312A - Zbornica - Zveza

312A
SODELOVANJE PACIENTA – PARTNERJA PRI ALERGOLOŠKEM
TESTIRANJU
COOPERATION OF A PATIENT AS A PARTNER IN ALLERGY
TESTS
IZVLEČEK
Irena Počvavšek, dipl.m.s,
Karmen Česen, dipl.m.s
Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo
irena.pocvavsek@klinika-golnik.si
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, pik žuželke, specifična imunoterapija
Sodelovanje pacienta – partnerja je za uspešno zdravljenje zelo pomembno. V prispevku je
predstavljeno zdravljenje – specifična imunoterapija (SIT), in vloga medicinskih sester pri izvajanju
zdravstvene vzgoje. Specifična imunoterapija je oblika zdravljenja pri ljudeh, ki so alergični na pik
žuželke. Za uspešnost terapije je velikega pomena strokovna usposobljenost osebja in dobro
sodelovanje ter poučenost pacientov.
V Bolnišnici Golnik – kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo izvajajo poleg SIT tudi druga
alergološka testiranja. V prispevku je opisano testiranje zdravil in pripravkov, ki se uporabljajo med
anestezijo.
V letu 2008 je bila opravljena anketa pri 80 pacientih, ki se zdravijo s SIT. Anketa je vsebovala 32
vprašanj, pacienti so jo vrnili po pošti ali pa dali medicinski sestri po končanem ambulantnem obisku.
Namen ankete je bil ugotoviti, kako so pacienti poučeni, ali se znajo izogibati ponovnim pikom in kako
bi ukrepali ob piku žuželke. Med dolgoletnim zdravljenjem - izvajanjem SIT si medicinske sestre
prizadevajo za uspešno komunikacijo in vzpostavitev partnerskih odnosov.
Rezultati raziskave o izvedeni zdravstveni vzgoji so pokazali, da je le ta uspešna in da so pacienti z
njenim potekom in načinom zdravljenja zadovoljni.
ABSTRACT
Key words: health education, insect sting, specific immunotherapy
Cooperation of a patient as a partner is very important for a successfull medical treatment.
The medical treatment-specific immunotherapy and a role of nurses in performance of
a health education are represented in this contribution.Specific imunotherapy is a health shape of
people, which are alergic on the sting of wasps.The professional qualification of staff, good
cooperation and information of patients are a great meaning for a successful treatment.
At the University Clinic of Respiratory and Allergic Diseases Golnik perform a SIT many others
alergologic testings. In the contribution is described testing of medicines and arangements, which are
used between the anaesthesia. Results of the study about the performed health education have shown
that health education of patients was successful and that the patients are satisfied with the way health
education is performed and their method of treatment.The inquiry of 80 patients, which have the
medical treatment with specific immunotherapy was made in the 2008 year.The inquiry had 32
questions.The patients returned it over the mail or they gave it back to nurse after finished ambulance

visit.The intention of the inquiry was to establish how are patients informed about avoiding of repeat
stings and how would they decide at sting of wasps.
Between a long duration of medical treatment-performance SIT the nurses strive for the successfull
comunication and to restore a partnership relations.
The research results of performed health education showed, that it was successfull and patients are
content with its expiration and the way of treatment.
Uvod
Alergijske bolezni so danes zelo razširjene, pogoste so alergije na hrano, zdravila, cvetni prah
in strup žuželk. Pogosto je prvi stik z alergijskimi boleznimi buren, človek po kontaktu z
alergenom doživi anafilaktično reakcijo. Za uspešno zdravljenje in preprečevanje ponovnih
epizod alergij je pomembno sodelovanje pacienta. Poučiti ga je potrebno kako naj se izogiba
alergenom in kako naj ukrepa ob ponovni epizodi alergije. Uspešnejši bomo, če s pacientom
vzpostavimo primeren kontakt, da spozna, da je v komunikaciji enakovreden partner in da je
njegovo sodelovanje pri zdravljenju zelo pomembno. Prizadevamo si, da paciente dobro
informiramo o vrsti in poteku alergoloških testiranj.
