IDENTITETA MEDITERANSKE HIŠE Avtor: Lidija Rutar ... - Habitare

Zidna okenca
Ta slepa okenca je moč najti skoraj v vseh prostorih in tudi v zunanjih zidovih. Niše so nadomeščale police in omare. Velikost je zelo različna. Najmanjša so 20 cm široka, 30 visoka,
velika pa 60 široka in 40 visoka. Globina znaša med 20 in 40 cm-. Nekatera okenca so skrbno obdelana. Pokončni stebrički in preklada so iz klesanega kamna, preklada je lahko tudi
lesena. Na dnu okna je škrla, ki je potegnjena 5 cm preko zidnega roba. Služila so za odlaganje sveč ali karbidovk ali drugih stvari.
Povzetek - splošne značilnosti stavbarstva, notranja oprema, notranje opremljanje in interier
Značilna je strnjena gradnja. Gručasta naselja, ki so imela v preteklosti tudi obrambno vlogo, so se razvila na pomolih ali na pobočjih in se z obliko terasaste pozidave prilagodila
obliki terena. Domačije sestavlja več ali manj bivalnih in gospodarskih celic, postavljenih tesno druga ob drugo, tako da te ustvarjajo v prostoru različno dolge ravne ali pod
različnimi koti lomljene nize vaških ulic. Stavbe so eno in dvonadstropne. Dvonadstropne so pogosto postavljene na nižje terase, tako da ne izstopajo iz silhuete naselja. So
podolgovatega tlorisa, z enojno razvrstitvijo prostorov. Temeljni gradbeni material je kamen, prevladuje flišni peščenjak. Ker mehko kamnito gradivo ni odporno, so bile stavbe, če
je imel lastnik dovolj denarja, ometane. Kamnite celice so v notranjosti delili s tankimi in lahkimi predelnimi stenami, ki so jih, če je bilo potrebno tudi prestavljali, tako kot so
včasih spreminjali funkcijo posameznim objektom. Strehe so položne eno- ali dvokapne, imajo široke napušče in so krite s korci. Stopnišča so zunanja ali notranja, pogosti so leseni
zunanji hodniki v nadstropju.
Stavbe, ki so jih v 18. in 19. stoletju prenovili in kamnito kritino zamenjali z opečno, imajo značilne mezanine – izrabljene podstrešja. Zaradi spremenjenega naklona in opečne
kritine so stavbe spremenile videz, ki sta ga dopolnila tudi urejena razvrstitev fasadnih odprtin in kamnoseške podrobnosti, katerih oblikovanje se spogleduje s stilnim oblikovanjem
stavbnih členov v bližnjih mestih. Če je do 18. stoletja stilno oblikovanje omejeno le na posamezne arhitekturne člene, se je po 18. stoletju preneslo na objekt v celoti.
Kmečka hiša je v 19. stol. in prvi polovici 20. stoletja imela značilno tlorisno razporeditev – interier in oblikovanje prostora 6 .
Osrednji hišni in najpomembnejši družinski prostor je bila kuhinja z ognjiščem. Kuhinja je bila vedno v pritličju, vhod vanjo je bil na fasadni ploskvi vidno poudarjen z oblikovanim
vratnim okvirom. V prostorih nanizanih levo in desno od kuhinje, so spali in večinoma shranjevali živila in orodje. Enako vlogo so imeli prostori v etažah. Poenostavljeno opisana
funkcionalna zasnova je precej enotna v celotnem omenjenem prostoru. Nanjo niso vplivale različne gradbene in oblikovne novosti, ki so se spreminjale v različnih časovnih
obdobjih. Z upoštevanjem vremenskih razmer so razvili optimalno obliko objekta, razpotegnjeno v smeri vzhod-zahod in usmerjeno z glavno fasado in fasadnimi odprtinami proti
jugu. Zaradi močnih in mrzlih severnih vetrov, imajo fasade, usmerjene na sever, malo ali skoraj nič fasadnih odprtin in so podobne utrdbam.
6 Arhitekt, notranja oprema
22