeljih družin, možen ogled čebelnjaka in
medovitih rastlin, okrasna drevesnica.
17. 6. Kmetija Pr' Leben
Zdravko Bogataj, Bukovica 30, 4227 Selca, tel. 04 514 10 32, 041 887 058
Ponudba: žganje iz jabolk in žganje iz sliv.
Avto je mogoče parkirati ob cesti blizu Sore, kjer pot vodi do vasi Ševlje. Kažipot ob vaški
cesti usmeri v pobočje mimo travnikov in skozi skrivnosten gozd proti zaselku Hudi Laz.
Gozdnih poti in cest je tu kar nekaj, zato sledite oznakam in poti po grebenu. Ko pridete na
plano, se odpre razgled na Laški vrh in hribe nad dolino Bukovščice. Vidijo se zaselki Hrib,
Kras, Laško in Dunaj in včasih se kdo pošali, da je šel s Selc na Laško čez Dunaj in Kras. Stari

ljudje vedo tudi povedati, da je nekoč v jami v Laškem vrhu živel divji mož, ki je bil povsem
prijazen, če ga le ljudje niso motili. Zdaj ga že davno ni več. Prijaznih ljudi v teh hribih res ne
manjka. Eden takih je tudi Tone Benedik v Hudem Lazu, kjer si lahko ogledate galerijo slik in
poskusite kakšnega od likerjev.
Naslednja vas ob poti je Pozirno in če greste skozi vas v poletnem času boste zagotovo videli
kje kakšno kopo, ki se šele postavlja ali pa že kuha. Ob velikem dvojnem kozolcu na začetku
vasi vodi pot najprej skozi gozd, nato pa preko travnika v Zabrekve. Od prve kmetije Pr'
Habjan je po cesti še slab kilometer do središča vasi s petimi hišami. Tudi v tej vasi pri vsaki
hiši skuhajo letno vsaj eno kopo. Opravilo je kar zahtevno in natančno. Kop je na tem
območju veliko, zato je oglje naprodaj po nizki ceni praktično
pri vsaki hiši. Z Zabrekev je do vrha sv. Mohorja še 10 do 15 min
hoje. Cerkvica je navadno zaprta, lahko pa posedite v senci lipe,
ki raste nasproti mežnarije.
Sledi spust proti Topoljam - najprej po cesti, nato pa po
bližnjici, ki se odcepi levo proti Topoljam. Glavna povezava iz
Topolj v dolino vodi skozi Selca, lahko pa se spustite v grapo
Jablenovce in prispete po kakšni uri hoje nazaj v Ševlje. Pot se
najprej vije mimo travnikov, nato pa se spusti k vodi in poteka
večinoma v senci dreves, kjer je prijetno hladno tudi poleti. V
grapi so našli sledove rudnika železove rude, ki je bil opuščen
že pred 17. stol. Rudarji so nato ustanovili vas Knape in tam
naprej iskali rudo. Od tu se vrnete v Ševlje in če imate radi med
in izdelke iz medu se oglasite še pri Vojku Vebru, ki stanuje prav
blizu trgovine.
18. LOVSKA POT NA MIKLAVŠKO GORO
Čas hoje: 4 ure
Višinska razlika: 520 m
Turistična ponudba:
18. 1. Gostišče pri Zalogarju
Janez Košmelj, Dolenja vas 1a, 4227 Selca, tel. 04 500 50 00, faks 04 500 50 08, e-pošta:
Gostisce.Zalogar@siol.net
Odprto: vsak dan od 10. do 23. ure, v ponedeljkih zaprto.
Ponudba: kosila, malice, poslovna kosila, poročna slavja, obletnice, svetovanje somelierja.
Specialitete: domače in tradicionalne jedi, postrvi in morske ribe, sladice iz domače kuhinje,
jedi iz žrebičkovega in kozličkovega mesa. Možnost postrežbe v brunarici ali na vrtu.