V Bolnišnici Golnik medicinske sestre izvajamo alergološka testiranja pri pacientih v
ambulantni in hospitalni obravnavi. Delujejo tri pulmološko – alergološke ambulante in v
sami bolnišnici je na bolniškem oddelku 300 organizirana alergološka enota z devetimi
bolniškimi posteljami. Pacienti, ki potrebujejo alergološko testiranje (pri alergiji za hrano,
zdravila, pike žuželk) so povprečno hospitalizirani tri do šest oskrbnih dni. Hospitalizirani so
tisti pacienti, pri katerih je možno, da bi med testiranjem prišlo do sistemske preobčutljivostne
reakcije težje stopnje. Provokacijske teste izvajamo le v bolnišnici, pod zdravnikovim
nadzorom in ob upoštevanju anamneze (Mušič, 2006). V alergološki enoti med drugim
izvajamo oralne provokacijske teste – pri testiranju zdravil, hrane in specifično imunoterapijo
– pri alergiji za strup kožekrilcev čebel, os ali sršenov. Le ta se najprej izvaja v bolnišnici pod
nadzorom zdravstvenega osebja t.i. uvajalni del, kasneje se izvaja v ambulanti. Specifična
imunoterapija za pršico, pelode in trave pa poteka ves čas zdravljenja ambulantno.
Predstavitev testiranj v alergološki enoti
Po sprejemu pacienta v alergološko enoto alergolog pregleda dokumentacijo, izvide, ki jih
pacient prinese iz alergološke ambulante in se nato z njim natančno pogovori. Po prejeti
anamnezi napiše predvideni načrt testiranj.
Izvajanje oralnih provokacijskih testov
Pri testiranju alergije na zdravila, npr. analgetike in nesteroidne antirevmatike, izvajamo
oralno provokacijsko testiranje s »praški«. Pacient vsako uro popije pripravljen prašek oz.
zdravilo v štirih različnih koncentracijah. Na dan testiramo samo eno zdravilo. Medicinska
sestra, ki izvaja testiranje, mora biti pozorna na spremembe zdravstvenega stanja pri
pacientih, spremlja vitalne funkcije in skrbi za pravilen potek testiranja z upoštevanjem
pravila 6 P-jev. Vitalne funkcije - krvni pritisk, pulz, saturacija in pretok izdihanega zraka se
izmerijo pred testiranjem, med testiranjem v primeru sprememb zdravstvenega stanja in
popoldne po zaključenem testiranju. Poleg tega, da vsa testiranja dokumentiramo, je naloga
medicinske sestre, da naroči praške v lekarni in je pozorna na njihov rok uporabe.
Testiranje anestetikov
Osnova za alergološki pristop je poročilo anesteziologa o uporabljenih pripravkih in o poteku
prejšnje anestezije. Osrednja diagnostična metoda so kožni testi z določenimi količinami
pripravkov za vbodne in kožne teste po standardiziranem postopku (Mušič, 2003).

Medicinska sestra izvaja testiranje po naročilu alergologa, zelo pozorna mora biti na pravilno
pripravo, pravilno razredčitev testiranega anestetika. Med testiranjem pacienta opazujemo in
skrbimo za pravilen potek testiranja; pomembno je odčitavanje – vrednotenje testov, ki ga
opravi zdravnik na 20 minut. Postopek je standardiziran, dokumentiramo na posebne obrazce
in v zvezke.
Izvajanje specifične imunoterapije s strupom kožekrilcev (SIT)
Specifična imunoterapija je zelo učinkovita metoda, ki zmanjša tveganje ponovnih težkih
alergijskih reakcij (Košnik in sod., 2004). V bolnišnici izvajamo uvodni del, ki traja dva dni
pri ljudeh, ki imajo diagnosticirano preobčutljivost za strupe žuželk – os ali čebel. SIT
začnemo z majhnimi odmerki alergena (uvodna faza), ki jih nato v dnevnih ali tedenskih
intervalih povečujemo do vzdrževalnega odmerka. Injekcije s prečiščenim pripravkom
apliciramo subkutano – po standardiziranem postopku na zunanjo stran podlakti. Za uspešno
zdravljenje je pomembno dobro sodelovanje pacienta, zato ga moramo o posebnostih pri
izvajanju SIT dobro poučiti. Med izvajanjem imunoterapije so možne lokalne reakcije na
mestu aplikacije, kar ublažimo z lokalno terapijo. Možna pa je sistemska anafilaksa vseh
stopenj. Anafilakse doživljamo pri SIT za žuželke v blagi stopnji, pri povprečno 8%
vključenih bolnikov, težje stopnje pa pri < 1% (Mušič, 2007).
