kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
(felovenisch.)
Leto 1898.
— ^^-öi>^>^^

Prvo kazalo.
Kronologicno kazalo
zakonov, ukazov, razpisov, razglasov, dogovorov, dopustilnic. državnih pogodeb
cesarskih ukazov, patentov itd,, obljavljenih v državnem zakoniku leta 1898.
Dan,
katerega je dán
zakon, patent,
ukaz itd.
1894
3. aprila
1897
2. decembra
5.
16.
21.
27.
30.
31.
BI.
T s e b i n a
Mednarodni dogovor, sklenjen med Avstrijsko-Ogrskim, Nemčijo, Belgijo,
Danskim, Španjskim Francoskim, Veliko Britanijo, Grškim, Italijo,
Nizozemskim, Perzijo, Portugalskim in Rusijo o zdravstvenih naredbah
pri romanju v Meko in o zdravstvenih napravah v perzijskem zalivu . •
Razglas ministrstva za deželno bran, s katerim se objavlja vpis trirazredne
više vrtnarske šole v Lednici v spisek učilišč domače dežele, zenačenih
glede enoletne prostovoljske službe velikim gimnazijam in velikim
realkam
Trgovinska in plovstvena pogodba med avstrijsko-ogrsko monarhijo in
Japonskim .
Razglas finančnega ministrstva, da se z velikim davčnim uradom združeni
c. k. veliki carinski urad 11. razreda v Bruku na Muri pooblašča, carine
prosto odpravljati pred kom ali za kom pošiljane popotne reči . . .
Razpis finančnega ministrstva, s katerim se dovoljujejo olajšila v velja-
Razglas finančnega ministrstva o ustanovitvi c. k. velikega carinskega
Razglas ministrstva za železnice, da se je podaljšal rok za začetek obratovanja
male železnice od Berouna v Konëpius in od Berouna v Králuv
Dogovor o podaljšbi privilegije Avstrijsko-ogrske banke do 31. dne decembra
1898. 1. sklenjen med c. k. finančnim ministrom in Avstrijskoogrsko
banko na podstavi cesarskega ukaza z dne30. decembra 1897. 1.
(drž. zak. št. 308)
Ukaz ministrstev za pravosodje in finance v porazumu s trgovinskim ministrstvom
in z najvišim računskim oblastvom o podaljšbi veljavnosti
ukaza z dne 21. junija 1893. 1. (drž. zak. št. 103) zastran pokladá vrednostnih
papirjev, ki jih je sodno hraniti, pri Avstrijsko-ogrski banki . .
Nahaja se
pod
šte.
vilko
188
10
218
3
4
5
6
1
2
na
strani
335
5
423
3
3
4
4
1
2 1

IV
Dan,
katerega je dán
zakon, patent,
ukaz itd.
31
1.
10.
10.
11.
12.
13.
14.
14.
14.
17.
1897
decembra
1898
januarja
Y s e b i n a pod
številko
Razglas ministrstva za železnice, s katerim se razveljavljajo določila Najviše
dopustilnice z dne 21. junija 1890. 1. (drž. zak. št. 174) o lokomotivnih
železnicah iz Hof an (Poričan) v Mochov in iz Brandýsa na L.
v Neratovice ter se potemtakem omejujejo na obstoječo lokalno železnico
iz Brandýsa na L. v Mochov
Ukaz ministrstev za finance in trgovino o dopolnihi spilka tistega unanjega
blaga, katero je v svobodnem ozemlju tržaškem dopuščeno vkladati
samo v posebnih hraniščih
Ukaz trgovinskega ministerstva v porazumu z ministrstvoma za notranje
stvari o prepovedi krošnjarstva (pohišne trgovine) v deželnem glavnem
mestu Ljubljani
Razglas finančnega ministrstva, da se je ustanovila podiužnica velikega
carinskega urada v Bolcami v poslopju tamkajšnjega poštnega in telegrafskega
urada
Razglas trgovinskega ministrstva, s katerim se objavljajo dodatna določila
k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171),
oziroma k VI. dodatku k njemu (razglas trgovinskega ministrstva z dne
12. avgusta 1897. 1. (drž. zak. št. 106) "
Razglas ministrstva za železnice, da se je podaljšal rok za dogradbo dunajske
mestne železnice
Razglas finančnega ministrstva, da se razširjajo ocarinjevalne oblasti
c. k. malemu carinskemu uradu v Budvi
Razglas ministrstva za železnice, o premembi dopustilnice z dne 11. julija
1896. 1. (drž. zak. št. 124) za ozkotirno lokalno železnico iz St. Poltena
v Kirchberg na Pilavi (Pielach) i železnico po pilavski dolini) . . .
Razglas finančnega ministrstva, da se razširjajo ocarinjevalne oblasti
c. k. malemu carinskemu uradu v Lodronu
Dopustilnica za lokalno železnico i/ Brandýsa na Labi v Neratovice . .
Drugi dodatek k izvršitvenemu predpisu k poglavju IV. zakona z dne
25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih . .
Razglas trgovinskega minisirstva, da se po firmi Kleiner & Fleischmann
v Mödlingu sestavljeni mernik (merska priprava) za mleko pripušča v meroskus
in kolkovanje ,
Razglas finančnega ministrstva, da ^e je veliki carin«ki urad preložil iz
Steina na Donavi v Kremžo
Razglas ministrstev za finance in trgovino o ustanovitvi pristanske in pomorske
zdravstvene podružím e s caiinsko «lužbo v Vrbovsko na otoku
Hvaru
Razglas finančnega ministrstva o pooblastitvi več ogrskih notranjih carinskih
uradov, odpravljati pošiljke rastlin, dohajajoče po pošti iz
unanjih dežel
Razglas ministrstva za železnice o podaljšbi roka za dogradbo male železnice
z ozkim tirom k dirkališču v Kottingbrunnu
Nahaja se
12
11
16
9
20
17
21
LS
18
22
14
26
36
27 í
na
strani I
13
4
17
13
17
11
21
43
21

Dan,
katerega je dan
zakon, pateni,
ukaz itd
Nahaja se
pod
številko
na
strani I
1898
18. januarja Ukaz ministrstev za pra\osodje in finance o pooblastitvi davčnih uradov,
postopati sodno v zavarovanje in izterjavo neposrednih davken, pristojbin
in drugih javnih da win 28 21
20.
22.
23.
24.
21).
29.
29.
31.
4. februarja
11.
15. ,
Ukaz ministrstev za notranje stvari in bogočastje in nauk o izmenjavanju
matičnih izpiskov med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državn<
j m zboiu, z ene strani, in med deželami ogrske krone — brez Hrvaškega
in Slavonskega — z diuge strani . . . . . . . . .
Ukaz ministrstev za poljedelstvo, notranje stvari, finance m trgovino, da
se c. k. mali carinski urad 1. razreda \ Furthu (na Bavarskem) privzema
med carinske urade, oznamenjene v dodatku k ukazu z dne
15. julija 1882. 1. (drž. zak. št. 107) in pooblaščene /a odpravljanje
raMlm •
Cesaiski ukaz, da je opustiti izpia\o odpisov zemljarine. zastran ujim že
dovoljenih ali vsaj po številkah pripravljenih na pocfttavi začasnih predpisov
zemljarine za leto 1897
Razglas ministrstva za železnice o podaljšbi roka za dogradbo lokalne železnice
in Strakonic v Breznico s krili vred
Ukaz ministra za bogočastje in nauk v porazumi, z ministrstvom za notranje
stvari o splošnem pravilniku /a poduk in službo na nčiliščih za
babice
Razglas finančnega ministrstva, da se je c. k. puncovalni in ob enem
zlato in srebro odkupovami urad v Bregencu izpremenil v puncovalnega
urada podružnico in da se je puncovalnega urada podružnica ustanovila
vJnspruku
Razglas trgovinskega ministrstva o meroskusu in kolkovanju ^amogibne
tehtnice za drobno tebtovino
Ukaz trgovinskega ministrstva o izdajanju drugopisov (duplikátov) izvidnic,
spadajočih k mernikom porabljene vode ali elektrike
Razglas trgovinskega ministrstva o meroskusu in kolkovanju Bleichertove
centezimalne tehtnice za tehtanje vagonov za železnice na žičastih
vrveh
Ukaz trgovinskega ministrstva v porazunm z ministrstvoma za notranje
stvari in poljedelstvo, s katerim se i/preminjata dve določili policijskega
reda za plovstvo z ladjami in plavi po Labi, izdanega z ukazom z dne
3. marca 1894. 1. (drž zak. št. 39)
Razglas ministrstva za železnice o spisku železnic, glede katerih velja
mednarodni dogovor o to\ornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra
1890 1. (drž zak. št. 186 iz leta 1892.)
Razglas, trgovinskega ministrstva, s katerim se objavljajo dodatna določila
k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171)
Ukaz finančnega ministrstva o uradnem natiskovanju kolkovnega znamenja
po 1 kr. in 5 kr. na železničnih voznih listih in računskih golicah
v Budejovicah
Tretji dodatek k izvršilnemu predpisu k poglavju IV. zakona z dne 25. oktobra
1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih
15
23
19
29
37
24
3 1
32
33
3 i
38
12
19
22
35
43
19
20
22
22
33
34
44

VI
Dan,
katerega je dán
zakon, patent,
ukaz itd.
1898
21. februarja
28.
3. marca
4. „
4.
9.
15.
15.
20.
24.
29.
6.
2. aprila
Y s » e b i n a pod
številko
Cesarski ukaz, s katerim se dovoljuje v letul898. nabor novinskih kontingentov,
potrebnih za dopolnjevanje vojske, vojne marine in deželne
brambe
Razglas ministrstva za železnice, da se je podaljšal rok za dogradboelektrične
male železnice iz Frage (Smíchova) v Košir
Razglas trgovinskega ministrstva, s katerim se objavljajo dodatna določila
k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171) .
Cesarski patent o sklicu državnega zbora
Ukaz trgovinskega ministra v porazumu z ministrom za notranje stvari,
s katerim c e na podstavi Ç. 74. a) v zakonu z dne 8. marca 1885.1. (drž.
zak. št. 22) izdajejo v dopolnitev in delovito izpremembo ministrstvenega
ukaza z dne 27. maja 1885. 1. (drž. zak. št. 82) posebna določila
glede presledkov pri delu v obratovanju
Ukaz vsega ministrstva o službenem navodilu za c. k. finančne prokurature
Razglas finančnega ministrstva o ustanovitvi velikega carinskega urada
v Novem Jičínu
Ukaz ministrstev za pravosodje, finance in trgovino v porazumu z visim
računskim oblastvom, s katerim se za sodnije in davčne urade (finančne
blagajnice), v kolikor oskrbujejo ti hranilnouradno ali hranilnouradni
in sirotinskouradno blagajnično upravo, ustanavlja ravnanje pri položbi
civilnosodnih hranil in pri vplačilih v skupne sirotinske blagajnice ter se
ureja postopanje glede vrednostnih pošiljek, ki dojdejo zaprte ali so nakazane
•
Razglas ministrstva za železnice o podaljšbi roka za dogradbo lokalne železnice
iz Kostelca v Telč
Ukaz ministrstev za finance, notranje stvari in trgovino o prejemanju pripravljenega
zdravilnega blaga in kozmetičnih (lepotilnih) in dijajtetičnih
reči iz unanjih dežel
Razglas finančnega ministrstva, da se je na postajici Schloppenhof kraljeve
bavarske državne železničně proge Waldsassen—Heb postavila prigledovalna
straža
Ukaz ministrstva za bogočastje in nauk v porazumu z ministrstvoma za
notranje stvari in trgovino o dopolnitvi ministrstvenega ukaza z dne
27. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 196) zastran izvršitve g. 13., odstavka
3. v zakonu z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193)
o uredbi dopuščenih stavbnih obrtov
Razglas finančnega ministrstva o razširbi oblasti c. k. velikemu carinskemu
uradu v Podwoloczyski in pa c. k. carinski podružnici v Sieroslawicah
Ukaz ministrstev za finance in železnice o deloviti premembi predpisa o
carinskem postopanju za promet po avstrijskih železnicah, ki se dotikajo
carinske proge
Nahaja se
na
strani I,
39 I 44
42 , 59
43
101
44
41
45
55
46
62
53
63
47
59
45
59
47
61
75
61
117
73
117
61
64 I 118

Dan,
katerega je dán
zakon, patent,
ukaz itd.
1898
14, aprila
15.
16.
18.
20.
20.
20.
20.
20.
20.
21.
23.
Razglas finančnega ministrstva, s katerim se na podstavi g. 285. v zakonu
z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) izdaje naredba o ravnanju
s prejemki, načeloma zavezanimi prihodnini po poglavju III. navedenega
zakona, in dohajajočim iz Avstrije bavarskim, v kraljevini bavarski stanujočim
državljanom
Ukaz železniškega ministra o premembi in dopolnitvi' nekaterih določil
obratnega pravilnika za železnice po kraljevinah in deželah, zastopanih
v državnem zboru, vpeljanega z veljavnostjo od 1. dne januarja
1893. leta z ukazom z dne 10. decembra 1892. L (drž. zak. št. 207j . .
Hazglas finančnega ministrstva, da so se napovedni postaji v Tonalu na
Tirolskem poverila opravila malega carinskega urada II. razreda za
dobo poletnih mesecev
Razglas finančnega ministrstva o oddajanju kajnita iz c. k. soline v Kaluszu
Ukaz ministrstev za notranje stvari, finance in trgovino o prepovedi, uvažati
saharin in pod drugimi imeni v trgovino prihajajoče podobne
umetalne sladke tvarine in pa ž njimi začinjene sirupe
Ukaz ministrstev za finance in trgovino o carinskem postopanju s saharinom
in pa o izpremembi abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi
pri iskalnici „sirup"
Ukaz ministrstev za notranje stvari, finance in trgovino o načinih, po katerih
smejo uvažati saharin lekarničarji ali veliki trgovci z lekarijskim
in materijalnim blagom
Ukaz ministerstev za notranje stvari, trgovino in poljedelstvo o prometu
s saharinom, saharinskimi preparati in drugimi podobnimi umetalnimi
sladkimi tvarinami in pa z živežem, ki je narejen z uporabo takih
tvariri
Ukaz ministrstev za poljedelstvo, notranje stvari, finance in trgovino o prepovedi,
uvažati iz Amerike sveže rastline in pa s pogubno ščitarico okuženo
sadje
Ukaz pravosodnega ministrstva, da se občine in graščinska ozemlja Borek
szlachecki, Ochodza, Tacimiech, Želczyna, Goîuchowice, Krzçcin in
Polanka-Haller odkazuj ej o okolišu okrajne sodnije v Skawini na Gališkem
Razglas ministrstva za deželno bran, s katerim se objavlja, da se je viša
trgovinska šola v Kraljičinem Gradcu vpisala v spisek učilišč domače
dežele, zenačenih glede na enoletno prostovoljsko službo velikim gimnazijam
in velikim realkam
Razglas ministrstva za deželno bran, s katerim se objavlja, da se je češka
viša trgovinska šola v Brnu vpisala v spisek učilišč domače dežele,
zenačenih glede na enoletno prostovoljsko službo velikim gimnazijam
in velikim realkam
Ukaz ministrov za notranje stvari, pravosodje in trgogino o opravljanju volitev
prisednikov in namestnikov obrtnih sodnij in pa prisednikov prizivnih
sodnij na podstavi zakona z dne 27. novembia 1896. 1. (drž. zak.
št. 218)
65
48
68
66
49
50
51
52
54
67
56
118
62
119
118
69
69
70
71
73
118
ml
133
83