Vzpon na Miklavško goro se začne pri športnem parku Rovn, ki se nahaja pribl. 500 metrov
od Selc v smeri proti Železnikom. Najprej vodi pešpot ob Sori, nato pa po poti, ki se
enakomerno vzpenja v pobočje Zavrnika in pripelje do prve jase. Sledite označeni poti,
čeprav se na enem delu malo spusti in nas najprej pripelje na drugo, večjo jaso, nato pa na
sedlo med Zavrnikom in Penovnikom. Tu se poti »čez Korita«, priključi pot iz Studenske
grape. Pred nami je najstrmejši del vzpona po grebenu, ki poteka večji del po lovski meji,

zato boste na drevesih opazili oznake v obliki zelenih trikotnikov s črto. Če bo vaš korak tih,
pogled pa dober, boste lahko videli tudi kakšno srno ali gamsa.
Na Miklavško goro se bomo povzpeli s severne strani, kjer je postavljen pretvornik in mala
cerkvica bo ravno pred nami. Prav blizu nje je klopca, kjer si odpočijemo in privoščimo
kakšno dobroto iz nahrbtnika. Zraven je tudi škatla z vpisno knjigo in žigom. Cerkvica sv.
Miklavža je navadno zaprta, ljudje se tu zberejo le dvakrat letno – 1. septembra in na
Jakobovo nedeljo (nedelja po 25. juliju). Opazili boste tudi star kamnit portal - ostanek
nekdanjega obzidja, menda zgrajenega v času turških vpadov. Od tod vodi pot, po kateri se
spustimo do Zgornje Golice, kjer se nam odpre
pogled na pobočje sv. Mohorja, vrhove Karavank
in Kamniško-Savinjskih Alp. Po asfaltirani cesti
gremo do velikega kozolca nad Spodnjo Golico.
Komur se mudi v dolino, lahko nadaljuje kar po
cesti, vendar vam predlagamo, da pred kozolcem
zavijete desno in se po prijetni pešpoti spustite v
Dolenjo vas. Do športnega parka Rovn se vrnete
po kolovozni poti, ki poteka po desnem bregu
Selške Sore.
19. POT DRAŽGOŠKIH SPOMINOV
Čas hoje: 3 ure
Višinska razlika: 360 m
Turistična ponudba:
Turistično društvo Dražgoše
Dražgoše 5, 4228 Železniki, informacije: Bojana Kavčič, tel. 041 366 696, e-pošta:
Bojana.Kavcic@guest.arnes.si
Ponudba: možno predhodno naročilo dražgoških kruhkov, ogled izdelave in organizacija
delavnic.
19. 1. Ekološka kmetija Šimn
Anamarija Habjan, Dražgoše 15, 4228 Železniki, tel. 04 514 77 90, 031 360 337
Ponudba: hruškovo žganje, sadje, zelenjava.
19. 2. Prikaz izdelave skodel
Lojze Šolar, Dražgoše 8, 4228 Železniki, tel. 04 514 64 12
Ponudba: prikaz izdelave skodel.
19. 3. Turistično društvo Železniki
Trnje 20, 4228 Železniki, tel. 04 510 26 00, faks 04 510 26 01, e-pošta: td.zelezniki@siol.net
Ponudba: prodajno-razstavna galerija čipk in mala galerija unikatnih čipk, bogata ponudba
izdelkov domačih obrti, prospektnega gradiva in razglednic. Organizirajo prikaze in delavnice
izdelovanja medenih kruhkov in klekljanja, vodene izlete po Železnikih in Selški dolini.

Spomin na znamenito bitko Cankarjevega bataljona v Dražgošah med ljudmi še vedno ni
zamrl. Vsako leto se na proslavi ob obletnici bitke, to je 11. januarja, zberejo številni
pohodniki, posamezni državniki ter borci in somišljeniki.
Začrtana pohodniška pot po Dražgošah in bližnji okolici naj bi spominjala vse pohodnike na
nesmiselnost katere koli vojne. V tej bitki ni bilo pravega zmagovalca, bile so le žrtve, najvišjo
ceno so plačali domačini.
Ko boste izbirali Dražgoško pot za izlet, pazite, da dan ne bo prevroč, saj leži vasica na
prisojnem pobočju Jelovice in ji sonca res ne manjka. Prav prijeten sprehod zna biti pozimi,
še posebej, če je v dolini gosta megla, tu pa grejejo sončni žarki.
Pot se začne pri brunarici z muzejsko zbirko Dražgoške bitke.
Tu lahko parkirate in se orientirate ob panoramski tabli. Pot se
nadaljuje ob glavni cesti do spomenika padlim in naprej v vas.