Medicinska sestra pred začetkom izvajanja SIT preveri predpisane odmerke alergena in vrsto
alergena za vsakega pacienta posebej. Nato pripravi določen odmerek in vsako aplikacijo
sproti dokumentira v knjižico za imunoterapijo. Pri pripravi odmerka mora biti pozorna na
alergen – osa ali čebela in da ga pripravi pravilno glede na obseg, koncentracijo in
farmacevtskega proizvajalca. Med aplikacijami odmerkov in eno uro po zadnjem prejetem
odmerku medicinska sestra zagotavlja varnost pacientov z opazovanjem in ukrepanjem ob
lokalnih in sistemskih reakcijah – anafilaksi. Zelo obsežen del nalog medicinski sestri
predstavlja zdravstveno vzgojno delo. Sem sodijo: informiranje bolnika o poteku SIT,
izogibanju pikom žuželk, ukrepanju ob morebitnem piku in samopomoči pri anafilaktični
reakciji ter pomenu samoopazovanja med izvajanjem SIT.
V obdobju zadnjih treh letih smo v alergološki enoti zdravili – izvajali uvajalni del SIT pri
386 pacientih.
Razpr. 1. pregled števila uvodnih SIT v alergološki enoti
OSA ČEBELA SKUPAJ
L. 2004 104 56 160
L. 2005 90 65 155
L. 2006 68 45 113
L. 2007 76 66 142
L. 2008 66 65 131
Namen raziskave
Raziskava z naslovom Poučenost bolnikov, ki se zdravijo s specifično imunoterapijo za strupe
žuželk – izpostavljenost dejavnikom tveganja je bila izvedena leta 2008. Zanimalo nas je,
kako dobro so pacienti, ki se zdravijo s SIT poučeni in ali se znajo izogibati ponovnim pikom,
katerim dejavnikom tveganja so izpostavljeni in koliko so omejeni pri svojih hobijih,
aktivnostih ter kaj so sami pripravljeni storiti za svojo varnost pred piki žuželk.

Metode
Raziskava je potekala anonimno, pacienti so bili izbrani naključno. Kot metodo smo uporabili
anketni vprašalnik in sicer pri pacientih, pri katerih smo izvajali uvajalno SIT na oddelku od
leta 2004 do 2008. Anketirani so bili tudi pacienti, ki prejemajo vzdrževalne odmerke SIT v
alergološki enoti in v pulmološki ambulanti (PA) v Ljubljani in na Golniku. Anketni
vprašalnik je vseboval 32 vprašanj, le ta so bila kratka in razumljiva ter razdeljena v več
sklopov, ki so bili med seboj povezani.
Anketirali smo 20 (25%) pacientov v PA Ljubljana, 20 (25%) pacientov v PA Golnik, 9
(11%) pacientov, ki se zdravijo v alergološki enoti Bolnišnice Golnik, poslali pa smo tudi 50
anket po pošti in tako zajeli paciente po ostali Sloveniji. Od 50 anket poslanih po pošti smo
dobili vrnjenih 31 (62%). Pacienti, ki so vrnili anketo po pošti se zdravijo: 14% v Topolšici,
10% na Pohorju, 4% v Celju in 10% v PA v Ljubljani.
Rezultati
Analizirali smo skupaj 80 izpolnjenih anket, v njih je sodelovalo 42 moških in 38 žensk.
Pacienti so prejemali različne strupe žuželk, razlikovali so se tudi glede na starostna obdobja.