VIII
Dan,
katerega je dán
/akon, patent,
ukaz itd.
1898
28. aprila
24. ,
24.
24.
25. „
26. .
26. ,
! 26. „
26. „
26.
t>6. ,
29. ,
2. maja
4. „
4.
11.
14. r
1
i
Y s o b i n a
[Ikaz ministiov za notianje stvari, pravosodje in tjgovino o privzemanju piisednikov
in njih namestnikov k sejam obrtne sodnije m prizivne sodnije
v obrtnosodnih spornih stvareh -, . .
Tkaz finančnega ministrstva, s katerim se spravljajo v prodajo no\e
uradne menične golice
Ukaz finančnega ministrstva, s katerim se spravljajo v prodajo no v e
uradne golice za trgovske nakaznice o denarnih opravah s plačnostjo,
Ukaz finančnega mmistisha. s katerim «*e opravljajo v prodajo nove
Dopustilnica /a lokalno železnico iz Delat}na črez Kolomyjo v Stefanówko
Ukaz pra^osoinega ministra v porazumu z ministri za notranje stvari, trgo-
Ukaz pravosodnega ministra v porazumu z ministri za notranje stvari, trgovino
in finance o ustanovitvi obrtne sodnije v Brnu
Ukaz piavosodneiza ministra vpoiazumu z ministri za notranje stvan, trgovino
in finance o ustanovitvi obrtne sodnije v Libercu
Ukaz pravosodnega ministra v porazumu z ministri za notranje stvaii, trgovino
in finance o ustanovitvi obrtne sodnije v Bélsku
Ukaz ministrstev za finance in trgovino o izpremernbi, oziioma dopolnitvi
Ukaz ministrstev za finance in trgovino o dopolnitvi določil abecednega
Razglas finančnega ministrstva v porazumu z ministrstvom za železnice
o izpremernbi ukaza z dne 11. decembra 1892. 1. (drž. zak. št. 213),
o uporabljanju železničnih voznih listov z natisnjenim kolkovním zna-
Hazglas železničnega ministrstva o podaljšbi roka /a dogradbo lokalne
Ukaz trgovinskega ministra \ porazumu z ministrom za notranje stvari in
z ministrom za bogočastje in nauk, s katerim se dopolnjuje ministerstveni
ukaz z dne 24. aprila 1895. 1. (drž. zak. št. 58) o dovoljenosti
Prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu k poglavju III. zakona z dne
25 oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220' o neposrednih osebnih davkih . .
Ukaz pravosodnega ministrstva, da se občina Ebenfurth odkazuje okolišu
okrajne sodnije ^ Dunajskem Novem mestu na Dolenjem Avslrij-
l kaz piavosodnega ministei stva, da se občini Ah-Ruppersdorf in Ginzersdorf
odka?ujeta okolišu okrajne sodnije v PoA^dorfu na Dolenjem >vstrijskem
Nahaja se
pod
šte-
\ilko
57
73
74
75
69
58
59
60
61
70
71
72
79
76
SO
M
S2
na
strani
95
129
130
131 J
119
99
105 j
1
111 1
115
123
125 1
127 J
134 j
131
134
135
j
135 ||
1

Dan,
katerega je dán
zakon, patent,
ukaz itd.
1808
10. maja
10. ,
10. .
17. ..
18.
18. „
20.
22 o
22. r
24. ,.
27. ,
27. .
29.
30. T
4. junija
0. T
7. ,
V s e b i n a
Razglas finančnega ministrstva o izpremembi malega caiinskega urada
Razglas finančnega ministrstva, o ustanovitvi podružnice velikega carinskega
urada ošwiccimskega v Zabrzegu
Razglas finančnega ministerstva, da se veliki carinski urad v Golovcu povija
Razpis finančnega ministrstva, da je dohodarstvenim uradom ravnati
z vmesnimi izdelki od narejanja cukra kakor z vzorci cukra
' Ukaz ministrstva notranjih stvari, s katerim se izdajejo predpisi, da se
kolikor moči zabranijo zamene zdravil pri njih dispenzaciji in odpiavi
Razglas ministerstva notranjih stvari o ustanovitvi ckiajnega glavarstva
Dopustilnica za lokalno železnico Gstadt -YbbsUz
Razglas vsega ministrstva o sklepu državnega zbora glede cesarskega
ukaza z dne 23. decembra 181)7. 1 (drž. zak. Št. 298) zastran podelitve
podpor iz državnih siedstev in do volih e drugih kreditov v sled ujim
Ukaz ministrstev za notranje stvari, tigovino in finance o prepovedi, uvažati
in prevažati določeno blago ali določene reči z otoka Formowe,
potem iz pristanišč Amoy, Swatou, Hongkong, Kanton in Makao in pa
iz pristanišč primorskega ozemlja v Aziji zapadno od Rritanske Indije
do izliva Sueškega vodotoka v Sueški zaliv
Ukaz finančnega ministrstva glede uvedbe časniških kolkovnih pečatil
Razglas trgovinskega ministrstva, zastran meroskusa in kolkovanja mér-
Razglas finančnega ministrstva, glede razširitve oblasti, da sme c kr. pomožni
carinski urad v Korminu jemati carino
Razglas ministrstev za finance in trgovino glede razširitve pravic carinske
Razglas trgovinskega in poljedelskega ministrstva o ustanovitvi industrijal-
Ukaz finančnega ministrstva, ministrstva za bogočastje in nauk, železničnega
ministrstva in pravoso .nega ministrstva, glede zastopanja
krajnih šolskih svetov, podržavljenih železniških podjetij in komisije za
prometne naprave na Dunaju po finančni prokuraturi
Nahaja se
pod
številko
83
84
87
88
85
86
92
93
91
89
90
95
97
98
105
91
99
na
strani
135
135
139
139
130
137
145
148
150
139
140
153
169
170
181
141
170

Dan,
katerega je dán
zakon, patent,
ukaz itd. I
11.
13.
IG.
17.
17.
18.
20.
28.
25.
2«.
20.
1898
. junija
Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvi za notranje
stvari m finance glede pristojbin tehniških uradnikov komisije za pravilni
meroskus, ki se rabijo v občinskem ozemlju c. kr. državnega glavnega
in stolnega mesta Duriaja, da opravijo vnanje meroskuse mérnikov
o porabi elektrike
Ukaz ministra za bogočastje in nauk in finančnega ministra, s katerim se
glede na novo ustanovljeno dekanijo Brno okolica v Brnski škofiji
ustanavlja znesek, katerega je za vodstvo dekanijskega urada pripoznavati
kot strošek v priznanicah, ki jih je dona sati po zakonu z dne
19. aprila 1885. 1 (drž. zak. št. 47) o krajevnem dohodku duhovnikov
za dušno paslirstvo, imajočih pravico do dopolnila kongruve . .
Razglas ministrstev za notranje stvari, za bogočastje in nauk, finance m
pravosodje glede prispevkov za šolo, uvedenih v posameznih v državnem
zboru zastopanih kraljevin in dežel, ali drugih zakonitih prispevkov
za javne zavode od nepiemicne zapuščinske imovine, ki pripada
po splošnih pravilih o pristojnosti sodnije k zapuščini, katero je razpravljati
v kaki drugi v državnem zboru zastopanih kraljevin m dežel
Razglas železniškega ministrstva, glede podaljšanja stavbnega roka za
lokalno železnico Ljubljana Vrhnika . . .
Razglas finančnega ministrstva, glede pooblastila c. kr. pomožnega carinskega
urada \ Bajašestiji, da sme carine prosto odpravljati vračajoče
se zavoje
Ukaz pra\osodnega ministra v porazumu z ministri za notranje stvari, trgovino
m finance glede opravilnega reda obrtnih sodnij in poslovanja pii
teh sodnij ah
Ukaz trgovinskega ministra v porazumu z ministrstvom za notranje
st\arj, s katerim se na podstavi %. 95 obrtnega reda (zakon z dne
7. marca 1385. L, d.iž. zak. št. 2-') dovoljuje poraba mladostnih pomožnih
delavcev za ponočno delo v pekovskem obrtu
Razglas finančnega ministerstva da se poviša pomožni carinski urad 1 razreda,
in da ^e ustanovi podružnica tega carinskega urada na železničnem
prekladišču . . . .
Ukaz ministrs ev za finance in trgovino, glede izprave določb abecednega
zaznamka blaga k carinski tarifi o caiinskem postopanju glede „olivnega
semena"
Razglas finančnega ministrstva, s katerim se na podstaví g. 285 zakona
z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220) ukrenja odrt dba.
kako je ravnati z rentnim davkom obrestij in dividend fiancoskih
vrednostnih papirjev
Cesarski ukaz o nadaljnem pobiranju davkov in davščin, potem o zalaganju
državnega potroška v dobi od 1. dne julija do konca decembra
1898. 1 '
Razglas trgovinskega minististva, da se pripuščajo vlačilne tehtnice za
premog koks, ruja\i premog, šoto, rude, apno, opeko i. e. k meroskusu
in kolkovanju
Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvoma za notranje
stvari in finance, s katerim se izdaja podpis o preskušnji avstrijskih
veslenic na Donavi
Nahaja se
pod
številko
100
110
101
102
107
96
103
108
111
123
104
112
126
na
strani
170
185
171
171
188
155
171
188
185
195
178
186
197
U

Dan,
katerega je dán
zakon, patent,
ukaz itd.
1898
27. junija
28. „
28. r
1. julija
2. „
2. „
2. r
2. „
7. ,
7. ,
8. „
8. „
». ,
H. „
11. „
14. * 1
V s e b i n a
Dopn«tunica za nadaljevalno progo Sedlice—Obernice lokalne železnice
Sedlice—Cižkovice
Ukaz vsega ministrstva, s katerim se na podstavi zakona z dne 5. maja
1869. 1. (drž. zak. št. 66) vkrepajo izjemne naredbe za 33 političnih okrajev
v Galiciji
Razpis finančnega ministrstva glede mere zagotovila za pravilno vplaeevanje
bonitikacijskega povračila pri izvozu cukra v obratni dobi
1898/99
Cesarski ukaz glede zneska in porabe obroka založbe, katerega je državnemu
melioracijskemu zalogu dovesti v letu 1898. iz državnih sredstev .
Ukaz pravosodnega ministrstva, da se občina Hluboký odkazuje okolišu
okrajne sodnije v Tišnovu na Moravském
Ukaz pravosodnega ministrstva, da se občina Kurlup odkazuje okolišu
okrajne sodnije v Jamnici na Moravském
Ukaz pravosodnega ministrstva, da se selška vobčina Damenice odkazuje
okolišu okrajne sodnije Mlada Vožica na Češkem
Ukaz pra\osodnega ministrsha, da se selški občini Šterbohol in Stara
Stražnica (obstoječa jz krajev Svtara in Nova Stražnica) odkazujeta okolišu
okrajne sodnije Žiškov na Češkem
Cesarski ukaz glede gradnje v okupacijskem ozemlju ležečih delnih prog
železnice z ozko raztečine od Gabele v Boko Kotorsko s kriloma v Trebinje
in proti Gravozi (Dubrovniku)
Razglas finančnega ministrstva glede premene mesta in oznamenila
podružnice glavnega carinskega urada II. razreda Feldkirch v Winkl-
Razglas finančnega ministrstva, o ustanovitvi podružnice carinskega urada
Cesarski ukaz glede delovite razveljave v gg. 234 in 235 zakona z dne
25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) izrečene dolžnosti, odbiti davek
pri izplačilu izpremenljivih službenih prejemkov
Cesarski ukaz, da se ohranja v moči veljavnost določb g. 3, št. 1 zakona
z dne 20. junija 1888. 1 (drž. zak. št. 95), o porazdeíbi količine alkohola,
ki jo je po nižem postavku potrošnine narediti, in pa odredeb zakona
z dne 5. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 111) radi začasne premene
nekaterih določb cukrarinskega zakona
Cesarski ukaz glede davčnega zneska, ki je potreben za svojstvo polno-
Cesarski ukaz, da se dopuščajo olajšave pri pripustitvi k sodniški pre-
Razglas finančnega ministrstva, da se je pomožni carinski urad, zvezan
s pristanskim in pomorskim zdravstvenim opravništvom preložil iz
Nahaja se
pod
številko
113
106
109
121
114
115
116
117
122
129
118
120
119
124
125
130
na
strani
187
181
183
193
187
187
187
187
193
209
189
191
189
195
196
209

