Pregled objav s področij fitomedicine in agrarne zgodovine - Acta ...
Pregled objav s področij fitomedicine in agrarne zgodovine - Acta ...
Pregled objav s področij fitomedicine in agrarne zgodovine - Acta ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
314 <strong>Acta</strong> agriculturae Slovenica, 89 - 2, oktober 2007<br />
PREGLED OBJAV<br />
Uvod<br />
Članek je pregled del <strong>in</strong> bibliografija s <strong>področij</strong> <strong>fitomedic<strong>in</strong>e</strong> <strong>in</strong> <strong>agrarne</strong> zgodov<strong>in</strong>e<br />
avtorja zaslužnega profesorja akademika dddr. Jožeta Mačka za obdobje 1948-<br />
2007. Dela so razvrščena med viri za področje <strong>fitomedic<strong>in</strong>e</strong> v razdelku A, posebej<br />
<strong>objav</strong>ljena izvirna <strong>in</strong> strokovna dela (1.01 – 3. 254) <strong>in</strong> posebej sekundarno avtorstvo<br />
(a – č). V razdelku B so dela s področja <strong>agrarne</strong> zgodov<strong>in</strong>e, posebej izvirna dela<br />
(1.01 – 3.252) <strong>in</strong> posebej sekundarno avtorstvo – uredništvo (a).<br />
Pedagoško delo<br />
V obdobju 1984-1994 je avtor <strong>objav</strong>il 4 univerzitetne učbenike: 3 iz posebne<br />
fitopatologije od katerih je Posebna patologija poljšč<strong>in</strong> izšla že v tretji izdaji,<br />
Posebna patologija vrtn<strong>in</strong> v dveh izdajah <strong>in</strong> Posebna fitopatologija sadnega drevja <strong>in</strong><br />
v<strong>in</strong>ske trte, v dveh izdajah. Objavil je tudi učbenik iz Gozdne fitopatologije (2.03).<br />
Popolnoma nova verzija je pred izidom. V soavtorstvu je izdelal priročnik Kemična<br />
sredstva za varstvo rastl<strong>in</strong> <strong>in</strong> sicer l. 1980 na 305 straneh, leta 1990 v novi izdaji pa<br />
na 505 straneh. Objavil je tudi knjigo o boleznih poljšč<strong>in</strong> (leta 1991, 267 str.), v<br />
soavtorstvu knjigo Tehnike nanašanja pesticidov (1990, 319 str.) <strong>in</strong> več drugih<br />
samostojnih publikacij (2.0 – 2.06).<br />
Avtor se je skoraj 40 let ukvarjal s patološko fiziologijo gliv, patogeno mikofloro, s<br />
sestavo <strong>in</strong> razširjenostjo listnih zavrtačev, z vplivom herbicidov na občutljivost<br />
rastl<strong>in</strong> proti parazitom <strong>in</strong> na talne mikroorganizme, s kontam<strong>in</strong>acijo tal <strong>in</strong> kmetijskih<br />
pridelkov s fitofarmacevtskimi sredstvi, z vplivom <strong>in</strong>dustrijskih ekshalacij na<br />
kmetijske rastl<strong>in</strong>e, z ekonomskimi vprašanji varstva rastl<strong>in</strong> ter z agrarno<br />
zgodov<strong>in</strong>skimi temami.<br />
Iz navedenih <strong>področij</strong> je <strong>objav</strong>il prek 130 znanstvenih razprav v domačem <strong>in</strong> tujem<br />
periodičnem tisku (razdelek A, 1.01 – 3. 254). Iz področja fitopatologije je opisal pri<br />
nas na novo ugotovljene redove <strong>in</strong> vrste mikroorganizmov: Peronospora cer<strong>in</strong>the,<br />
Pucc<strong>in</strong>ia pelargonii-zonalis, Phyllact<strong>in</strong>ia roboris, Microsphaera hypophylla,<br />
Scirrhia p<strong>in</strong>i <strong>in</strong> druge.<br />
Iz patološke fiziologije je raziskoval slabo raziskano problematiko primarnega <strong>in</strong><br />
sekundarnega parazitizma pri glivah. Dokazal je, da so nekatere glive (Phyllosticta<br />
spp., Alternaria spp. idr.) nedvoumno sekundarni paraziti. Preučeval je tudi razvojne<br />
kroge več parazitskih gliv.<br />
Na področju entomologije je kot prvi v Sloveniji preučeval hiponomološko favno<br />
(favno listnih zavrtačev). Ugotovil je več sto za Slovenijo, za prejšnjo državo <strong>in</strong> za<br />
jugovzhodno Evropo novih vrst <strong>in</strong> precejšnje število doslej neznanih gostiteljskih<br />
rastl<strong>in</strong> <strong>in</strong> je o tej favni <strong>objav</strong>il 25 del, ter posebno monografijo.<br />
Na področju fitofarmakologije je preučeval stimulacijo rži s hormonskimi herbicidi<br />
za okužbo z rženim rožičkom (Claviceps purpurea), ter kasneje <strong>in</strong>tenzivno vpliv