Razpr.2. Pregled pacientov glede na vrsto strupa žuželke
ALERGIJA
STRUP
NA osa čebela osa in čebela
% anketiranih 62 34 4
Razpr.3. Starost anketiranih
STAROSTNE 18 – 25 let 25 – 35 let 35 – 50 let 50 – 60 let Starejši od 60
SKUPINE
let
% anketiranih 7 19 40 24 10
Zaradi povezanosti podatkov nas je zanimal tudi časovni razmak v prejemanju vzdrževalnega
odmerka zdravljenja: 14% anketiranih prejema SIT na 1 -4 tedne (prvo leto), 31% anketiranih
na 4 – 6 tednov (drugo leto), 26% na 6- 8 tednov (tretje leto) in 29 % anketiranih na 8 – 12
tednov (četrto, peto leto).
Anketirani pacienti so se razlikovali glede na bivališče in delovno okolje.
Razpr. 4. Pregled pacientov glede na bivališče in delovno okolje
PREBIVALIŠČE podeželje mesto
% anketiranih 69 31
DELOVNO OKOLJE v naravi, na terenu v zaprtih prostorih
% anketiranih 59 41
Menimo, da so ljudje, ki živijo na podeželju in opravljajo delo na terenu ali v naravi bolj
izpostavljeni pikom žuželk.

Prve informacije o SIT je vsem anketiranim podal zdravnik (100%), v 74% so se posvetovali
tudi z medicinsko sestro, 34% anketiranih je dobilo tudi pisna navodila, 11% je opazilo plakat
na oddelku, 14% vprašanih pa je dodatna znanja iskalo tudi preko medijev (internet, revije,
radio in televizija).
Pri alergiji za pike žuželk, je zelo pomembno, da so z vrsto alergije in ukrepi poučeni ne le
pacienti ampak tudi njihovi bližnji. Anketirane smo vprašali, koga so o svoji alergiji in
ukrepih obvestili in poučili. Rezultati so bili naslednji: seznanjenih je 85% bližnjih
sorodnikov (mož, žena, otroci), 52% prijateljev, 44% sodelavcev in 29% sosedov.
Podatki povejo, da se pacienti zavedajo, da so lahko odvisni tudi od pomoči bližnjih, zato so
le ti večinoma poučeni.
V anketi smo postavili tudi vprašanje, kako pravilno ukrepati v primeru pika žuželke. 92%
anketiranih je odgovorilo pravilno, 4% so sicer odgovorili napačno (ker niso vedeli, kdaj si
aplicirati adrenalin, vendar ga nimajo predpisanega in ga niso nikoli uporabljali), vendar so
njihovi ostali odgovori pravilni, zato menimo, da ti pacienti znajo pravilno ukrepati. 4%
anketiranih na naše vprašanje ni odgovorilo, dopisali so, da jim ni potrebno vedeti za
ukrepanje, saj jim SIT pomaga in so brez težav.
Za pravilno ukrepanje ob piku je pomembno, da imajo pacienti pri sebi set za samopomoč
(antihistaminik, kortikosteroid) in avtoinjektor adrenalina (če jim ga je zdravnik predpisal).
V naslednji razpredelnici je prikazana opremljenost pacientov s setom za samopomoč.
Razpr.5. Delež pacientov glede na opremljenost s setom za samopomoč
SET ZDRAVIL
ZA
SAMOPOMOČ
VEDNO PRI
SEBI
OBČASNO NIKOLI NIMA
PRI SEBI
% anketiranih 67 15 10 5
SETA
ZDRAVIL
NIMA
Pacienti, ki so odgovorili, da imajo set za samopomoč vedno pri sebi vedo za rok uporabe le
tega v 70 %. Anketirani, ki seta nimajo vedno pri sebi ali ga nimajo se zdravijo s SIT tretje
leto ali dlje. Injekcijo adrenalina je zdravnik predpisal 21% (17 pacientov) anketiranih, od
tega 5 pacientov adrenalina ne potrebuje več in ga nimajo pri sebi.
Razprava
Delež pacientov, ki imajo pri sebi set zdravil bi moral biti večji, prav tako so pacienti premalo
pozorni na njegov rok uporabe.
Vsi pacienti, ki so jim predpisali adrenalin ga znajo pravilno hraniti in uporabljati. Prikaz
aplikacije adrenalina jim je pokazal zdravnik ali medicinska sestra, prebrali, pa so si tudi
priložena navodila.