Dan,
katerega je dán
zakon, patent,
ukaz itd
1898
15. julija
20.
21. ,
22
23.
25.
25.
28.
28.
29. „
31.
1. avgusta
1.
5.
7.
8. „
i V s e b i n a
Cesarski ukaz glede porabnosti zadolžnic, ki jih je izdajati komunalnemu
kreditnemu zavodu dežele Šlezijbke, v plodono^no nalaganje ustanov-
Razpis finančnega ministrstva glede naznanila, da se je eden v g. 27, odstavku
1 cukrarinskega zakona z dne 20. junija 1888. 1. (drž. zak.
št. 97) oznamenjenih obrtov (opravil) preložil na drugo obrato-
Razglas Železniškega ministrstva o dopustu nadaljevalnih prog male elektiične
železnice Praga-Vysočani na eni strani do \ ysočanov in na drugi
Cesarski ukaz ulede porabnosti komunalnih zadolžnic, ki jih je izdajati
1 nižjea\stiijskemu deželnemu hipotečnemu zavodu, v plodonosno nala-
Ukaz pravosodnega ministrstva, da se odkazujejo občine in graščinska
1 ozemlja Kuhajów, Zagorze, Wolków, nadalje občini Podciemno in
Razglas trgovinskega ministrstva *o ustanovitvi delovnega statističnega
Prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu k IÍ. glavnemu kosu zakona
z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih
Razglas trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvoma za notranje
stvaii in finance o prepovedi krošnjarstva v zdravilišču Poreče ob
Razglas trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvoma za notranje
stvari in finance o prepovedi krošnjarstva v galiških zdraviliščih Krynica,
Szczanica. Truskawiec, Žegiestów, Lubien in Zakopane . .
Drugi dodatek k izvršitvenemu predpisu k III. glavnemu ko^u zakona
z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih
Dopustilnica za lokalno železnico Krakov—Kocmyrzów
Četrti dodatek k izvršitvenemu predpisu k IV. glavnemu kosu zakona
z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih
Razglas ministrstev za finance in trgovino o ustanovitvi napovednega
urada Schönhalden pomožnega carinskega urada Hittisau in glede
ravnanja z blagom na prevozu v bavarsko dolino Balderschwang . . .
Razglas železniškega ministrstva o podaljšbi stavbnega roka za lokalno
Razglas ministrstva za notranje stvari o ustanovitvi okrajnega glavarstva
Ukaz finančnega ministrstva, s katerim se uvajajo nove kolkovné znamke
Nahaja se 11
pod
številko
127
131
133
128
134
132
133
136
137
138
139
140
146
142
141
143
na I
strani 1
II
207
209
213
207
213
210
214
214
214
215
217
221 1
225
223 1
221 I
223

Dan,
katerega je dán
zakon, patent,
ukaz itd.
1898
9. avgusta
13.
19.
28.
29.
29.
30.
30.
30.
1. septembra
1.
3.
4.
15.
b i TI
Cesarski ukaz glede porabnosti komunalnih zadolžnic III. in naslednje
izdaje, ki jih bo izdala deželna banka kraljestva Galicije in Lodomer;je
z Veliko Vojvodino Krakovsko, v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih
in sličnih glavnic
Ukaz pravosodnega ministrstva o ustanovitvi okrajne sodnije v Vaškoucu
ob Ceremošu v Bukovini
Ukaz \sega ministrstva, da se ustavlja delovanje porotnih sodnij za okoliše
okrožnih sodnij Jasio, Nowy Sacz in Tarnów v Galiciji
Razglas finančnega ministrstva o ustanovitvi davčnega in sodnega hianilnega
urada v Upici na Češkem . . .
Dopustilnica za lokalno železnico iz Pite v Jawoizno
Dopustilnica za lokalno železnico Jilemnice —Roketnice z eventuvalnim
nadaljevanjem v Dul Zelený (Polubné Horní), oziroma Svět Nový . . .
Ukaz ministrstev za notranje stvari in pa bogočastje in nauk glede pogojev
mejsebojne pripustitve na avstrijskih, oziroma ogrskih ali
hrvasko-slavonskih vseučiliščih graduiranih zdravnikov in diplomovanih
babic, da smejo svojo piakso izvrševati v deželah ogiske krone,
oziroma v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru . . . .
Razglas trgovinskega ministrstva, s katerim se razglašajo dodatna določila
k meroskusnemu redu in k tarifi o meroskusnih pristojbinah z dne
19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171)
Razglas trgovinskega ministrstva, da se po firmi W. & T. Avery, Limited
v Birminghamu sestavljena samogibna žitna tehtnica (sestav Richardson)
pripušča v meroskus in kolkovanje
Cesarski patent o sklicu državnega zbora
Razglas finančnega ministrstva, da se pomožni carinski urad v Moosu pooblašča
v potrjevanje izstopa prevoznega blaga
Razglas ministrstev za notranje stvari, za bogočastje in nauk. finance in
pravosodje glede prispevkov za šolo, uvedenih ^ posameznih v državtiem
zboru zastopanih kraljevin in dežel, ali glede drugih zakonitih prispevkov
za javne zavode od nepremične zapuščinske imovine, ki pripada
k zapuščini, katero je po splošnih pravilih o pristojnosti sodnije
razpravljati v kaki drugi v državnem zboru zastopanih kraljevin in
dežel ... -
Cesarski patent o sklicu deželnega zbora poknežene grofije goriške in gradiščanske
Razglas železniškega ministrstva glede prenaredbe dopustilnih določil
za lokalni železnici od Dunaja v Wiener-Neudorf in od Wiener-Neudorfa
v Guntramsdorf -
Razglas ministrstva za železnice o dopustu male, z električno silo obratovane
železnice z ozkim tirom v ozemlju mesta Gablonec in okolica
Ukaz ministrstev za trgovino in pravosodje, s katerim se deva v moč
zakon z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb
(patentni zakon)

Dan,
katerega je dán
zakon, patent,
ukaz itd.
15,
15.
15.
15.
15.
15.
15.
15.
16.
10.
19.
19.
19.
19.
19.
19.
19.
b i n a
1898
septembra Ukaz trgovinskega ministrstva o uredbi patentnega urada
Ukaz ministrstev za trgovino in pravosodje, s katerim se, izvršuje patentni
zakon, izdajejo pobližnja določila o uredbi patentne sodnije, o postopanju
pred njo in o izvrševanju njenih razsodil in naredeb
Ukaz trgovinskega ministrstva, b katerim se izdaja opravilni red za c. kr.
patentni urad
Ukaz trgovinskega ministrstva o potrebnostih zglasitev patenta in pa poohlastil
za zastopanje v patentnih stvareh
Ukaz ministrstev za trgovino in notranje stvari o poklicnem zastopanju
strank v patentnih stvareh po patentnih zastopnikih in potrjenih zasebnih
tehnikih
Ukaz ministrstev za trgo\ino in notranje stvari o obrtniškem izvrševanju
iznajdeb
Ukaz ministrstev za trgovino m notranje stvari v porazumu z ministrstvoma
za finance in pravosodje o ugodnosti siromašnih oseb in delavcev,
omejenih na svojo mezdo, v patentnih stvareh
Ukaz trgovinskega ministrstva o obrambi iznajdeb na tuzemskih lazstavah
. . .
Razglas železniškega ministrstva o dopustu nadaljevalne proge male
z električno silo obratovane železnice z ozkim tirom od Teplic v Dubí
k postaji Teplice-Grajski vrt lokalne železnice Teplice (Ketenice) -
Liberec
Razglas ministrstva za železnice o dopustu malih, z električno silo obratovanih
železnic s pravilnim tirom v ozemlju kraljevega glavnega mesta
Olomuc in okolica • •
Zakon o uredbi plač profesorjev na vseučeliščih in visokih šolah in učiliščih,
ki se imajo za njim enake . . • .
Zakon, s katerim se izdajejo določbe radi doklad k plači za eden del svetnikov
najviše sodnije in kasacijske sodnije
Ukaz ministrstev za poljedelstvo, notranje stvari, finance in trgovino, da se
c kr. pomožni carinski urad 1. razreda Zavidov(na Pruskem) privzema
k carinskim uradom, oznamenjenim v pristavku k ukazu z dne 15. julija
1882. 1. (drž. zak. št. 107), pooblaščenim v odpravo rastlin . . .
Zakon, s katerim se izpieminjajo nekatera določila zakona z dne 15. aprila
1873. 1. (drž. zak. št. 47) o uredbi plač aktivnih državnih uradnikov
Zakon o uredbi plač učiteljskega osebja na srednjih šolah, katere vzdržuje
država
Zakon o uredbi plač učiteljskega osebja na državnih učiteljskih pripravnicah
in na vadnicah, ki so združene s temi zavodi in se vzdržujejo
z državnimi sredstvi
Zakon o uredbi plač učiteljskega osebja na državnih obrtnih učiliščih . . .
Nahaja se
pod
številko
157
158
159
160
161
162
163
164
169
178
167
170
171
172
173
174
175
na
strani I
243
256
258
264
271
278
2S0
281
299
321
295
3C0
300
301
302
305
307

Dan,
katerega je dán
zakon, patent,
ukaz itd.
1898
19. septembri
19.
24.
24.
20.
26.
20.
28.
1. oktobra
1.
8.
11.
12.
13.
Zakon, s katerim se izdajejo določil.» o dotaciji katoliške duhovščine,
oskrbujoče dušno pastirstvo
Zakon, s katerim se izdajejo določila o dotaciji grško-vzhodnje duhovščine
za dušno pastirstvo v Dalmaciji
Dopustilnica za lokalno železnico Otrokovice—V) sovice
Razglas, železniškega ministrstva, da se Najviše dopustilo za gradnjo in
obrat lokalne železnice Dolina—Wygoda prenaša na barona Bertholda
in Armina Popper de Podhragy . . .
Ra/gla^ ministrstva za železnice o podaljšbi roka za začetek obrata na
lokalni železnici Novi dvor—Bezdružice . . •
Razglas ministrstva za železn ce o podaljšbi roka za izvršitev gradnje male
železnice od Prage (Smichov) v Košir
Razglas ministrstva za železnice o zopetni podaljšbi roka za gradnjo male
železnice s pravilnim tirom k dirkališču v Kottingbrunnu . . . .
Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvoma za notranje
stvari in poljedelstvo o prenaredbi gg. 13 in 15 reda za plovstvo in
jezersko policijo za koroška jezera, izdanega z ukazom trgovinskega
ministrstva z dne 12. maja 1897. L (drž. zak. št. 122)
Prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu k T. glavnemu kosu zakona z dne
25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št 220) o neposrednjih osebnih
davkih
Ukaz ministra za bogočastje in nauk in pa finančnega ministra v izvršitev
zagona z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 177), s katerim se
izdajejo določila o dotacji grško-vzhodne duhovščine po Dalmaciji, oskibujoče
dušno pastirstvo •
Tretji dodatek k izvišitvenemu predpisu k III. glavnemu kosu zakona
z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. št. zak. 220) o neposrednjih osebnih
davkih . . . . .
Peti dodatek k izvršitvenemu predpisu k IV. glavnemu kosu zakona
z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž zak. št. 220) o neposrednjih osebnih
davkih
Ukaz ministrstva za notranje stvari o uradnem poslovanju okrajnega glavarja
v Karhnu
Razglas železniškega ministrstva, da se dopustilo za lokalno železnico
Hadikfalva--Radautz prenaša na Novo bukovinsko lokalno-železniško
družbo
Ukaz vsega ministrstva, s katerim i-e razveljavljajo izjemne naredbe, izdane
z ukazom z dne 28. junija 1868. 1. (drž. zak. št. 106) za 33 političnih
okrajev v Galiciji, glede 10 teh okrajev
Razglas železniškega ministrstva, da se prenaša in deloma izpreminja dopustilo
za malo, z električno silo obratovano železnico z ozkim tirom
od Gradca v Fölling bančni hiši Dutschka & Comp na Dunaju . . . .
Razglas finančnega ministrstva o ustanovitvi davčnega in sodnega hranilnega
urada v Waszkoutzu ob Czeremoszu v Bukovini
Nahaja se
pod
številko
176
177
182
183
179
180
181
185
189
206
190
191
186
192
187
193
194
na
strani
309
316
325
329
323
324
324
333
303
399
363
364
334
367
334
367
368
XV

Dan, i
katerega je dán ,
zakon, patent, I
ukaz itd.
1898
17. oktobra
25.
10.
11.
12.
18.
14.
16.
l(î.
18.
7. novembra
e b
Dopustilnica za lokalno železnico Gimtramsdorf-Leesdorf
Ukaz ministrstev za finance in trgovino o postavku tare za k.IAo sinovo
v dvojnatih fardih . . . .
Ukaz ministra za bogoeastje iti nauk s katerim se glede novo ustanovljene
dekanije Pasman v nadškofiji Zaderski ustanavlja znesek, katerega je
za vodstvo dekanijskega urn da pripoznavati za strošek v priznanicah,
ki jih je donašati po zakonu z dne 19. septembra 1898 1. (drž. zak.
št. 176) o krajevnem dohodku duhovnikov za dušno pastirstvo, imajočiJi
pra\ico do dopolnila kongi'Lu p .
Razglas ministrstev za finance in trgovino o u&tanovitvi pristanbke in pomorske
zdravstvene podružnice s carinsko službo v Šilu na otoku
Krku . .
Ukaz ministrstva za bogoeastje in nauk v porazumu z ministttvom za poljedelstvo
in z ministrstvom za notranje stvari o uvedbi teoretičnih državnih
preskušenj za nauk zemljedelslvene 'kulturne) tehnike na c. kr. nemški
tehnični visoki šoli v Pragi
Ukaz ministrstev za poljedelstvo, notranje stvari, finance, trgovino in železnice,
da se privzema c. kr. veliki carinski urad v Trstu med carinske
(uvozne) urade, oznamenjene v dodatku k ukazu z dne 15. julija
1882.1. (drz. zak. št. 107), in da se razveljavlja oblast za odpravljanje
rastlin, ki gre c. kr. pristanskemu in pomorskemu zdravstvenemu
kapitanatu v Trstu . *
I kaz vsega ministrstva, s katerim se razveljavljajo izjemne naredbe, ukienjene
z ukazom z dne 28. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 106) za 33 političnih
okrajev v Galiciji, glede nadaljnih 15 teh okrajev
Dopustilnic.i za lokalno železnico z ozkim tirom od Gmünd a \ Lilscliau
s krilom od Alt-Nagelberga v Heidenreichstein
Ukaz finančnega ministrstva glede prenaredbe nekaterih določil z razpisom
finančnega ministrstva z dne 27. oktobra 1897. 1. (drž. zak.
št. 252) razglašenega predpisa, kako je glede osebne dohodnine in
plačarine ravnati s službenimi prejemki, ki jih izplačujejo dvorne,
državne in javnih zakladov blagajnice
Razglas finančnega ministrstva, da se loči pomožni carinski urad v Gajniču
od tamošnjega davčnega urada in da se premešča omenjeni carinski
urad na sedlo Metaljka
Ukaz pravosodnega ministrstva o izpremembi ukaza z dne 11. decembra
1897. 1. (drž. zak. št. 293) (tekoča tarifa za odvetnike)
Ukaz ministra za bogoeastje in nauk in ministra za finance s katerim se
izdajajo določila v izvršitev zakona z dne 19. septembra 1898. 1. (drž.
zak. št. 176) o dotaciji katoliške duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo
. . . .
Razglas finančnega ministrsiva o ustanovitvi prirejnega okraja za pridobnino
in cenilnega okraja za osebno dohodarino za okoliš novo ustanovljenega
okrajnega glavarstva Peczenyzin v Galiciji, in o prenaredbi glede
cenilnega okraja Kolomea

