odpornost s silicijevimi spojinami modificiranega lesa proti modrenju ...

Ribič T. Odpornost s silicijevimi spojinami modificiranega lesa proti modrenju. 10
Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2006
- površina lesa je po impregnaciji suha in čista,
- večina soli se po fiksaciji ne izpira.
Pomanjkljivosti anorganskih zaščitnih sredstev pa so:
- pri impregnaciji z vodnimi zaščitnimi sredstvi les nabreka in se po sušenju lahko
deformira in razpoka,
- po impregnaciji je potrebno les, impregniran s CCA in CCB solmi, štiri tedne
skladiščiti, da se sredstvo v njem fiksira,
- nekatere snovi spremenijo naravno barvo lesa,
- po uporabi zaščiten les spada med posebne odpadke in je potreben poseben postopek za
njegovo uničenje.
3.2.1.2 Organska kemična zaščitna sredstva za les
Organska kemična zaščitna sredstva predstavljajo skupino biocidov, topnih v organskih
topilih. Mednje uvrščamo eno najstarejših industrijskih zaščitnih sredstev kreozotno olje,
naftenate, lindan in novejša organska kemična zaščitna sredstva, ki so manj nevarna za
okolje kot so: piretroidi, triazoli, izotiazoloni, karbamati, alkilamonijeve spojine,
flouorofosfati, tetrakloroizoftalonitril, silafluofen, tolylfluanid...
Prednosti organskih sredstev za zaščito lesa so:
- primerna so za vse postopke zaščite, tudi preproste, zato jih pogosto uporabljamo za
zaščito stavbnega pohištva,
- selektivno delujejo na posameznega škodljivca.
Pomankljivosti organskih sredstev za zaščito lesa so:
- so draga, zaradi organskih topil in aktivne komponente
- običajno imajo močan vonj po topilih,
- so vnetljiva in lahko zvišujejo gorljivost lesa.