IDENTITETA MEDITERANSKE HIŠE Avtor: Lidija Rutar ... - Habitare
IDENTITETA MEDITERANSKE HIŠE Avtor: Lidija Rutar ... - Habitare IDENTITETA MEDITERANSKE HIŠE Avtor: Lidija Rutar ... - Habitare
Pomivalno korito Posodo so pomivali v večjih skledah ali pa v škafih. Kamnita korita za pomivanje – lijak, so si privoščile gostilne in premožnejše družine. Korito je bilo vgrajeno v okenski niši, odtok pa speljan skozi zid na vrt ali dvorišče. Sklednik Sklednik je lično izdelano ogrodje, ki visi na b+vidnem mestu, na njem pa so zloženi pekači sklede, šalce, krožniki… Sklednik z glineno posodo je deloval v hiši kot okras. Kredence in omare Kredence imajo značilno zgradbo. Spodnji, masivni del je zaprt, običajno ga sestavljajo trije predali in izvlečni delovni pult. Gornji del je elegantnejše oblike. Zapira se s steklenimi dvokrilnimi vratci. Med spodnjim in zgornjim delom je odprt prostor. Da bi pridobili prostor do v nišah postavili omare, ki so jih največkrat uporabljali za posodo in živila. Zidne omare so opremljene s policami in vrati. V zunanji steni so bile omare bolj hladne in so se živila manj kvarila. V zidni niši so lahko police brez vrat: na njih so običajno živila, ponekod so police zastrete z zaveso. Mize in klopi Značilne so visoke klopi na ognjiščih, ki imajo pod sedežem ponavadi tudi predale. Okrašene so bile z zanimivi figurami. Masivna miza ima prostor sredi hiše ali ob steni. Ob mizi so sedeli na klopeh in kasneje na stolih k´ntregah. V predalih so shranjene žlice, vilice in noži. Mentrga V mentrgi so hranili moko, kvas, prte, sita in valjar, hlebce kruha. Mentrege so lahko tudi s predali, na ključ. Skrinje Vanje so shranjevali posteljnino, belo perilo, oblačila, dokumente in druge dragocenosti. Izdelovali so jih iz hrastovega, orehovega in češnjevega lesa. Na domačijah dobimo od preprostih do bogato obdelanih skrinj z intarzijiami in poslikavami. Skrinje imajo zanimive kovaške izdelke, dodatke kot so tečaji, ročaji in ključavnice s ključi. Profili in figure so obogatili videz skrinje. Skrinje za žito Suho žito so shranjevali v velike škrinje, kište. Znotraj so pregrajene, tako da so različna žita ločili po predalih. Nekatere so zelo velike, tudi 160 cm v dolžino, 130 v širino, 120 v višino. Kamni za mast, klobase, olje in ribe Kamni za mast in olje kažejo na doslednost uporabe kamna pri pripravi in shranjevanju živil. Zbran je bil pravi kamen in je bil spretno oblikovan v posodo. Kamnite posode bogatijo ambient kraške domačije. Predalnik – šentiš Sčasoma, proti koncu 19. stoletja so nizke omare s predali – šentiši, začele nadomeščati skrinje. Šentiši so bolj praktični ker so bile obleke in ostale stvari bolj pregledno zložene. Večkrat je bil postavljen v spalnico – pod, vsakdanja oblačila, ki so prej visela na žicah pod stropom pa so dobila mesto v omarah. Predalniku so sledile visoke omare koselni. Postelje Sprva je bilo ležišče preprosto iz podstavkov in desk. Ležišče so kasneje zamenjale postelje: za eno osebo je postelja merila 188 cm v dolžino in 105 cm v širino, dvoposteljna pa je bila široka le od 120 cm in 130 cm – postelja za poldrugo persono. Sprva so spali na žimnici iz koruznega lubja. Ob postelji je bila zibelka iz mehkega lesa. 21