Sledi oznakam za Bičkovo skalo, ki se dviga pred vami visoko
na pobočju. Do tja vodi asfaltirana cesta, ki se ji lahko izognete
v zgornjem delu, če zavijete levo na staro pot, speljano ob
gozdnem robu, ki vas pripelje naravnost do odcepa za
Dražgoško goro oz. planino Kališnik. Bičkova skala stoji še malo
naprej po asfaltni cesti. Na skali se v soncu svetlika velika
peterokraka zvezda, spomin na mitraljezca Bička. Pot se spusti
nazaj do odcepa za planino Kališnik in široka gozdna pot, ki se
enakomerno dviga ob pobočju Dražgoške gore, vas pripelje
naravnost do vzletišča jadralnih padalcev. Na tem delu je
postavljenih tudi nekaj klopic za občudovanje razgleda. Če še niste bili na planini Kališnik
sledite še 10 minut rumeno-modrim oznakam poti kurirjev in vezistov, ki vas bodo pripeljale
naravnost pred opuščeno planšarsko kočo. Ob poti boste lahko občudovali čisto prave kraške
vrtače. Nazaj na prejšnjo pot, ki jo le prečkate, vodi bližnjica, imenovana »na Požarje«, po
kateri se spustite v dolino do glavne ceste. Takoj ob glavni cesti je kolovozna pot, ki vodi
mimo zanimivega kozolca do razvalin stare cerkve in pokopališča. Kozolec, ki nosi letnico
1813 je edinstven v Sloveniji, saj ima med dvema »štantoma« postavljeno kapelico. Tod
mimo je namreč pred več desetletji vodila procesija do stare cerkve.
Cerkev je bila porušena po koncu bitke, njene zlate oltarje pa so še pred tem uspeli prepeljati
v škofjeloški kapucinski samostan, sedaj pa se delno ohranjeni nahajajo v kapeli Loškega
gradu. Pot vodi naprej na Rovtar, kjer so vaščani do še pol stoletja nazaj trli lan. Ohranjena je
stavba »trene«, kjer so terice lan trle in »pajštba« v kateri so lan sušili. Pot se spusti mimo
Lojzetove kapelice Lurške Marije (1908) mimo hiš do nove cerkve, ki je ravno tako posvečena
sv. Luciji in nazaj do brunarice.
Mogoče si je ogledati tudi, kako se izdelujejo "šinkelni" (skodle), ki so jih nekoč uporabljali za
pokrivanje hiš in kozolcev. Način izdelave in ter kašen les in orodje se za to potrebuje, vam
bo z veseljem pokazal Lojze Šolar.
Dražgoše so poznane tudi po izdelovanju t.i. dražgoških kruhkov. Recept za to ročno
oblikovano medeno pecivo ima marsikatera gospodinja v Dražgošah in vsaka ga zna tudi
izdelati. Podrobnejše informacije boste dobili pri predsednici TD Dražgoše, lahko se boste
domenili za prikaz izdelovanja kruhkov ali delavnico, kjer bo lahko vsak poskusil narediti svoj

medeni kruhek. Prav tako je medene kruhke različnih oblik in velikosti mogoče videti in kupiti
tudi v prostorih Turističnega društva Železniki.
20. POT PREKO MARTINJ VRHA
Čas hoje: 3 ure in 1 ura za vzpon na Romovec
Višinska razlika: 420 oz. 727 m z Romovcem
Turistična ponudba:
20. 1. Ekološka kmetija Pr' Bohinc
Viktor Trdina, Martinj vrh 22, 4228 Železniki, tel. 04 514 68 10
Ponudba: ekološka kmetija, domače žganje in ogled žganjekuhe. Zaželene predhodne najave.
20. 2. Kmetija Pr' Demšar
Janez Benedičič, Martinj vrh 24, 4228 Železniki, tel. 04 514 67 13
Ponudba: leseni izdelki, mleko, sadje.
20. 3. Ekološka kmetija Pr' Martinšk
Jernej in Mojca Benedičič, Martinj vrh 33, 4228 Železniki, tel. 04 510 16 90
Ponudba: Ogled ekološke kmetije (kozjereja, govedoreja, gojenje zelenjave), dopolnilna
dejavnost peka kruha in peciva – izdelki iz krušne peči (več vrst kruha, potic in piškotov).
Zaželene predhodne najave.
