IDENTITETA MEDITERANSKE HIŠE Avtor: Lidija Rutar ... - Habitare

Kasnejši hiter vzpon IT tehnologije, ki je omogočil hiter prenos podatkov in večjo mobilnost ljudi, je pripeljal tudi do globalizacije v arhitekturi. Zdaj se nam postavlja vprašanje:
Kakšna je sodobna mediteranska hiša – ali lahko še govorimo o mediteranski hiši, kaj jo definira?
5.2. NOVA IDENTITETA MEDITERANSKE HIŠE
Težko je govoriti o identiteti sodobne mediteranske arhitekture. Ta je nastajala spontano predvsem kot izraz idej Modern Movementa. Zelo groba poenostavitev skupnih značilnosti,
ki definirajo sodobno mediteransko arhitekturo je, da še vedno obstaja intimna vez z naravo in pokrajino, gre za arhitekturo, ki se prilega okolju, da pri projektiranju upošteva
klimatske pogoje, ter da gre za perfinjeno skladnost z geometrijskih oblik. Ker je težko opredeliti novo identiteto jo bom skušala osvetliti skozi dela nekaterih najvidnejših
arhitektov.
Adolf Loos - arhitekt
Njegova afiniteta do čistih in spontanih oblik se jasno kaže v njegovih delih na področju mediterana. Ko je potoval po Italiji se je močno navezal na ta prostor, prevzele so ga stare
kulture, vendar za razliko od ostalih arhitektov, ki so se navezovali na stare Grke, je bil arhitekt fasciniran z kulturo Rimljanov. »od rimljanov smo prevzeli način mišljenja in način
čutenja, od tu izvira naš socialni čut. Ne drži, da Rimljani niso bili sposobni narediti novih oblik stebrov, za kaj takega so bili preveč napredni. Prevzeli so oblike od Grkov in jih
prilagodili svojem načinu življenja. Grki so bili individualisti, vsaka stavba je morala imeti točno določeno obliko. Medtem, ko so Rimljani bili Rimljani veliko bolj socializirani. Grki
niso uspeli vladati niti svojim mestom, medtem, koso Rimljani vladali svojemu cesarstvu. Grki so se osredotočili predvsem na obliko in steberni red, Rimljani pa na projektiranje
stavb, na ta način so rešili vrsto zapletenih problemov 10 .
Sl. 33, Adolf Loos, vila na Lidu, 1923
Eno najvidnejših njegovih del v maditeranskem prostoru je Vila na Lidu pri Benetkah iz leta 1923, ki jo je projektiral za igralca Alexandra Moissija. Iz makete so razvidni nekatere
značilnosti mediteranske hiše. Stereometrija vlumnov, obdelava zunanjih površin – fasade z belimi toni in terasa, kamor se odpirajo dnevni prostori in odprto stopnišče, ki vodijo do
gornjih nadstropij. Poleg teh zunanjih elementov so pomembni tudi tisti, ki se nanašajo na samo klimo, okolico. Pri projektiranju vile je Loos upošteval vse naravne danosti
pokrajine in orientiranost parcele. Terasa v nadstropju je obkrožena s pravokotnimi stebri, ki nudijo ogrodje za pergolo, odpira se proti jugovzhodnemu delu hiše, in tako nudi
prekrasen razgled na laguno in vzhajajoče sonce. Ta element je bistveni del hiše in iz izhaja iz preteklih oblik mediteranske hiše. Fasada hiše je bila projektirana na način, da hiši
10 A. Loos, Parole nel vuoto, Adelphi, Milano 1972, str. 255-156
28