Zidna okenca Ta slepa okenca je moč najti skoraj v vseh prostorih in tudi v zunanjih zidovih. Niše so nadomeščale police in omare. Velikost je zelo različna. Najmanjša so 20 cm široka, 30 visoka, velika pa 60 široka in 40 visoka. Globina znaša med 20 in 40 cm-. Nekatera okenca so skrbno obdelana. Pokončni stebrički in preklada so iz klesanega kamna, preklada je lahko tudi lesena. Na dnu okna je škrla, ki je potegnjena 5 cm preko zidnega roba. Služila so za odlaganje sveč ali karbidovk ali drugih stvari. Povzetek - splošne značilnosti stavbarstva, notranja oprema, notranje opremljanje in interier Značilna je strnjena gradnja. Gručasta naselja, ki so imela v preteklosti tudi obrambno vlogo, so se razvila na pomolih ali na pobočjih in se z obliko terasaste pozidave prilagodila obliki terena. Domačije sestavlja več ali manj bivalnih in gospodarskih celic, postavljenih tesno druga ob drugo, tako da te ustvarjajo v prostoru različno dolge ravne ali pod različnimi koti lomljene nize vaških ulic. Stavbe so eno in dvonadstropne. Dvonadstropne so pogosto postavljene na nižje terase, tako da ne izstopajo iz silhuete naselja. So podolgovatega tlorisa, z enojno razvrstitvijo prostorov. Temeljni gradbeni material je kamen, prevladuje flišni peščenjak. Ker mehko kamnito gradivo ni odporno, so bile stavbe, če je imel lastnik dovolj denarja, ometane. Kamnite celice so v notranjosti delili s tankimi in lahkimi predelnimi stenami, ki so jih, če je bilo potrebno tudi prestavljali, tako kot so včasih spreminjali funkcijo posameznim objektom. Strehe so položne eno- ali dvokapne, imajo široke napušče in so krite s korci. Stopnišča so zunanja ali notranja, pogosti so leseni zunanji hodniki v nadstropju. Stavbe, ki so jih v 18. in 19. stoletju prenovili in kamnito kritino zamenjali z opečno, imajo značilne mezanine – izrabljene podstrešja. Zaradi spremenjenega naklona in opečne kritine so stavbe spremenile videz, ki sta ga dopolnila tudi urejena razvrstitev fasadnih odprtin in kamnoseške podrobnosti, katerih oblikovanje se spogleduje s stilnim oblikovanjem stavbnih členov v bližnjih mestih. Če je do 18. stoletja stilno oblikovanje omejeno le na posamezne arhitekturne člene, se je po 18. stoletju preneslo na objekt v celoti. Kmečka hiša je v 19. stol. in prvi polovici 20. stoletja imela značilno tlorisno razporeditev – interier in oblikovanje prostora 6 . Osrednji hišni in najpomembnejši družinski prostor je bila kuhinja z ognjiščem. Kuhinja je bila vedno v pritličju, vhod vanjo je bil na fasadni ploskvi vidno poudarjen z oblikovanim vratnim okvirom. V prostorih nanizanih levo in desno od kuhinje, so spali in večinoma shranjevali živila in orodje. Enako vlogo so imeli prostori v etažah. Poenostavljeno opisana funkcionalna zasnova je precej enotna v celotnem omenjenem prostoru. Nanjo niso vplivale različne gradbene in oblikovne novosti, ki so se spreminjale v različnih časovnih obdobjih. Z upoštevanjem vremenskih razmer so razvili optimalno obliko objekta, razpotegnjeno v smeri vzhod-zahod in usmerjeno z glavno fasado in fasadnimi odprtinami proti jugu. Zaradi močnih in mrzlih severnih vetrov, imajo fasade, usmerjene na sever, malo ali skoraj nič fasadnih odprtin in so podobne utrdbam. 6 Arhitekt, notranja oprema 22
- Page 1 and 2: IDENTITETA MEDITERANSKE HIŠE Avtor
- Page 3 and 4: UVOD - Mediteran Mediteranska obala
- Page 5 and 6: 1. OPREDELITEV PROBLEMA Seveda podo
- Page 7 and 8: mediterana se je uveljavila omenjen
- Page 9 and 10: 3. POSEBNOSTI MEDITERANSKE HIŠE V
- Page 11 and 12: Grški tempelj Sl. 7, Tempelj v sta
- Page 13 and 14: 3.2. MEDITERANSKA HIŠA V ISLAMSKEM
- Page 15 and 16: Sl. 11.: Mudejar stil, Alcazar v Se
- Page 17 and 18: vodnjaku. V poletni suši so bili z
- Page 19 and 20: Razpoznavni elementi kraške hiše
- Page 21: Spahnjenica je prizidek s kurišče
- Page 25 and 26: Sl. 22, Portico Sl. 23, Arkade Sl.