20. 4. Ekološka kmetija Na Puč
Rezka Potočnik, Martinj vrh 29, 4228 Železniki, tel. 04 514 69 16
Ponudba: ogled ekološke kmetije, od jeseni 2004 pa domača hrana, narezki, kosila.
Z avtom se peljete proti Zalemu Logu, a še pred vasico zavijete čez most v smeri proti Davči.
Že po 700 metrih lahko parkirate. Pot se začne po cesti, ki vodi skozi naselje, ki je uradno del
vasice Zali Log, med domačini pa je znano kot Grapa. Pri informativni tabli v obliki kozolca
vodi naravnost v smeri proti Potoku oz. Blegošu. Sredi grape prečka mostiček in asfaltirana
cesta bi vas pripeljala do kmetije Mušter, a je pot že pred ostrim levim ovinkom speljana
naravnost mimo Dobreta na greben pod Mrzlim vrhom. Od tu
se odpre razgled na valovito pokrajino s posameznimi hišami,
ki sestavljajo naselje Martinj vrh.
Včasih so se ljudje v teh hribih ukvarjali izključno s
kmetijstvom, kar pa sedaj ne zadošča za preživetje, zato se
mnogi vozijo na delo v dolino in/ali se ukvarjajo z dopolnilnimi
dejavnostmi. Spremenil se je tudi odnos do rekreacije –
domačina, ki bi pred desetletji hodil po hribih iz čistega veselja
niste srečali, danes pa imajo vpisano knjigo pod 1247 m
visokim vrhom Romovcem, ki povezuje Koprivnik s Črnim
Kalom. Če imate čas in voljo se na Romovec lahko povzpnete
tudi sami. Na grebenu sledite poti mimo Mrzlikarja in
Čemšišarja naprej v pobočje. Pozorni bodite le na odcep levo z
makadamske ceste na traktorsko pot, ki se kasneje zoži na

pešpot. Vrnete se po označeni poti in se mimo Bendišča spustite do Jakca. Do sem pripelje
tudi krajša pot z grebena pod Mrzlim vrhom.
Po bližnjici se pot spusti na makadamsko cesto, ki vodi do Bohinca. Na ekološki kmetiji se
lahko dogovorite za nakup kakšnega pridelka ali pa poskusite domače žganje, v katerem je
lahko namočena tudi kakšna zel. Z žganjekuho se ukvarjajo tudi na bližnji kmetiji pr'
Demšarju, kamor pridete, če se po makadamski cesti spuščate proti dolini. Gospodar poleg
tega izdeluje drobne lesene izdelke.
Pot se nadaljuje mimo Zažlebarja in pripelje do Martinška. Tu velikokrat diši po pecivu ali
sveže pečenem kruhu. Če se najavite, boste dobrot lahko deležni tudi sami. Če pa vam bolj
»diši« meso oz. bi pojedli kaj bolj konkretnega stopite dalje in na vrhu grebena vabi k obisku
kmetija Na Puč, kjer ponujajo domačo hrano in pijačo. Od tu se pot spusti naravnost na
izhodišče.
21. OBISK NAJVEČJE SLOVENSKE VASI
Čas hoje: 4-5 ur
Višinska razlika: 280 m
Turistična ponudba:
21. 1. Gostilna Pri Jemcu
Rozalija Jemec, Davča 25, 4228 Železniki, tel. 04 519 60 74
Odprto: sobota od 7. do 22. ure, nedelja od 9. do 22. ure, torek, četrtek, petek od 7. do 21.
ure, ponedeljek in sreda zaprto.
Ponudba: različna pijača.
21. 2. Ekološka kmetija Pr' Jemcu
Miran Jemec, Davča 25, 4228 Železniki, tel. 04 519 60 25
Ponudba: kmetijski pridelki (zelenjava in krompir).
21. 3. Ekološka kmetija Pr' Jurežu na Davšem Brdu pod Poreznom
Franc Peternelj, Davča 9, 4228 Železniki, tel. 04 519 60 09
Ponudba: domače žganje (tepkovec), krompir.
21. 4. Okrepčevalnica Čumar (na spodnji postaji žičnice Brdo)
Peter Ambrožič, Davča 19, tel. 04 519 61 19, 04 519 60 22
Odprto: v času delovanja smučišča je odprto vse dni v tednu; izven smučarske sezone pa ob
nedeljah, od 14. do 22. ure.