Dan,
katerega je dán
zakon, patent,
ukaz itd.
19.
19.
25.
25.
25.
28.
1898
novembra
2. decembra
6.
10.
13.
16.
17.
17.
Y s e b i 11 a
Ukaz poljedelskega ministrstva, s katerim se razveljavlja ukaz z dne
14. marca 1893. 1. (drž. zak. št. 35) glede komisij, ki se strani političnih
deželnih oblastev in poljedelskega ministrstva poslujejo kakor strokovni
pridodani svetniki v stvareh trtneuši
Razglas ministrstva za železnice, da se Najviše dopustilo za lokalno železnico
z električnim obratom iz Badna v Vöslau prenaša na delniško
družbo Dunajskih lokalnih železnic in da se izpreminjajo nekatera
dopustilna določila za to lokalno železnico
Razglas finančnega ministrstva o ustanovitvi po enega davčnega in sodnega
hranilnega urada v Slemieii-u, Niemirów-u in Lutowiski v Galiciji . . .
Ukaz ministrstev za finance in trgovino glede carinskega postopanja s svetlim
bêlom
Ukaz ministrstev za finance in trgovino glede carinskega postopanja s sulfurnim
oljem o .
Ukaz ministrstev za finance in trgovino glede prenaredbe, oziroma dopolnitve
določil abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi pri iskalnici
„oljni tropinovec"
Ukaz trgovinskega ministrstva v porazumu z ministrstvom za notranje
stvari o prenaredbi službenega naslova obrtno-nadzorniških asistentov .
Ukaz pravosodnega ministrstva, o ustanovitvi okrajne sodnije v Polski
Ostrawi v Šleziji
Ukaz ministrstva za notranje stvari o zdravilski odredbini za leto 1899. . .
Ukaz pravosodnega ministrstva, da se odkazujejo občine Svatoslava, Blahoiiov-Prosatín
in Nová Ves u Kurími k okolišu okrajue sodnije Tišnov na
Moravském . . -
Razglas ministrstva za železnice o podaljšbi stavbnega roka za lokalno železnico
Rakovnik—Mladotice
Ukaz ministrstev za finance in trgovino o ustanovitvi postavka tare za
barijev prekis (bariumsuperoxyd) v sodih
Ukaz finančnega ministrstva o praktični preskušnji za konceptno službo pri
finančnih prokuraturah
Ukaz vsega ministrstva, da se razveljavlja ustavitev delovanja porotnih
sodnij v okoliših okrožnih sodnij Jaslo in Tarnów
Zakon glede oprostitve ustanov in zadušbin, ustanovljenih o priliki Moje
petdesete vladarske obletnice, od kolkovnih in neposrednih pristojbin .
Cesarski patent o sklicu deželnega zbora češkega, gališkega in vladimérskega
s krakovskim, avstrijskega pod in nad Anižo, štajerskega, koroškega,
kranjskega, bukovinskega, moravskega, sleškega, goriškega in
gradiščanskega, predareljskega, potem deželnega zbora tržaškega z njegovim
ozemljem
Ukaz pravosodnega ministra o prenaredbi opravilnega reda za sodnije prve
in druge stopinje glede opravilnega ravnanja s stvarmi zemljiške
knjige
Nahaja se
pod
številko
208
209
210
212
213
214
215
216
219
217
221
224
220
222
227
223
225
na
strani
415
416
416
419
420
420
421
421
447
421
455
461
451
457
467
459
463

Dan,
1 katerega je dán
zakon, patent,
1 ukaz itd.
1898
19. decembra
19.
21.
21.
22.
II 2ö. 3)
I Ol
II "
27.
1 27.
I 28.
II 28. „
1 29.
1 30.
I 30.
30.
31.
j
V s e b i n a
Razglas železniškega ministrstva o izpremembi, ki je nastopila glede kon-
Zakon o prodaji proge državne železnice Lípa Česká—Mimon Ústeckoteplicki
železniški družbi
Ukaz finančnega ministrstva glede uradnega natiska kolkovné znamke po
Razglas ministrstva železnic glede sklepa državnega zbora o cesarskem
ukazu z dne 7. julija 1898. 1. (drž. zak. št. 122), glede gradnje delnih
prog,'ležečih v okupacijskem ozemlju, železnice z ozkim tirom od Gabele
v Roko Kotorsko s kriloma v Trebinje in proti Gružu (Dubrovniku) . .
Razglas 'finančnega ministrstva glede določitve barve za znamenja istosti,
ki jih je napraviti v prometu za plemeničenje vezenja na tkaninah , . .
Razglas ministrstev za finance in trgovino glede največo ugodnost uživajočega
ravnanja z japonskimi provenijencijami ob uvozu v avstrijsko-
Ukaz pravosodnega ministrstva o prenosu sodne oblasti v kazenskih stvareh
za okraj Ottakring na Dunaju okrajni sodniji Josefstadt v kazenskih
Cesarski ukaz glede sestave osrednjega računskega sklepa o državnem
gospodarstvu kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, za
Cesarski ukaz o nadaljnem pobiranju davkov in davščin, potem o zalaganju
državnega potroška v dobi od 1. dne januarja do konca marca 1899. 1. .
Razglas finančnega ministrstva o odkupu delnih hipotekarnih nakaznic in
o znižanju tega nezaloženega dolga na znesek 49,485.352 gl. 50 kr. a. v.
Cesarski ukaz, da se podaljšuje veljavnost določil dosedanje carinske in
trgovinske zveze z deželami ogrske krone in o razmerju k avstrijsko-
Najviše ročno pismo o razmerju, v katerem morajo kraljevine in dežele,
zastopane v državnem zboru, prispevati v letu 1899. k stroškom skup-
Cesarski ukaz o dodeljevanju podpor iz državnih sredstev v odpravo stiske
Ukaz ministrstev za notranje stvari, trgovino in železnice, da se tiskovine,
katerim je odvzet poštni debit, izključujejo od pošiljanja po železnicah
Nahaja se i
pod
številko
229
230
233
226
231
234
232
228
235
237
238
236
239
240
242
241
na 1
strani 1
469
473
475
465 1
473
481
473
467
481
483
563
481
573 I
575
579
577

Drugo kazalo.
Abecedni spisek
zakonov, ukazov itd., razglašenih od 1. dne januarja do 31. dne decembra 1898. Iv
državnega zakonika L letniku, kosu I. do XC. *)
Abecedni blagovni spisek k carinski tarifi se dopolnjuje
pri iskalnici „Magnezija". 71, 125.
— — — k carinski tarifi se izpreminja pri iskalnici
„sirup". 50, 69.
— — — k carinski tarifi pri iskalnici „oljni tropinovec
u ; prenaredbe oziroma dopolnitve njegovih določil.
214, 420.
— — — k carinski tarifi, več njegovih določil se
izpreminja, oziroma dopolnjuje. 70, 123.
— — zaznamek k carinski tarifi se izpravlja glede
„olivnega semena". 111,185.
Alkohol, porazdelba njegove količine, ki jo je narediti
po nižem postavku potrošnine. 119, 189.
Alt-Nagelberg, gl. „železnica lok.".
— -Ruppersdorf se odkazuje okolišu okrajne sodnije
v Poysdorfu na Dolenjem Avstrijskem. 82, 135.
Amerika, uvažati od tam neke reči se prepoveduje.
54, 73.
Avstrijsko-ogrska banka, gl. „banka".
— — — razmerje k njej; veljavnost določil dosedanje
carinske in trgovinske zveze z deželami ogrske
krone se podaljšuje. 239, 573.
Babice in zdravniki, gl. „zdravniki in babice".
Baden, gl. „železnica".
Bajašestije, tamošnji pomožni carinski urad se pooblašča,
da sme carine prosto odpravljati vračajoče
se zavoje. 107, 183.
XIX
Balderschwang, ravnanje z blagom na prevozu v to
bavarsko dolino. 146, 225.
Banka, avstrijsko-ogrska; o podaljšbi njenega privilegija.
1, 1.
— — — poklad vrednostnih papirjev pri njej; podaljšba
veljavnosti ukaza zastran tega pokladá. 2, 2.
Barijev prekis (bariumsuperoxyd) v sodih; ustanovitev
postavka tare zanj. 224, 461.
Bélsk, tam seje ustanovila obrtna sodnija. 61, 115.
Beroun, rok za začetek obratovanja železnice od tam
v Koněprus in v Krâlûv Dvûr se je podaljšal. 6, 4.
Bezdružice, gl. „železnica".
Birmingham, gl. „meroskus".
Blagajnice, dvome, državne in javnih zakladov, gl. „sliubeni
prejemki".
Blago, unanje, katero je v svobodnem ozemlju tržaškem
dopuščeno vkládati samo v posebnih hraniščih;
njega spisek se dopolnjuje. 11, 5.
Bleichertova centezimalna tehtnica za tehtanje vagonov
za železnice na žičastih vrveh; nje meroskus in
kolkovanje. 30, 22.
Boka kotorská, gl „okupacijsko ozemlje".
Bolcan, gl „kolkovna znamka".
— ustanovila se je podružnica velikega carinskega
urada. 8, 4*
Bonifikacija izvozna, gl. „izvoz cukra".
*) Opomnja. Da se kolikor moči olajša iskanje v državnem zakoniku, sta se navedli pri vsaki iskalnici
(nastavni besedi) dve številki, od katerih kaže prva številko zakona itd., druga pa stran, na kateri je tiskan ta zakon
itd. Da se postavi razloček teh oznamenil bolj na videz, je tiskana številka strani debeleje; zato ni bilo treba
vedno ponavljati besed „številka" in „stran", niti ne navajati kosa.
c*

XX
Bonifikaci j sko povračilo pri izvozu cukra v obratni dobi
1898/99; mera zagotovila za njega pravilno vplačevanje.
109,183.
Brandýs, dopustilnic a za lokalno železnico od tam v Neratovice.
13, 7.
— na L., določila Najviše dopustilnice o lokomotivnih
železnicah iz Hofan (Pofičan) v Mochov in iz Brandýsa
na L. v Neratovice se razveljavljajo. 12, 7.
— rok za dogradbo železnice od tam v Neratovice
se je podaljšal. 79, 134.
Braunau na L., tamošnji mali carinski urad I. razreda
se izpreminja v veliki carinski urad II. razreda.
83,135.
Bregenc, c. kr. puncovalni in ob enem zlato in srebro
odkupovalni urad tam se je izpremenil v puncovalnega
urada podružnico. 37, 43.
Brevilacqua, gl. „carinski urad".
Breznica, rok za dogradbo lokalne železnice iz Strakonic
tja s krili vred se podaljša. 29, 22.
Brno, okolica, dekanijski urad, ustanovitev stroškov
glede dopolnila kongruve. 110, 185.
— tamošnja češka viša trgovinska šola se je vpisala
v spisek učilišč domače dežele, zenačenih glede na
enoletno prostovoljsko službo velikim gimnazijam
in velikim realkam. 78,133.
— tam se je ustanovila obrtna sodnija. 59, 105.
Bruk na Muri, veliki carinski urad II. razreda tam se
pooblašča, carine prosto odpravljati pred kom ali
za kom pošiljane popotni reci. 3, 3„
Budějovice, o uradnem natiskovanju kolkovnega znamenja
po 1 kr. in 5 kr. na železničnih voznih listih
in računskih golicah tam. 34, 34.
Budva, malemu carinskemu uradu tam se razširjajo
ocarinjevalne oblasti. 20, 17.
Carinsko ozemlje avstrijsko-ogrsko, gl. Japonske provenijencije".
Carinska in trgovinska zveza z deželami ogrske krone;
nje veljavnost se podaljšuje in razmerje k avstrijskoogrski
banki. 239, 573.
— podružnica v Schluderbachu ; nje pravice so se razširile.
195, 181.
— — v Sieroslawicah, njej in velikemu carinskemu
uradu v Podwoloczyski se je razširila oblast. 47, 61.
Carinsko postopanje s saharinom in pa izprememba
abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi pri
iskalnici „sirup", ukaz. 50, 69.
— — s svetlim bêlom. 212, 419.
s sulfnrnim oljem. 213, 420. I
Carinsko postopanje za promet po avstrijskih železnicah,
ki se dotikajo carinske proge; ukaz o deloviti premembi
predpisa o njem. 64, 118.
Carinski urad, glavni II. razreda Feldkirch v Winkel-Gargelli;
njegovi podružnici se je izpremenilo mesto in
oznamenilo. 129, 209.
— — mali I. razreda v Braunaui na L. se izpreminja
v veliki carinski urad II. razreda. 83, 135.
Carinskemu uradu, malemu v Budvi se razširjajo ocarinjevalne
oblasti. 20. 17.
Carinski mali urad v Furthu (na Bavarskem) se privzema
med carinbke urade, pooblaščene za odpravljanje
rastlin. 23, 19.
Carinskemu malemu uradu v Lodronu se razširjajo
ocarinjevalne oblasti. 21, 17.
Carinski uradi ogrski notranji; o njih pooblastitvi, odpravljati
pošiljke rastlin, dohajajočih po pošti iz
unanjih dežel. 36, 43.
— — pomožni, v Bajašestiji se pooblašča, da sme oarine
prosto odpravljati vračajoče se zavoje. 107,
183.
— — — v Cajniču se je ločil od tamošnjega davčnega
urada in se premestil na sedlo Metaljka. 211,
419.
— — — Hittisau, ustanovitev njegovega napovednega
urada Schönhalden. 146, 225.
— — — v Korminu; njemu se razširja oblast, da sme
jemati carino. 98, 170.
— — — Y Moos-u se pooblašča v potrjevanje izstopa
prevoznega blaga. 155, 241.
— — — v Nadbrzezji se je povišal v pom. car. urad
I. razreda in na železničnem prekladišču se je ustanovila
nova podružnica tega urada. 108, 183.
— — — zvezan s pristanskirn in pomorskim zdravstvenim
opravništvom se je preložil iz None v Brevilacquo.
130, 209.
— — I. razreda, pomožni, Zavidav (na Pruskem) se
privzema k carinskim uradom, oznamenjenim v pristavku
k ukazu z dne 15. julija 1882. L, pooblaščenim
v odpravo rastlin. 171, 300.
— — veliki, v Bolcanu, podružnica se je ustanovila v
poslopju tamkajšnjega poštnega in telegrafskega
urada. 8, 4.
— -7 — v Celovcu se poviša v veliki carinski urad
l/razreda. 87, 139.
— — — II# razreda v Bruku na Muri se pooblašča,
carine prosto odpravljati pred kom ali za kom pošiljane
popotne reči. 3, 3.
— — v Drenkovi, ustanovitev podružnice. 118, 189.
— — veliki oswiçcimski, njega podružnica se je ustanovila
v Zabrzegu. 84, 135.