Čebelarstvo je lahko razlog, da so ljudje pik žuželke doživeli in preživeli alergijsko reakcijo
ter bili napoteni na zdravljenje s SIT. 27 (34%) anketirancev se zdravi s SIT za strup čebele,
od tega jih ima doma 6 (22%) še vedno svoj čebelnjak. Ena anketirana oseba je rejo čebel
zaradi alergije na strup čebele opustila. Kljub temu, da so ljudje lahko življenjsko ogroženi
zaradi alergijske reakcije, reje čebel ne opuščajo. S čebelarstvom se vsi anketirani ukvarjajo iz
ljubezni do živali in za hobi. Ponovni pik sta doživela dva čebelarja, oba sta imela le lokalno
reakcijo. V neposredni bližini (pri sosedu) ima čebelnjak 15% anketiranih, ob pikih med
zdravljenjem s SIT niso imeli težav.

Splošno znanje anketiranih je bilo zadovoljivo, saj jih več kot 90 % ve, kaj privablja žuželke
(hrana, voda, dišave) in kje so zatočišča čebel in os. 89% anketiranih ve, da je potrebno biti
pozoren pri športu. Glede na podatek, da se veliko anketiranih ukvarja s športnimi
dejavnostmi, bi moral biti odstotek pravilno osveščenih pacientov večji. Pik žuželke je pogost
poleti, ko smo bosi ali imamo le delno zaprto obutev. Žuželko lahko pohodimo kjerkoli, ali pa
se skriva v obutvi. Anketirani se večinoma s poletno obutvijo ne obremenjujejo, saj zaprto
obutev nosi le 42%, 4% pa se najraje sprehajajo bosi.
Odgovori v anketi so pokazali, da ljudje gojijo aktiven življenjski slog in jih alergija na pik
žuželke ne ovira. Nekateri - v 35% se celo udeležujejo trgatve in obiranja sadja.
Mnenja sodelujočih v anketi so bila pozitivna, saj so preverili in obnovili svoje znanje. Med
izvajanjem raziskave smo skupaj z dvema sodelujočima ugotovili, da je potrebno, da
zamenjata set za samopomoč zaradi preteka roka uporabe.
Zaključek
Izvajanje zdravstvene vzgoje je pri alergoloških pacientih zelo pomembno. Med testiranjem
jih seznanjamo s preobčutlivostjo za alergene, kako naj se izogibajo alergijskim reakcijam in
kako naj ukrepajo ob morebitni reakciji Za uspešno testiranje je pomembno, da pacient
zdravstvenemu osebju zaupa in da sodeluje, npr. pri podaljšanem testiranju za antibiotike se
po navodilih zdravnika testirajo tudi v domačem okolju, posebnosti med testiranjem si
zapisujejo v poseben obrazec, ki ga po končanem testiranju vrnejo v bolnišnico. Tudi pri
pacientih ki se zdravijo s SIT mora biti zdravstvena vzgoja kontinuirana in izvajana timsko –
medicinska sestra in zdravnik v bolnišnici in ambulanti. Raziskava je pokazala, da je večina
pacientov dobro poučenih o preprečevanju pikov in pravilnem ukrepanju. Menim, da je
potrebno znanje pacientov med izvajanjem dolgoletne SIT, preverjati in ga dopolnjevati.
Pacientovo sodelovanje dosežemo z dobro komunikacijo in partnerskim odnosom.
Literatura
1. Košnik M, Korošec P, Mušič E. Sodobni pogledi na preobčutljivost za strupe kožekrilcev.
Ljubljana: Medicinski razgledi, 2004.
2. Mušič E. Živimo z alergijo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.
3. Mušič E. Specifična imunoterapija (SCIT in SLIT) pri alergijskih boleznih dihal in kože.
Golnik: Klinika za pljučne bolezni in alergije, 2007.
4. Mušič E. Diagnostika preobčutljivosti pred splošno anestezijo: 11. TEČAJ FEEA. Ljubljana:
Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za anesteziologijo in intenzivno medicino, 2003.