Ponudba: topli in hladni prigrizki (domače klobase in zaseka) in različna pijača.
21. 5. Kmečki turizem Pri Šoštarju
Peter Prezelj, Davča 46, 4228 Železniki, tel. 04 519 60 46
Ponudba: prenočišča (20 postelj), hladne in tople malice, kosila; uradna otvoritev poleti
2005.
V Davčo vas bo danes vodil korak. Razloženo naselje približno 60 naseljenih hiš oz. kmetij je
raztresenih nad okoli 8 km dolgo dolino potoka Davča in je zato znano kot največja slovenska
vas. Menda vseh hiš ni mogoče obhoditi v dveh dneh, uživate pa lahko v lepih razgledih.

Iz Selške doline vas v stransko dolino potoka Davča usmeri kažipot in ob vožnji po
razmeroma ozki dolini, vas le oznake za domačije prepričajo, da smo že v vasi. Pred
nekdanjim obratom tovarne Niko zavijete desno in parkirate pri Jemcu. Pot se začne sprva
po makadamski cesti, nato pa po gozdni poti skozi t. i. Kamnik, ki pripelje na travnik nad
Zakovkarjevo domačijo. Od tu se odpre eden prvih lepih razgledov. Pot se naprej spusti do
Zakovkarja, nato pa vodi po Loški planinski poti do Jureža, in po cesti navzgor proti kmetiji
Pstinar. Sledi planinski poti, ki vodi na Porezen preko t. i. Kravjega Loma. Ko pridete do
potoka, ga prečkate in se spustite po cesti, ki pripelje do razgledišč nad tremi Davškimi
slapovi. Lahko se spustite do spodnjega, kjer je postavljena informativna tabla o nastanku in
višini slapov in potem sledite makadamski cesti do Jakobča. Predlagamo pa vam bližnjico, ki
vodi z ostrega ovinka malo naprej od kamnoloma, sprva ob potoku, nato pa strmo navzgor
do Jakobča. Po cesti vodi pot naprej do Pavlina, Štalca in Šebrejlenca. Domačije ležijo preko
1100 m nad morjem in temu primeren je tudi
razgled. Cesta pripelje v gozd in že ste na
domačiji pri Podgozdarju. Malo naprej
zagledate nižje ležečo Vrhovčevo domačijo, kjer
se vsako leto na tretji avgustovski vikend odvija
etnološka prireditev Dan teric. Zagotovo je
takrat v Davči še posebej zanimivo, saj
domačini prikažejo stare postopke obdelovanja
lanu, med njimi tudi izdelovanja platna;
obiskovalci pa se lahko zavrtijo na plesišču in
poskusijo katero od domačih dobrot.
Sledite markacijam po poti nad Čumarjem in Bičkarjem do Smučarskega centra Cerkno,
preko smučišča do Okrepčevalnice »Čumar« in po cesti nazaj v dno doline. Po glavni cesti je
pot speljana do mostu, ki prečka potok, potem pa se po stari pešpoti povzpne nazaj do
Jemca. Po vsej tej prehojeni poti se vam bo zagotovo prilegla pijača, ki jo boste dobili v
Gostilni pri Jemcu, toplo malico, kosilo ali večerjo, pa boste lahko naročili pri Šoštarju, ki je še
slabe 3 km naprej po grebenu. Vsi, ki vas je Davča očarala in bi radi tu preživeli krajši ali daljši
dopust, pa se boste pri Šoštarju lahko domenili za rezervacijo sobe.
22. POT STAVBNE DEDIŠČINE V SORICI IN OGLED SLAPU ŠPRUCAR
Mogoče ne veste, da so konec 13. in v začetku 14. stoletja območje Sorice in podratitovških
vasi poselili Tirolci iz območja Innichena. Zaradi odmaknjenosti in redkih stikov s sosedi so
dolgo časa ohranili svoje narečje. Pri sprehodu skozi vas in ob klepetu z domačini boste lahko
ugotovili ali se njihove tirolske korenine še zaznajo. Priporočamo vam, da se najavite
Turističnemu društvu Sorica, ki ima za skupine organizirano turistično vodenje. V spremstvu
vodiča boste izvedeli še marsikaj zanimivega.