Carinski uradi veliki v Podwotoczyski, njemu hi c. kr.
carinski podružnici v Sieroslawicah se je podaljšala
oblast. 47, 61.
— — — v Trstu se privzema med carinske (uvozne)
urade, oznamenjene v dodatku k ukazu z dne 15. julija
1882. L, in razveljavlja se oblast za odpravljanje
rastlin, ki gre c. kr. pristanskemu in pomorskemu
zdravstvenemu kapitanatu v Trstu. 200, 373.
— — — v Žatcu; njega ustanovitev. 5, 4.
— — — se je preložil iz Steina na Donavi v Kremžo.
14, 11.
— — — se je ustanovil v Novem Jičinu. 45, 61.
Carinska tarifa, abecedni blagovni spisek k nji se izpreminja
pri iskalnici „sirup". 50, 69.
— — določila abecednega blagovnega spiska k nji se
dopolnjujejo pri iskalnici „Magnezija". 71, 125.
— — določbe abecednega zaznamka k njej se izprav-
Ijajo glede „olivnega semena". 111, 185.
— — prenaredba, oziroma dopolnitev določil abecednega
blagovnega spiska k njej pri iskalnici „oljni
tropinovec". 214, 420.
— — več določil njenega blagovnega spiska se izpreminja,
oziroma dopolnjuje. 70, 123.
Celovec ; tamošnji veliki carinski urad se poviša v veliki
carinski urad I. razreda. 87, 139.
Cenilni okraj Kolomea, njega prenaredba. 204, 383.
Centizemalna tehtnica, gl. „tehtnica".
Cesarski patent o sklicu deželnega zbora češkega, gališkega
in vladimérskega s krakovskim, avstrijskega
pod in nad Anižo, štajerskega, koroškega, kranjskega,
bukovinskega, moravskega, sleškega, goriškega
in gradiščanskega, predareljskega, potem
deželnega zbora tržaškega z njegovim ozemljem.
223, 459.
— — o sklicu deželnega zbora poknežene grofije goriške
in gradiščanske. 151, 231.
— - o sklicu državnega zbora. 40, 45; 148, 227.
— ukaz, da je opustiti izpravo odpisov zemljarine,
zastran ujm že dovoljenih ali vsaj po številkah pripravljenih
na podstavi začasnih predpisov zemljarine
za leto 1897. 19, 15.
— — da se dopuščajo olajšave pri pripustitvi k sodniški
preskušnji. 125, 196.
— — da se ohranja v moči veljavnost določb g. 3, št. 1
zakona z dne 20. junija 1888. 1. (drž. zak. št. 95)
o porazdelbi količine alkohola, ki jo je po nižem postavku
potrošnine narediti, in pa odredeb zakona
z dne 5. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 111) radi začasne
premene nekaterih določb cukrarinskega zakona.
\ 1.9, 189.
XXI
Cesarski ukaz, da se podaljšuje veljavnost določil dosedanje
carinske in trgovinske zveze z deželami
ogrske krone in o razmerju k avstrijsko-ogrski
banki. 239, 573.
— — glede davčnega zneska, ki je potreben za svojstvo
polnopravnega trgovca. 124, 195.
— — glede delovite razveljave v gg. 234 in 235 zakona
z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) izrečene
dolžnosti, odbiti davek pri izplačilu izpremenljivih
službenih prejemkov. 120, 191.
glede gradnje v okupacijskem ozemlju ležečih
delnih prog železnice z ozko raztečino od Gabele
v Boko Kotorsko s kriloma v Trebinje in proti Gravozi
(Dubrovniku). 122, 193.
— — glede porabnosti komunalnih zadolžnic, ki jih je
izdajati nižjeavstrijskemu deželnemu hipotečnemu
zavodu, v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih
in sličnih glavnic. 128, 207,
— — glede porabnosti komunalnih zadolžnic III. in
naslednje izdaje, ki jih bo izdala deželna banka
kraljestva Galicije in Lodomerije z Veliko Vojvodino
Krakovsko, v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih
in sličnih glavnic. 147, 225.
— — glede porabnosti zadolžr ic, kijih je izdajati komunalnemu
kreditnemu zavodu dežele Šlezijske,
v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in
sličnih glavnic. 127, 207.
— — glede sestave osrednjega računskega sklepa
o državnem gospodarstvu kraljevin in dežel, zastopanih
v državnem zboru, za leto 1898. 237, 483.
— — glede zneska in porabe obroka založbe, katerega
je državnemu melioracijskemu zalogu dovesti v letu
1898. iz državnih sredstev. 121, 193.
— — o dodeljevanju podpor iz državnih sredstev v odpravo
stiske. 242, 579.
— — o nadaljnem pobiranju davkov in davščin, potem
o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne januarja
do konca marca 1899. 1. 238, 563.
— — o nadaljnem pobiranju davkov in davščin, potem
o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne julija
do konca decembra 1898. 1. 104, 173.
— — s katerim se dovoljuje v letu 1898. nabor novinskih
kontingentov, potrebnih za dopolnjevanje
vojske, vojne marine in deželne brambe. 39, 44.
Civilno-sodna hranila; ustanavlja se ravnanje pri njih
položbi za sodnije in davčne urade. 55, 75.
Cuker; dohodarstvenim uradom je ravnati z vmesnimi
izdelki od narejanja cukra kakor z vzorci cukra. 88,
139.
— mera zagotovila za pravilno vplačevanje bonifikacijskega
povračila pri izvozu cukra v obratni dobi
1898/99. 109, 183.
Cukrarinski zakon; eden v njega g. 27, odstavku 1 oznamenjenih
obrtov se je preložil na drugo obratovališče.
131, 209.
Cukrarinski zakon, začasne premene nekaterih določb.
119,189.

XXII
Čajnice, gl. „carinski urad".
Casniška kolkovna pečatila v češkem jeziku, njih uvedba.
95, 153.
Četrti dodatek k izvršitvenemu predpisu k IV. glavnemu
kosu zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak.
št. 220) o neposrednih osebnih davkih. 140, 221.
Čižkovice, gl. „Sedlec".
Daměnice, ta selská občina se odkazuje okolišu okrajne
sodnije Mlada Vožica. 116, 187.
Davčni in sodni hranilni urad v Upici na Češkem, njega
ustanovitev. 149, 229.
— uradi in sodnije; za nje se ustanavlja ravnanje pri
položbi civilnosodnih hranil. 55, 75.
— — se pooblaščajo, postopati sodno v zavarovanje
in izterjavo neposrednih davkov, pristojbin in drugih
javnih davščin. 28, 21.
— znesek, ki je potreben za svojstvo polnopravnega
trgovca. 124, 195.
Davek pri izplačilu izpremenljivih službenih prejemkov;
delovita razveljava te dolžnosti. 120, 191.
Davki in davščine, cesarski ukaz o njih nadaljnem pobiranju
od 1. julija do konca decembra 1898. 1.
104, 173.
— — — njih nadaljno pobiranje, potem zalaganje
državnega potroška v dobi od 1. dne januarja do
konca marca 1899. 1. 238, 563.
— neposredni osebni; drugi dodatek k izvršitvenemu
predpisu k poglavju IV. tega zakona. 18, 15.
— tretji dodatek k izvršitvenemu predpisu k poglavju
IV. tega zakona. 38, 44.
Dékánija Pazman v nadškofijiZaderski; glede nje se
ustanavlja znesek, katerega je za vodstvo dekanijskega
urada pripoznavati za strošek v priznanicah,
ki jih je donašati po zakonu o krajevnem dohodku
duhovnikov za dušno pastirstvo, imajočih pravico
do dopolnila kongruve. 199, 373.
Dekanijski urad Brno okolica, ustanovitev zneska dekanijskih
stroškov, glede dopolnila kongruve. 110,185.
Delatyn, dopustilnica za lokalno železnico od tam čez
Kolomyjo v Stefanówko. 69, 119.
Delne hipotekarne nak., gl. „hipotekarne nak.".
Delovni statistični urad v trgovinskem ministrstvu, njega
ustanovitev. 132, 210.
Deželna banka kraljestva Galicije in Lodomerije z Veliko
Vojvodino Krakovsko; porabnost komunalnih zadolžnic,
ki jih izda. 147, 225.
Deželni zbor češki, gališki in vladimérski s krakovskim,
avstrijski pod in nad Anižo, štajerski, koroški,
kranjski, bukovinskí, moravski, šleški, goriški in
gradiščanski, predareljski, potem tržaški s svojim
ozemljem ; o njih sklicu. 223, 459.
goriški in gradiščanski se sklicuje, cesarski patent.
151, 231.
Dodatek četrti k izvršitvenemu predpisu k IV. glavnemu
kosu zakona o neposrednih osebnih davkih. 140,221.
— drugi k izvršitvenemu predpisu k poglavju IV. zakona
o neposrednih osebnih davkih. 18, 15.
— drugi k izvršitvenemu predpisu k III. glavnemu
kosu zakona o neposrednih osebnih davkih. 138,
215.
— k predpisom glede meroskusa in kolkovanja mernikov
o porabi elektrike. 97, 169.
— prvi k izvršitvenemu predpisu k II. glavnemu kosu
zakona o neposrednih osebnih davkih. 135, 214.
— štiriinštirideseti k meroskusnemu redu z dne 19. decembra
1872. 1. 33, 33.
— tretji k izvršitvenemu predpisu k poglavju IV. zakona
z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220)
o neposrednih osebnih davkih. 38, 44.
Dodatna določila k meroskusnemu redu in k tarifi o meroskusnih
pristojbinah; šestintrideseti dodatek
k meroskusnemu redu in sedmi k tarifi o meroskusnih
pristojbinah. 153, 237.
— — k meroskusnemu redu se objavljajo 16, 13; 33,
33; 43, 59.
Dogovor mednarodni o tovornem prometu po železnicah
z dne 14. oktobra 1890. L; spisek železnic glede
katerih velja. 32*, 25.
— o podaljšbi privilegija avstrijsko-ogrske banke. 1, 1.
Dohodarstvenim uradom je ravnati z vmesnimi izdelki
od narejanja cukra kakor z vzorci cukra. 88, 139.
Doklade k plači za en del svetnikov najviše sodnije in
kasacijske sodnije; določila radi njih. 170, 300.
Dolina^ gl. „Železnica".
Določila posebna glede presledkov pri delu v obrtovanju
se izdajejo v dopolnitev in delovito izpremembo ministrskega
ukaza z dne 27. maja 1885. 1. 44, 59.
Donava, predpis o preskušnji avstr. lesenih veslenic
na njej. 126, 197.
Dopolnitev ministr, ukaza zastran izvršitve g. 13, odstavka
3. v zakonu o uredbi dopuščenih stavbnih
obrtov. 63, 117.
Dopustilna določila za lokalni železnici od Dunaja
v Wiener-Neudorf in od Wiener-Neudorf v Gunti amsdorf;
njih prenaredba. 165, 283.
Dopustilnica, nje prememba za ozkotirno lokalno železnico
iz St. Poltena v Kirchberg na Pilavi. 17, 13.

