odpornost s silicijevimi spojinami modificiranega lesa proti modrenju ...

Ribič T. Odpornost s silicijevimi spojinami modificiranega lesa proti modrenju. 8
Dipl. delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2006
3.2 KEMIČNA ZAŠČITA LESA
Kemično zaščito predstavljajo ukrepi umetnega konzerviranja lesa, s katerimi v les
vnesemo potrebno količino biocida, ki ščiti les pred škodljivimi dejavniki. Ker je les za
številne organizme bivališče in hrana, ga z biocidi prepojimo, da postane zanje strupen ali
vsaj odbijajoč. S kemičnimi zaščitnimi sredstvi ščitimo les tam, kjer je najbolj izpostavljen
lesnim škodljivcem.
Kemična zaščita pomeni nevarnost za okolje na štirih ravneh, in sicer (Pohleven in Petrič,
1992):
- postopkih proizvodnje zaščitnih sredstev,
- postopkih zaščite lesa,
- uporabi zaščitenega lesa,
- odlaganju odpadnega zaščitenega lesa.
Dobro kemično zaščitno sredstvo za zaščito lesa naj bi imelo naslednje lastnosti (Kervina –
Hamović, 1990):
- že v majhnih količinah deluje toksično na lesne škodljivce, ne pa tudi na ljudi, živali in
okolje,
- je brez močnega vonja,
- prodira globoko v les in se iz njega ne izpari,
- v les prodira v zadostnih količinah,
- se enakomerno porazdeli po lesu,
- omogoča nadaljno površinsko obdelavo,
- ne poškoduje ali obarva kovin, stekla, keramike, embalaže,
- ne vzvišuje vnetljivost lesa,
- ne razpada na škodljive pline,
- ima preprosto uporabo,
- se suši brez ostankov na površini
- ne rosi površine,
- je stabilen in ima dolgotrajno delovanje (v določenih primerih pa zadostuje
kratkotrajno),
- na voljo je v zadostnih količinah in po taki ceni, ki ekonomsko upravičuje zaščito lesa,
- da je uničenje odpadnega in odsluženega zaščitenega lesa enostavno in poceni.
Sredstva, ki bi ustrezala vsem tem zahtevam, ni. Izberemo pa tisto, ki najbolj ustreza
namenu uporabe.
Pri kemični zaščiti je zelo pomembna globina prodora (penetracija). To je debelina plasti,
ki jo zaščitno sredstvo prepoji. Glede na to globino govorimo o:
- površinski zaščiti (do 1 mm),
- zaščiti oboda (1 do 10 mm),
- globinski zaščiti (več kot 10 mm),
- popolni zaščiti (les prepojen v celoti ali vsaj beljavo),
- kasnejši zaščiti (obodna zaščita suhega izdelka, pri katerem se zaščitijo tudi razpoke).