Čas hoje: 1 ura in 2-2,5 ure za ogled slapu Šprucar
Višinska razlika: 50 oz. 150 z ogledom slapu

Turistična ponudba:
Turistično društvo Sorica
Spodnja Sorica 16, 4229 Sorica, tel. 051 221 554
Turistično vodenje po Sorici:
Miro Kačar s.p., Zg. Sorica 7, 4229 Sorica, tel. 04 519 71 96, 031 433 275
Mojca Glinšek, Zg. Sorica 15 A, 4229 Sorica, tel 041 910 922, e-pošta:
Mojcaglinsek@volja.net
22. 1. Kmečki turizem Pr' Jurju
Danica Gasser, Sp. Sorica 14, 4229 Sorica, tel. 04 519 70 18
Ponudba: 5 ležišč, zajtrk ali polpenzion.
22. 2. Domačija Pri Šimanu
Alojz Pintar, Sp. Sorica 13, 4229 Sorica, tel. 04 519 70 55
Ponudba: ogled sušilnice, stiskalnice in drobilca sadja.
22. 3. Groharjeva hiša
Spodnja Sorica 18, 4229 Sorica, tel. 04 519 70 22 in 04 519 71 96 (Miro Kačar)
Ponudba: zbirke, delavnice, galerija, spominki.
22. 4. Atelje Urša
Miro Kačar, slikar, Zg. Sorica 7, 4229 Sorica, tel. 04 519 71 96, 031 433 275
Ponudba: ogled ateljeja, tečaji risanja, skupinsko slikanje, razstave, nakup ali naročilo slik,
spominkov in daril.
22. 5. Lovski turizem
Brane Tavčar, Sp. Sorica 33, 4229 Sorica, tel. 04519 70 54
Pot po Spodnji Sorici se začne pred Groharjevo
hišo, ki jo boste obiskali ob povratku. Sledite
kažipotom, ki vodijo mimo kmečkega turizma pri
Jurju do apartmaja Pintar, kjer greste mimo hiše in
si lahko ogledate njihovo »pajštubo« oz. sušilnico
sadja. Pot je nato speljnana se nazaj na cesto in
vodi naprej do »kleti«, kakor so v Sorici imenovali
kašče. Zanimiva je tudi nasproti stoječa domačija,
ki je sedaj opuščena, saj so lastniki postavili novo
bivališče le malo naprej.
Pot se nadaljuje mimo kozolcev in spomenika Ivana Groharja do cerkve sv. Nikolaja ali
Miklavža. Poleg razlage cerkvenih znamenitosti vas bo vodič seznanil tudi z različnimi kozolci,
ki so jih lastniki pričeli obnavljati, čeprav vedno manj služijo svojemu prvotnemu namenu.
Pot pripelje nazaj do Groharjeve hiše v kateri boste spoznali slikarja v popolnoma drugačni
luči, kot ga poznate. Ogledali si boste njegovo zbirko originalov, etnografsko zbirko in
sodelovali v likovno–glasbeni delavnici. V Groharjevi hiši so naprodaj tudi spominki in
Groharjeve reprodukcije, za druge potrebe pa sta čez cesto trgovina in gostišče Macesen.

Vsem, ki bi si radi ogledali še katero naravnih
znamenitosti, priporočamo ogled slapu Šprucar.
Pot je usmerjena proti Zgornji Sorici in po pribl.
200 metrih hoje zavije levo v dolino, prečka
Selško Soro in se dviguje prečno preko pobočja
do asfaltirane ceste, ki povezuje Sorico s
Petrovim Brdom. Po nekaj 100 metrih kažipot
usmeri na gozdno pot, ki je sprva strmejša, nato
se poravna in nas pripelje naravnost do slapu
Šprucar. Vrnemo se po isti poti do ceste, nato
vodi naprej do macesnovega grička, kjer si lahko odpočijete in uživate v razgledu na vas
Zgornja Sorica. Spustimo se po poti med macesni do prvih hiš in opuščene kmetije, blizu
katere je najboljša voda v vasi. Prepričajte se tudi sami! Od tu naprej je le še nekaj minut do
gostišča Macesen oz. do izhodišča.
Informacije:
Turizem Škofja Loka
Kidričeva cesta 1a
4220 Škofja Loka
Tel.: 04 517 06 00, 051 427 827
Faks: 04 517 06 05
E-pošta: info@skofja-loka.com
Spletna stran: www.skofja-loka.com