Dopustilnica za lokalno železnico Gstadt—Ybbsitz. 92,
145.
— za lokalno železnico Guntramsdorf—Leesdorf. 195,
369.
— za lokalno železnico iz Brandysa na Labi v Neratovice.
13, 7.
— za lokalno železnico iz Delatyna cez Kolomyjo v Stefanówko.
69, 119.
— za lokalno železnico iz Pile v Jaworzno. 152, 233.
— za lokalno železnico Jilemnice—Roketnice z eventuvalnim
nadaljevanjem v Dul Zelený (Polubné
Horní), oziroma Svět Nový. 166, 289.
— za lokalno železnico Krakov—Kocmyrzów. 139, 217.
— za lokalno železnico Otrokovice — Vysovice. 182, 325.
— za lokalno železnico Prahatice—Wallem. 94,150.
— za lokalno železnico Roudnice—Gospozin. 229,469.
— za lokalno železnico Winterberg—Wallern. 93, 148.
— za lokalno železnico z ozkim tirom od Gmùnda
v Litschau s krilom od Alt-Nagelberga v Heidenreichstein.
207, 411.
— za nadaljevalno progo Sedlice—Obernice lokalne
železnice Sedlice—Čižkovice. 113; 187.
Dotacija grško vzhodne duhovščine po Dalmaciji. 177,
316.
— grško vzhodne duhovščine po Dalmaciji; določila
v izvršitev tega zakona 206, 399.
— katoliške duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo
176, 309.
— katoliške duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo;
določila v izvršitev tega zakona 205, 385.
Drenkova, ustanovitev podružnice tamošnjega carinskega
urada. 118, 189.
Drugi dodatek k izvršitvenemu predpisu k III. glavnemu
kosu zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak.
št. 220) o neposrednih osebnih davkih. 138, 215.
Državno gospodarstvo kraljevin in dežel, zastopanih
v državnem zboru ; sestava osrednjega računskega
sklepa o njem za leto 1898. 237, 483.
Državni potrošek; njega zalaganje v dobi od 1. dne januarja
do konca marca 1899. 1.; nadaljne pobiranje
davkov in davščin. 238, 563.
Državna sredstva; dodeljevanje podpor iz njih v odpravo
stiske. 242, 579.
Državni uradniki, aktivni; nekatera določila o uredbi
njihovih plač se izpreminjajo. 172, 301.
— zbor; njega sklep o cesarskem ukazu glede gradnje
delnih prog, ležečih v okupacijskem ozemlju, železnice
z ozkim tirom od Gabele v Boko Kotorsko
s kriloma v Trebinje in proti Gružu (Dubrovniku).
234, 481.
XXIII
Državni zbor se sklicuje, cesarski patent. 40, 45; 148,
227.
Dubí, gl. „železnica".
Duhovščina katoliška, oskrbujoča dušno pastirstvo, določila
o nje dotaciji. 176, 309.
— grškovzhodnja, oskrbujoča dušno pastirstvo, določila
o nje dotaciji. 177, 316.
Dul Zelený, gl. „železnica".
Dunajska mestna železnica, rok za nje dogradbo se je
podaljšal. 9, 4.
Dunajsko Novo mesto na Dolenjem Avstrijskem; okolišu
okrajne sodnije tam se odkazuje občina Ebenfurth.
81, 135.
Dunaj, tam se je ustanovila obrtna sodnija. 58, 99.
Ebenfurth; ta občina se odkazuje okolišu okrajne sodnije
v Dunajskem Novem mestu na Dolenjem
Avstrijskem. 81, 135.
Enoletna prostovoljska služba, v spisek učilišč, zenačenih
glede nje velikim gimnazijam in velikim realkam,
se vpisuje trirazredna viša vrtnarska šola
v Lednici. 10, 5.
Feldkirch, gl. „carinski urad".
Finančna prokuratura; zastopanje krajnih šolskih svetov,
podržavljenih železniških podjetij in komisije
za prometne naprave na Dunaju. 99, 170.
Finančne prokuratúre, o službenem navodilu za nje.
41, 47.
— — praktična preskušnja za konceptno službo pri
njih. 220, 451.
Fölling, gl „železnica".
Fürth (na Bavarskem) carinski urad tam se privzema
med carinske urade, pooblaščene za odpravljanje
rastlin. 23, 19.
Gabela, gl. „okupacijsko ozemlje".
Gablonec, gl. „železnica".
Ginzersdorf se odkazuje okolišu okrajne sodnije v Poysdorfu
na Dolenjem Avstrijskem. 82, 135.
Gmünd, gl. „železnica lok.".
Goriško in Gradiščansko, sklic deželnega zbora. 151,
231.
Gradec, gl. „železnica".
Gravoza (Gruž; Dubrovnik), gl. „okupacijsko ozemlje".
Grško vzhodna duhovščina po Dalmaciji; določila
v izvršitev zakona o njeni dotaciji. 206, 399.

XXIV
Gstadt; dopustilnica za lokalno železnico od tam
v Ybbsitz. 92, 145.
Guntramsdorf, gl. „železnica 1 '.
— gl. „železnici".
Hadikfalvaj gl. „železnica".
Heb—Waldsassen, gl. zadnje.
Heidenreichstem, gl. „železnica lok.".
Hipotecni zavod, deželni ni ž e avstrijski, porabnosti komunalnih
zadolžnic, ki mu jih je izdajati, v plodonosno
nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih
glavnic. 128, 207.
Hipotekarne nakaznice, delne; njih odkup in znižanje
nezaloženega dolga na znesek 49,485.352 gl. 50 kr.
236, 481.
Hittisau, gl. „carinski urad"
Hluboký, ta občina se odkazuje okolišu okrajne sodnije
v Tišnovu. 114, 187.
Hof áne (Poricane), določila Najviše dopustilnice o lokomotivnih
železnicah od tam v Mochov in iz Brandýsa
na L. v Neratovice se razveljavljajo. 12, 7.
Hospozin, gl. „železnica lok.".
Hranilni urad davčni in sodni; njega ustanovitev v Slemieriiu,
Nîemirowu in Lutowiski v Galiciji. 210,416.
— — — in sodni v Waszkoutzu ob Czeremoszu
v Bukovini; njega ustanovitev. 194, 368.
lndustrijalni in kmetovalski svet, njega ustanovitev.
91, 141.
lnspruk, tam se je ustanovila podružnica puncovalnega
urada. 37, 43.
Izjemne naredbe, izdane z ukazom z dne 28. junija
1898. za 33 političnih okrajev v Galiciji, se razveljavljajo
glede 10 teh okrajev. 187, 334.
— — se razveljavljajo za nadaljnih 15 okrajev v Galiciji.
198, 371.
— — za 33 političnih okrajev v Galiciji. 106, 181.
Iznajdbe, o njih, obrtniškem izvrševanju. 162, 278.
— njih obramba na tuzemskih razstavah. 164, 281.
Izvoz cukra proti izvozni bonifikaciji: olajšila v veljajočih
predpisih. 4, 3
Izyršitveni predpis k II. glavnemu kosu zakona o neposrednih
osebnih davkih; prvi dodatek k njemu.
135, 214.
— — k V. glavnemu kosu zakona o neposrednih osebnih
davkih; prvi dodatek. 189, 363.
Izvršitreni predpis k III. glavnem kosu zakona o neposrednih
osebnih davkih; tretji dodatek. 190, 363.
k IV. glavnemu kosu zakona o neposrednih osebnih
davkih; peti dodatek. 191, 364.
— — k poglavju IV. zakona o neposrednih osebnih
davkih, dodatek k njemu. 18, 15.
— — k poglavju IV. zakona o neposrednih osebnih
davkih; tretji dodatek k njemu. 38, 44.
— — k poglavju III. zakona o neposrednih osebnih
davkih; prvih dodatek. 80, 134.
— — k IV. glavnemu kosu zakona o neposrednih osebnih
davkih; četrti dodatek k njemu, 140, 221.
— — k III. glavnemu kosu zakona o neposrednih osebnih
davkih; drugi dodatek k njemu. 138, 215.
Jamnice, okolišu tamošnje okrajne sodnije se odkazuje
občina Kurlup. 115, 187.
Japonske provenijencije; največo ugodnost uživajoče
ravnanje ž njimi ob uvozu v avstrijsko-ogrsko carinsko
ozemlje. 228, 467.
Japonsko; trgovinska in plovstvena pogodba med
avstrijsko-ogrsko monarhijo in njim. 218, 423.
J a slo, gl. „porotne sodnije".
— okoliš okrožne sodnije; zanj se ustavlja delovanje
porotnih sodnij. 145, 224.
Javoržno, gl. „železnica".
Jilemnice, gl. „železnica".
Josef Stadt, gl. „okrajna sodnij a".
Kajnit; o njega oddajanju iz c. kr. soline v Kaluszu.
' 66,118.
Kalus z; oddajanje kajnite iz tamošnje c. kr. soline. 66,
118.
Kapitanat zdravstveni pristanski in pomorski v Trstu;
oblast za odpravljanje rastlin, ki mu gre, se razveljavlja.
200, 373.
Karlin; o uradnem poslovanju tamošnjega okrajnega
glavarja. 186, 334.
Katoliška duhovščina, oskrbujoča dušno pastirstvo; določila
v izvršitev zakona o njeni dotaciji. 205, 385.
Kava surova v dvojnatih fardih ; postavek tare za njo.
196, 370.
Kirchberg* na Pilavi, prememba dopustilnice za železnico
iz St. Poltena tje. 17, 13.
Kmetovalski svet, gl. industrijalni svet.
Kocmyrzów; dopustilnica za lokalno železnico od Krakova
tja. 139, 217.

Kolkovné pristojbine, gl. „pristojbine".
Kolkovna znamka po 1 kr. in 5 kr.; njih uradni natis na
računske golice v Bolcanu. 231, 4-73.
Kolkovno znamenje po 1 kr. in 5 kr. na železnih voznih
listih in računskih golicah v Budějovicah; o njega
uradnem natiskovanju. 34, 34.
Kolkovné znamke, nove se uvajajo za plačevanje davka
od trgovine z efekti. 143, 223.
Kolonien, gl. „cenilni okraj \
K o Jo mi ja, dopustilnica za lokalno železnico iz Delatyna
čez njo v Stefanówko. 69, 119.
Komisija za prometne naprave na Dunaju; nje zastopanje
po tinančni prokuraturi. 99, 170.
Komisije, ki se strani političnih deželnih oblastev in
poljedelskega ministrstva poslujejo kakor strokovni
pridodani svetniki v stvareh trtne uši; razveljava
ukaza glede njih. 208, 415.
Komunalne zadolžnice, ki jih je izdajati nižeavstrijskemu
deželnemu hipotečnemu zavodu; njih porabnost
v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in
sličnih glavnic. 128, 207.
— — Ili. in naslednje izdaje, ki jih izda deželna banka
kraljestva Galicije in Lodomerije z Veliko Vojvodino
Krakovsko; njih porabnost v plodonosno nalaganje
ustanovnih pupilarnih in sličnih glavnic. 147, 225.
Komunalni kreditni zavod dežele Šlezijske; porabnost
zadolžnic, ki mu jih je izdajati, v plodonosno nalaganje
ustanovnih pupilarnih in sličnih glavnic. 127,
207.
Konceptná služba pri finančnih prokuraturah ; praktična
preskušnja za njo. 220, 451.
Koneprus, rok za začetek obratovanja železnice od Berouna
tje se je podaljšal. 6, 4.
Kormin; tamošnjemu carinskemu uradu se razširja
oblast, da sme jemati carino. 98, 170.
Koroška jezera, gl. „red za plovstvo".
Kostelec, rok za dogradbo lokalne železnice od tam
v Telč se je podaljšal. 46, 61.
Košir, gl. „ železni ca".
— rok za dogradbo električne male železnice iz Prage
(Smíchova) tja se je podaljšal. 42, 50.
Kottingbrunn, gl. „železnica".
— rok za dogradbo male železnice z ozkim tirom k dirkaližču
tam se je podaljšal. 27, 21.
Krajni šolski sveti: njih zastopanje po finančni prokuraturi.
99, 170.
Krakov, dopustilnica za lokalno železnico od tam
v Kocmyrzów. 139. 217.
(Sl

XXVI
Matični izpiski, njih izmenjavanje med kraljevinami in
deželami, zastopanimi v državnem zboru z ene
strani, in med deželami ogrske krone — brez Hrvaškega
in Slavonskega — z druge strani. 15, 12.
Meka, gl. „mednarodni dogovor".
Melioracijski zalog, znesek in poraba obroka založbe,
katerega mu je dovesti v letu 1898. iz državnih
sredstev. 121, 193.
Menične golice, nove, se spravljajo v prodajo. 73, 129.
Merniki o porabi elektrike, gl. „meroskus".
— porabljene vode ali elektrike, izdajanje drugopisov
(duplikátov) izvidnic, spadajočih k njim. 25, 20.
Mernik za mleko, sestavljen po firmi Kleiner & Fleischmann
v Mödlingu se pripušča v meroskus in kolkovanje.
22, 17.
Meroskus in kolkovanje Bleichertove centezimalne
tehtnice za tehtanje vagonov za železnice na žičastih
vrveh. 30, 22. *
'— — — mernikov o porabi elektrike, dodatek glede
teh predpisov. 77, 169.
— — — pripuščajo se vlačilne tehtnice za premog,
koks, rujavi premog, šoto, rude, apno, opeke i. e.
112, 186.
— — — samogibne tehtnice za drobno tehtovino
24, 19.
— — — samogibne žitne tehtnice, sestavljene po
firmi W. & T. Limited v Birminghamu. 154, 238.
— — — v^nj se pripušča po firmi Kleiner & Fleischmann
v Mödlingu sestavljeni mernik za mleko.
22, 17.
Meroskusni red, k njemu se obvaljajo dodatna določila
16, 13; 33, 33; 43, 59.
— — šest in trideseti dodatek. 153, 237.
Meroskus, vnanji, mernikov o porabi elektrike ; zato I
pristojbine uradnikov komisije za pravilni meroskus,
ki se rabijo v občinskem ozemlju mesta Dunaja.
100, 170.
Metaljka, gl. „carinski urad".
Mimoii, gl. „železnica državna".
Mlada Yožica, okolišu tamošnje okrajne sodnije se odkazuje
občina Damënice. 116. 187.
Mladotice, gl. „železnica lok".
I Nabor novinskih kontingentov, potrebnih za dopohvjevanje
vojsk'e, vojne marine in deželne brambe se
dovoljuje, cesarski ukaz. 39, 41.
Nadbrzezje, tamošnji pomožni carinski urad se je povišal
v pomožni carinski urad I. razreda in na železničnem
prekladišču se je ustanovila nova podružnica.
108, 183.
Najviše ročno pismo o razmerju, v katerem morajo kraljavine
in dežele, zastopane v državnem zboru, prispévati
v letu 1899. k stroškom skupnih stvari.
240, 575.
Napovedni postaji v Tonalu naTiiolskem so se pnverila
opravila malega carinskega urada II. razreda za
dobo poletnih mesecev. 68, 119.
— urad Schönbalden pomožnega carinskega urada
Hittisau; njega ustanovitev. 146,225.
Naredba o ravnanju s prejemki, načeloma zavezanimi
j prihodnini in dohajajočimi iz Avstrije bavarskim,
v kraljevini bavarski stanujočim državljanom. 65,
118.
| Navodilo službeno za c. kr. finančne prokuratúre
41, 47.
Neposredni osebni davki; prvi dodatek k izvršitvenemu
predpisu k poglavju III. zakona o njih. 80, 134.
— — — prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu
k V- glavnemu kosu zakona o njih. 189, 363.
— — — tretji dodatek k izvršitvenemu predpisu
k IIJ. glavnemu kosu zakona o njih. 190, 363.
— — — peti dodatek k izvršitvenemu predpisu
k IV. glavnemu kosu zakona o njih. 191, 364.
Neratovice, določila Najviše dopustilnice o lokomotivnih
železnicah iz Horan (Pofičan) v Mochov in iz
Brandysa na L. v Neratovice se razveljavljajo.
12, 7.
— dopustilnica za lokalno železnico iz Brandysa na L.
v Neratovice. 13. 7.
— rok za dogradbo železnice od Brandysa na L. tja se
je podaljšal. 79, 134.
Nezaloženi dolg; njega znižanje na znesek 49,485.352 gl.
50 kr a. v.; odkup delnih hipotekarnih nakaznic.
236, 481.
Niemirow; ustanovitev davčnega in sodnega hranilnega
urada. 210, 416.
Nona, gl. „carinski urad".
Novi Jicin, tam se je ustanovil veliki carinski urad.
45, 61.
Mochov, določila Najviše dopustilnice o lokomotivnih
železnicah od Hofau (Pofičan) tja in iz Brandysa Nový Dvûr, gl. „železnica lok".
na L. v Neratovice se razveljavljajo. 12, 7. i
Moos, gl. „carinski urad". |
Nowy Sacz, okoliš okrožne sodnije; zanj se ustavlja delovanje
porotnih sodnij. 145, 224.