- Page 27 and 28: III. DEL 26
- Page 29 and 30: Kasnejši hiter vzpon IT tehnologij
- Page 31 and 32: Souto de Moura - arhitekt Portugals
- Page 33 and 34: 6. PROJEKTI V drugem delu sem obrav
- Page 35 and 36: Sl. 54-56, Interier in notranja opr
- Page 37 and 38: Pohištveni elementi in notranja op
- Page 39 and 40: Tradicionalni elementi in notranja
- Page 41 and 42: Sl. 78-79, Sinožići, pogledi 40
- Page 43 and 44: Pohištveni elementi v interieru 17
- Page 45 and 46: Sl 89-90, Notranja oprema: blago v
- Page 47 and 48: Sl. 98, Interier : Sinožići notra
Pomivalno korito<br />
Posodo so pomivali v večjih skledah ali pa v škafih. Kamnita korita za pomivanje – lijak, so si privoščile gostilne in premožnejše družine. Korito je bilo vgrajeno v okenski niši, odtok<br />
pa speljan skozi zid na vrt ali dvorišče.<br />
Sklednik<br />
Sklednik je lično izdelano ogrodje, ki visi na b+vidnem mestu, na njem pa so zloženi pekači sklede, šalce, krožniki… Sklednik z glineno posodo je deloval v hiši kot okras.<br />
Kredence in omare<br />
Kredence imajo značilno zgradbo. Spodnji, masivni del je zaprt, običajno ga sestavljajo trije predali in izvlečni delovni pult. Gornji del je elegantnejše oblike. Zapira se s<br />
steklenimi dvokrilnimi vratci. Med spodnjim in zgornjim delom je odprt prostor. Da bi pridobili prostor do v nišah postavili omare, ki so jih največkrat uporabljali za posodo in živila.<br />
Zidne omare so opremljene s policami in vrati. V zunanji steni so bile omare bolj hladne in so se živila manj kvarila. V zidni niši so lahko police brez vrat: na njih so običajno živila,<br />
ponekod so police zastrete z zaveso.<br />
Mize in klopi<br />
Značilne so visoke klopi na ognjiščih, ki imajo pod sedežem ponavadi tudi predale. Okrašene so bile z zanimivi figurami. Masivna miza ima prostor sredi hiše ali ob steni. Ob mizi so<br />
sedeli na klopeh in kasneje na stolih k´ntregah. V predalih so shranjene žlice, vilice in noži.<br />
Mentrga<br />
V mentrgi so hranili moko, kvas, prte, sita in valjar, hlebce kruha. Mentrege so lahko tudi s predali, na ključ.<br />
Skrinje<br />
Vanje so shranjevali posteljnino, belo perilo, oblačila, dokumente in druge dragocenosti. Izdelovali so jih iz hrastovega, orehovega in češnjevega lesa. Na domačijah dobimo od<br />
preprostih do bogato obdelanih skrinj z intarzijiami in poslikavami. Skrinje imajo zanimive kovaške izdelke, dodatke kot so tečaji, ročaji in ključavnice s ključi. Profili in figure so<br />
obogatili videz skrinje.<br />
Skrinje za žito<br />
Suho žito so shranjevali v velike škrinje, kište. Znotraj so pregrajene, tako da so različna žita ločili po predalih. Nekatere so zelo velike, tudi 160 cm v dolžino, 130 v širino, 120 v<br />
višino.<br />
Kamni za mast, klobase, olje in ribe<br />
Kamni za mast in olje kažejo na doslednost uporabe kamna pri pripravi in shranjevanju živil. Zbran je bil pravi kamen in je bil spretno oblikovan v posodo. Kamnite posode bogatijo<br />
ambient kraške domačije.<br />
Predalnik – šentiš<br />
Sčasoma, proti koncu 19. stoletja so nizke omare s predali – šentiši, začele nadomeščati skrinje. Šentiši so bolj praktični ker so bile obleke in ostale stvari bolj pregledno zložene.<br />
Večkrat je bil postavljen v spalnico – pod, vsakdanja oblačila, ki so prej visela na žicah pod stropom pa so dobila mesto v omarah. Predalniku so sledile visoke omare koselni.<br />
Postelje<br />
Sprva je bilo ležišče preprosto iz podstavkov in desk. Ležišče so kasneje zamenjale postelje: za eno osebo je postelja merila 188 cm v dolžino in 105 cm v širino, dvoposteljna pa je<br />
bila široka le od 120 cm in 130 cm – postelja za poldrugo persono. Sprva so spali na žimnici iz koruznega lubja. Ob postelji je bila zibelka iz mehkega lesa.<br />
21
Change language