Obramba iznajdeb na tuzemskih razstavah. 164, 281.
Obratni pravilnik za železnice po kraljevinah in deželah,
zastopanih v državnem zboru ; o premembi in dopolnitvi
nekaterih njegovih določil. 48, 62.
Obrnicej dopustilnica za nadaljevalno progo od Sedlic
tja. 113, 187.
Obrtna sodnija, nje ustanovitev v Belsku. 61, 115.
— — nje ustanovitev v Brnu. 59, 105.
— — nje ustanovitev na Dunaju. 58, 99.
— — nje ustanovitev v Libercu. 60, 111.
— — ukaz o privzemanju prisednikov in njih namestnikov
k njenim sejam v obrtnosodnih spornih
stvareh. 57, 95.
— učilišča, gl. „uredba plac".
Obrtne sodnije; njih opravilni red in poslovanje pri njih.
96, 155.
— — ukaz o opravljanju volitev prisednikov in namestnikov
za nje. 56, 83.
Obrtni red, dovoljuje se poraba mladostnih pomožnih
delavcev za ponočno delo v pekovskem obrtu. 103,
171. i
Obrtniško izvrševanje iznajdeb. 162, 278.
Obrtno delo ob nedeljah pri posameznih vrstah obrtov,
ukaz o njega dovoljenosti se dopolnjuje. 76, 131.
— -nadzorniški asistentje; prenaredba naslova. 215,
421.
— -sodne sporne stvari, ukaz o privzemanju prisednikov
in njih namestnikov k sejam obrtne sodnije in prizivne
sodnije v njih. 57, 95.
Obrtovanje; glede presledkov pri delu v njem se izdaj ej o
v dopolnitev in delovito izpremembo ministrskega
ukaza z dne 27. maja 1885. 1. posebna določila.
44, 59.
Odprava rastlin; c. kr. pomožni car. urad L razreda Zavidov
(na Pruskem) se privzema k carinskim uradom,
pooblaščenim za to. 171. 300.
Okrajna sodnija II. oddelek v Lvovu; njenemu okolišu
se odkazuje več občin. 134, 213.
— — Josefstadt v kazenskih stvareh; njej se je prenesla
sodna oblast v kazenskih stvareh za okraj
Ottakring na Dunaju. 235, 481.
— — Mlada Vožica, njenemu okolišu se odkazuje
selška občina Daměnice. 116, 187.
— — Skawina; njenemu okolišu se odkazuje več občin
in graščinskih ozemelj. 67, 118.
— — Tišnov na Moravském: njenemu okolišu se odkazuje
več občin. 217, 421.
— — v Dunajskem Novem mestu; njenemu okolišu se j
odkazujo občina Ebenfurth. 81, 135.
XXVII
Okrajna sodnija v Jamnici, nienemu okolišu se odkazuje
občina Kurlup. 115, 187.'
— — v Poysdorfu na Dolenjem Avstrijskem; njenemu
okolišu se odkazujeta občini Alt-Kuppersdorf m
Ginzersdorf. 82, 135.
— — v Polski Ostrawi v Šleziji; nje ustanovitev. 216,
421.
— — v Tišnovu na Moravském, njej se odkazuje
občina Hluboký. 114, 187.
— — v Vaškoucu ob Geremošu v Bukovini; nje ustanovitev.
144, 224.
— — Žižkov, njenemu okolišu se odkazujeta selški
občini Štěrbohol in Stara Stražnica. 117, 187.
Okrajno glavarstvo se je ustanovilo v Peczenižvnu na
Gališkem. 86, 137.
Okrajni glavar v Karlínu; o njega uradnem poslovanju.
186, 334.
Okrajno glavarstvo v Žižkovu na Češkem; njega ustanovitev.
141, 221.
Okrožne sodnije Jasio, Nowy S^cz in Tarnów, za njih
okoliše se ustavlja delovanje porotnih sodnij. 145,
224.
Okrožni sodniji Jaslo in Tarnów; ustavitev delovanja
porotnih sodnij v teh okoliših se razveljavlja. 222,
457.
Okupacijsko ozemlje; gradnja v njem ležečih delnih
prog železnice od Gabele v Boko Kotorsko s kriloma
v Trebinje in proti Gravozi (Gružu, Dubrovniku).
122, 193.
Olivno seme, gl. „abecedni blagovni zaznamek".
Oljni tropinovec, gl. „abecedni blagovni spisek".
OlomuCj gl. „železnice".
Opravilni red obrtnih sodnij in poslovanje pri teh sodnijah.
96, 155.
— — za c. kr. patentni urad. 159, 258.
— — za sodnije prve in druge stopinje glede opravilnega
ravnanja s stvarmi zemljiške knjige; prenaredba.
225, 463.
Osebna dohodnina in plačarina; prenaredba določil
predpisa, kako je glede njih ravnati s službenimi
prejemki, ki jih izplačujejo dvorne, državne in javnih
zakladov blagajnice. 201, 374.
— dohodarina; ustanovitev prirejnega okraja za pridobnino
in cenilnega okraja za osebno dohodnino
za okoliš novo ustanovljenega okrajnega glavarsUa
Peczenyzin v Galiciji, in o prenaredbi glede cenilnega
okraja Kolomea. 204, 383.
Osebni davki, neposredni; četrti dodatek k izvršitvenemu
predpisu k IV. glavnemu kosu tega zakona. 140,
221.
d*

XXVIII
Osebni davki, neposredni; drugi dodatek k izvršitvenemu
predpisu k III. glavnemu kosu tega zakona.
138, 215.
— — neposredni ; prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu
k II. glavnemu kosu tega zakona. 135, 214.
Osrednji računski sklep o državnem gospodarstvu
kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, za
leto 1898; njega sestava. 237, 483.
Otrokovice, gl, „železnica".
Ottakring" na Dunaju, gl. „sodna oblast".
Pasman, gl. „dékánija".
Patentna sodnija, bližnja določila o nje uredbi, o postopanju
pred njo in o izvrševanju njenih razsodeb
in odredeb. 158, 256.
Patentne stvari; pooblastila za zastopanje v njih. 160,
264.
— — o poklicnem zastopanju strank v njih po patentnih
zastopnikih in potrjenih zasebnih tehnikih.
161, 271.
— — o ugodnosti siromašnih oseb in delavcev, omejenih
na svojo mezdo. 163, 280.
Patentni urad, njega uredba. 157, 243; njega opravilni
red. 159, 258.
— zakon se deva v moč. 156. 243.
— zastopniki in potrjeni zasebni tehniki; o poklicnem
zastopu strank v patentnih stvareh po njih.
161, 271.
Peezenyzin, gl. „osebna dohodarina".
Peczenižyn na Gališkem : tam se je ustanovilo okrajno
glavarstvo. 86, 137.
Pekovski obrt; dovoljuje be poraba mladostnih pomožnih
delavcev za ponočno delo. 103, 171.
Perzijski zaliv, gl, „mednarodni dogovor".
Peti dodatek k izvršitvenemu predpisu k IV. glavnemu
kosu zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak.
št. 2-20) o neposrednih osebnih davkih. 191, 364.
Piia, gl. železnica.
Plača za en del svetnikov najviše sodnije in kasacijske
sodnije; določbe radi doklad. 170, 300.
Place aktivnih državnih uradnikov, nekatera določila j
o njih uredbi se izpreminjajo. 172, 301.
!
— profesorjev na vseučiliščih in visokih šolah in učiliščih,
ki se imajo za njim enake, njih uredba. 167,
295.
— učiteljskega osebja na srednjih šolah, katere vzdr-1
žuje država; njih uredba, 173, 302.
Place učiteljskega osebja na državnih učiteljskih priprav
nic ah in na vadnicah ki so združene s temi zavod
in se vzdržujejo z državnimi sredstvi. 174, 305.
— na državnih obrtnih učiliščih. 175, 307.
Plemenicenje vezenja na tkaninah; določitev barve za
znamenja istosti, ki jih je napraviti v prometu zanj.
232, 473.
Plovstvo z ladjami in plavi po Labi ; dve določili policijskega
reda zanj, izdanega z ukazom z dne
3. marca 1894. 1. (drž. zak. št. 39) se izpreminjata.
31, 22.
Podpore iz državnih sredstev in dovolitev drugih kreditov
vsled ujim ; sklep državnega zbora glede cesarskega
ukaza zastran njih. 89, 139.
— — — — v odpravo stiske; njih dodeljevanje. 242,
579.
Podružnica, pristanska in pomorska zdravstvena
s carinsko službo se je ustanovila v Vrbovski na
otoku Hvaru. 26, 21.
— puncovalnega urada; v njo se je izpremenil c. kr.
puncovalni in ob enem zlato in srebro odkupovalni
urad v Bregencu in ustanovila se je v Inspruku.
37, 43.
— velikega carinskega urada oswiçcimskega se je
ustanovila v Zabrzegu. 84, 135.
Poduk in služba na učiliščih za babice; o splošnem pravilniku
zanj. 35, 35.
Podwoïoczyska, c. kr. velikemu carinskemu uradu tam
in carinski podružnici v Sieroslawicah se je razširila
oblast. 47, 61.
Pogodba, trgovinska in plovstvena, med avstrijskoogrsko
monarhijo in Japonskim. 218, 423.
Poklad vrednostnih papirjev, ki jih je sodno hraniti, pri
avstrijsko-ogrski banki, podaljšba veljavnosti ukaza
zastran tega pokladá. 2, 2.
Poklicni zastop strank v patentnih stvareh po patentnih
zastopnikih in potrjeni zasebni tehniki. 161,
271.
Policijski red za plovstvo z ladjami in plavi po Labi,
izdan z ukazom z dne 3. marca 1894. 1. (drž. zak.
št. 39), dve njegovi določili se izpreminjata. 31, 22-
Polybné Horní, gl. „železnica".
Polska Ostrawa v Šleziji; ustanovitev okrajne sodnije
tam. 216, 421.
Ponocno delo, gl. „pekovski obrt".
Popotne reči, pošiljane pred kom ali za kom; veliki carinski
urad v Bruku na Muri se pooblašča, jih carine
prosto odpravljati. 3, 3.
Popravek str. 215, 34, 370.
Poreče, gl. „krošnjarstvo".

Porotne sodnije v okoliših okrožnih sodnij Jaslo in
Tarnów; ustavitev njih delovanja se razveljavlja.
222, 457.
— — za okoliše okrožnih sodnij Jaslo, Nowy S^cz in
Tarnów; njih delovanje se ustavlja. 145, 224.
Postavek tare, gl, „tara".
— — za kavo surovo v dvojnatih fardih. 196, 370.
Pošiljke rastlin, dohajajoče po pošti iz unanjih dežel;
o pooblastitvi vec ogrskih notranjih carinskih uradov,
odpravljati jih. 36, 43.
Poštni debit; tiskovine, katerim je on odvzet, se izključujejo
od pošiljanja po železnicah in parnoplovstvenih
podjetjih. 241, 577*
Poysdorf na Dolenjem Avstrijskem; okolišu okrajne
sodnije tam se odkazujeta občini Alt-Ruppersdorf in
Ginzersdorf. 82, 135.
Praga (Smichov), gl. „železnica".
— — rok za dogradbo električne male železnice od tam
v Košir se je podaljšal, 42, 59.
Prahatice; dopustilnica za lokalno železnico od tam
v Wallern. 94, 150.
Praktična preskušnja za konceptno službo pri finančnih
prokuraturah. 220, 451.
Pravilnik splošni za poduk in službo na učiliščih za babice.
35, 35.
Predpisi, da se kolikor moči zabranijo zamene zdravil
pri njih dispenzaciji in odpravi v lekarnicah. 85,
136.
Predpis o preskušnji avstrijskih lesenih veslenic na Donavi.
126, 197.
Prememba, delovita, predpisa o carinskem postopanju
za promet po avstrijskih železnicah, ki se dotikajo
carinske proge. 64, 118.
Prepoved krošnjarstva v deželnem glavnem mestu
Ljubljani. 7, 4.
— — v galiških zdraviliščih Krynica, Szczawnica,
Truskawiec, Žeciestów, Lubien in Zakopane. 137,
214.
— — v zdravilišču Poreče ob jezeru. 136, 214.
— uvažati in prevažati določeno blago ali določene
reči z otoka Formose, potem iz pristanišč Amry,
Swatou, Honkong, Kanton in Makao in pa iz pristanišč
primorskega ozemlja v Aziji zapadno od Britanske
Indije do izliva Sueškega vodotoka v Sueški
zaliv. 90, 140.
— — iz Amerike sveže rastline in pa s pogubno ščitarico
okuženo sadje. 54, 73.
— — saharin in pod drugimi imeni v trgovino prihajajoče
podobne umetalne sladke tvarine in pa ž njimi
začinjene sirupe. 49, 69.
XXIX
Pre skušnja avstrijskih lesenih veslenic na Donavi. 126,
197.
Preskušnje državne, teoretične, za nauk zemljedelstvene
(kulturne) tehnike na c. kr. nemški tehnični visoki
šoli v Pragi. 202, 377.
Prevozno blago; carinski urad v Moosu se pooblašča
v potrjevanje njega izstopa. 155, 241.
Pridobnina, ustanovitev prirejnega okraja za njo za
okoliš novo ustanovljenega okrajnega glavarstva
Peczenyzin v Galiciji. 204, 383.
Prigledovalna straža se je postavila na postajici
Schloppenhof. 53, 73.
Prispevki za šolo od nepremične zapuščinske imovine;
o pristojnosti za odmero. 101, 171; 184, 333.
— — — uvedeni v posameznih, v državnem zboru zastopanih
kraljevin in dežel, ali drugi zakoniti prispevki
za javne zavode od nepremične zapuščinske
imovine, ki pripada k zapuščini, katero je po splošnih
pravilih o pristojnosti sodnije razpravljati v kaki
drugi, v državnem zboru zastopanih kraljevin in
dežel. 184, 333.
Pristanska in pomorska zdravstvena podružnica s carinsko
službo v Šilu na otoku Krku; nje ustanovitev.
197. 371.
Pristojbine kolkovné in neposredne ; oprostitev ustanov
in zadušbin, ustanovljenih o priliki petdesete vladarske
obletnice, od njih. 227, 467.
— tehniških uradnikov komisije za pravilni meroskus,
ki se rabijo v občinskem ozemlju c. kr. državnega
in stolnega mesta Dunaja, da opravijo vnanje meroskuse
mernikov o porabi elektrike. 100, 170.
Privilegij avstrijsko-ogrske banke, podaljšba. 1, 1.
Prizivna sodnija, ukaz o privzemanju prisednikov in njih
namestnikov k njenim sejam v obrtno-sodnih spornih
stvareh. 57, 95.
Prizivne sodnije; ukaz o opravljanju volitev prisednikov
za nje. 56, 83.
Profesorji na vseučiliščih in visokih šolah in učiliščih,
ki se imajo za njim enake ; uredba njih plač. 167,
295.
Promesne golice, nove uradne, se spravljajo v prodajo.
75, 131.
Promet s saharinom, saharinskimi preparati in drugimi
podobnimi umetalnimif sladkimi tvarinami in pa
z živežem, ki je narejen z uporabo takih tvarin.
52, 71.
— tovorni; spisek železnic, glede katerih velja mednarodni
dogovor o njem z dne 14. oktobra 1890, L
32, 25.
Prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu k II. glavnemu
kosu zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak.
št. 220) o neposrednih osebnih davkih. 135, 214*

xxx
Prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu k V. glavnemu
kosu zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak.
št. 220) o neposrednih osebnih davkih. 189, 363*
— — k izvršitvenemu predpisu k poglavju III. zakona
z dne 25. oktobra 1896. 1. o neposrednih osebnih
davkih. 80, 134.
Pnncoyalni urad in ob enem zlato in srebro odkupovalni
urad v Bregencu se je izpremenil v puncovalnega
urada podružnico in puncovalnega urada podružnica
se je ustanovila v Insprucku. 37, 43,
Piipilarne glavnice, gl. „komunalne zadolžnice".
Računske golice; uradni natis kolkovné znamke po
1 kr. in 5 kr. na nje. 231, 473.
Radautz. gl. „železnica".
Rakovnik, gl. ,železnica lok".
Rastline, oblast za njih odpravljanje, ki gre c. kr. prist.
in pom. zdravstvenemu kapitanatu v Trstu, se razveljavlja.
200, 373.
Razglas finančnega ministrstva, da se je c. kr. puncovalni
in ob enem zlato in srebro odkupovalni urad
v Bregencu izpremenil v puncovalnega urada podružnico
in da se je puncovalnega urada podružnica
ustanovila v Inspruku. 37, 43.
— — — da se je na postajici Schoppenhof kraljeve
bavarske državne železničně proge Waldsassen—
Heb postavila prigledovalna straža. 53, 73.
— — — da se je pomožni carinski urad, zvezan s pristanskim
in pomorskim zdravstvenim opravništvom
preložil iz None v Brevilacquo. 130, 209.
— — — da se je ustanovila podružnica velikega carinskega
urada v Bolcanu v poslopju tamkajšnjega
poštnega in telegrafskega urada. 8, 4.
— — — da se je veliki carinski urad preložil iz Steina
na Donavi v Kremžo. 14, 11.
— — — da se loči pomožni carinski urad v Čajniču
od tamošnjega davčnega urada in da se premešča
omenjeni carinski urad na sedlo Metaljka. 211,
419.
— — — da se pomožni carinski urad v Moosu pooblašča
v potrjevanje izstopa prevoznega blaga.
155, 241.
— — — da se poviša pomožni carinski urad I. razreda,
in da se ustanovi podružnica tega carinskega
urada na železnicnem pokladišču. 108, J83.
— — — da se razširjajo ocarinjevalne oblasti c. kr.
malemu carinskemu uradu v Budvi. 20, 17.
— da se razširjajo ocarinjevalne oblasti c. kr.
malemu carinskemu uradu v Lodronu. 21, 17.
— — — da se veliki carinski urad v Celovcu poviša
v veliki carinski urad I. razreda. 87, 139.
Razglas finančnega ministrstva, da se z velikim davčnim
uradom združeni c. kr. veliki carinski urad II. razreda
v Bruku na Muri pooblašča, carine prosto odpravljati
pred kom ali za kom pošiljane popotne reči.
3,3.
— — — da so se napovedni postaji v Tonalu na Tirolskem
poverila opravila malega carinskega urada
II. razreda za dobo poletnih mesecev. 68, 119.
— — — glede določitve barve za znamenja istosti.
ki jih je napraviti v prometu za plemeničenje vezenja
na tkaninah. 232, 473.
Razpis finančnega ministrstva, glede mere zagotovila za
pravilno vplačevanje bonifikacijskega povračila pri
izvozu cukra v obratni dobi 1898/99. 109, 183.
Razglas finančnega ministrstva, glede pooblastila c. kr.
pomožnega carinskega urada v Bajašestiji, da sme
carine prosto odpravljati vračajoče se zavoje. 107,
183.
— glede premene mesta in oznamenila podružnice
glavnega carinskeaa urada II. razreda Feldkirch
v Winkl-Gargelli. 129, 209.
— — — gledé razširitve oblasti, da sme c. kr. pomožni
carinski urad v Korminu jemati carino 98.
170.
— — — o izpremembi malega carinskega urada
I. razreda v Braunaui na L. v veliki carinski urad
II. razreda. 83, 135.
— — — o oddajanju kajnita iz c. kr. soline v Kaluszu.
66, 118.
— — — o odkupu delnih hipotekarnih nakaznic in
o znižanju tega nezaloženega doka na znesek
49,485.352 gl. 50 kr. a. v. 236, 481.
— — — o pooblastitvi več ogrskih notranjih carinskih
uradov, odpravljati pošiljke rastlin, dohajajoČih po
pošti iz unanjih dežel. 36, 43.
— — — o razširbi oblasti c. kr. velikemu carinskemu
uradu v Podwoloczyski in pa c. kr. carinski podružnici
v Sieroslawieah. 47, 61.
— —v — o ustanovitvi c. kr. velikega carinskega uiada
v Žatcu. 5, 4.
— — — o ustanovitvi davčnega in sodnega hranilnega
urada v Upici na Češkem. 149, 229.
— — — o ustanovitvi davčnega in sodnega hranilnega
urada v Waszkoutzu ob Czeremoszu v Bukovini.
194, 368.
— — — o ustanovitvi podružnice carinskega uiada
vDrenkovi. 118, 189.
— — — o ustanovitvi podružnice velikega carinskega
urada ošwiccimskega v Zabrzegu. 84, 135.
— — — o ustanovitvi po enega davčnega in sodnega
hranilnega urada v Slemien-u, Niemirów-u in Lutowiski
v Galiciji. 210, 416.

Razglas finančnega ministrstva o ustanovitvi prirejnega
okraja za pridobnino in cenilnega okraja za osebno
dohodarino za okoliš novo ustanovljenega okrajnega
glavarstva Peczenyzin v Galiciji, in o prenaredbi
glede cenilnega okraja Kolomea. 204, 383.
— — — o ustanovitvi velikega carinskega urada v
Novem Jičínu. 45, 61.
Razpis finančnega ministrstva, s katerim se dovoljujejo
olajšila v veljajočih predpisih o izvozu cukra proti
izvozni bonifikaciji. 4. 3.
Razglas finančnega ministrstva, s katerim se na podstavi
g. 285 v zakonu z dne 25. oktobra 1896. 1. izdaje
naredba o ravnanju s prejemki, načeloma zavezanimi
prihodnini po poglavju 111. navedenega zakona,
in dohajajočim iz Avstrije bavarskim, v kraljevini
bavarski stanujočim državljanom. 65, 118.
— — — s katerim se na podstavi g. 285 zakona z dne
25. oktobra 1896. L (drž. zak. št. 220) ukrenja odredba,
kako je ravnati z rentnim davkom obrestij in
dividend francoskih vrednostnih papirjev. 123, 195.
— — — v porazumu z ministrstvom za železnice o izpremembi
ukaza z dne 11. decembra 1892. L o uporabljanju
železničnih voznih listov z natisnjenim
kolkovnim znamenjem. 72, 127.
— ministrstva notranjih stvari o ustanovitvi okrajnega
glavarstva v Peczenižynu na Gališkem. 86, 137.
— — za deželno bran, s katerim se objavlja, da se je
češka viša trgovinska šola v Brnu vpisala v spisek
učilišč domače dežele, zenačenih glede na enoletno
prostovoljsko službo velikim gimnazijam in velikim
realkam. 78, 133.
— — za deželno bran, s katerim se objavlja, da se je
viša trgovinska šola v Kraljičinem Gradcu vpisala
v spisek učilišč domače dežele, zenačenih glede na
enoletno prostovoljno službo velikim gimnazijam in
velikim realkam. 77, 133.
— — za deželno bran, s katerim se objavlja vpis trirazredne
više vrtnarske šole v Lednici v spisek učilišč
domače dežele, zenačenih glede enoletne prostovoljske
službe velikim gimnazijam in velikim
realkam. 10, 5.
— ministrstev za finance in trgovino glede največo
ugodnost uživajočega ravnanja z japonskimi provenijencijami
ob uvozu v avstrijsko-ogrsko carinsko
ozemlje. 228, 467.
— — za finance in trgovino, glede razširitve pravic carinske
podružnice v Schluderbachu. 105, 181.
— — za finance in trgovino o ustanovitvi napovednega
urada Schönhalden pomožnega carinskega urada
Hittisau in glede ravnanja z blagom na prevozu
v bavarsko dolino Balderschwang. í46, 225.
— — za finance in trgovino o ustanovitvi pristanske
in pomorske zdravstvene podružnice s carinsko
službo v Šilu na otoku Krku. 197, 371.
— ministrstva za notranje stvari o ustanovitvi okrajnega
glavarstva v Žižkovu na Češkem. 141, 221. |
XXXI
Razglas ministrstev za notranje stvari, za bogočastje in
nauk, finance in pravosodje glede prispevkov za šolo,
uvedenih v posameznih, v državnem zboru zastopanih
kraljevin in dežel, ali drugih zakonitih prispevkov
za javne zavode od nepremične zapuščinske
imovine, ki pripada po splošnih pravilih o pristojnosti
sodnije k zapuščini, katero je razpravljati
v kaki drugi v državnem zboru zastopanih kraljevin
in dežel. 101, 171.
— — za notranje stvari, za bogočastje in nauk, finance
in pravosodje glede prispevkov za šolo, uvedenih
v posameznih, v državnem zboru zastopanih kraljevin
in dežel, ali glede drugih zakonitih prispevkov za
javne zavode od nepremične zapuščinske imovine,
ki pripada k zapuščini, katero je po splošnih pravilih
o pristojnosti sodnije razpravljati v kaki drugi
v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
184, 333.
— ministrstva za železnice, da se Najviše dopustilo za
lokalno železnico z električnim obratom iz Badna
v Vöslau prenaša na delniško družbo Dunajskih
lokalnih železnic in da se izpreminjajo nekatera dopustilna
določila za to lokalno železnico. 209, 416.
— — za železnice, da se je podaljšal rok za dogradbo
dunajske mestne železnice. 9, 4.
— — za železnice, da se je podaljšal rok za dogradbo
električne male železnice iz Prage (Smíchova) v Košir.
42, 59.
— — za železnice, da se je podaljšal rok za začetek
obratovanja male železnice od Berouna v Koněprus
in od Berouna v Králuv Dvûr s krili vred. 6, 4.
— — za železnice o dopustu male, z električno silo obratovane
železnice z ozkim tirom v ozemlju mesta
Gablonec in okolica. 168, 297.
— — za železnice o dopustu malih, z električno silo
obratovanih železnic s pravilnim tirom v ozemlju
kraljevega glavnega mesta Olomuc in okolica. 178,
321.
— — za železnice o podaljšbi roka za dogradbo lokalne
železnice iz Kostelca v Telč. 46, 61.
— — za železnice o podaljšbi roka za dogradbo lokalne
železnice iz Strakonic v Bfeznico z krili vred.
29, 22.
— — za železnice o podaljšbi roka za dogradbo male
železnice z ozkim tirom k dirkališču v Kottingbrunnu.
27, 21.
— — za železnice o podaljšbi roka za izvršitev gradnje
male železnice od Prage (Smichov) v Košir. 180,
324.
— — za železnice o podaljšbi roka za začetek obrata
na lokalni železnici Novi dvor—Bezdružice. 179,323.
— — za železnice o podaljšbi stavbnega roka za lokalno
železnico Rakovnik—Mladotice. 221, 455.
— — za železnice o premembi dopustilnice za ozkotirno
lokalno železnico iz St. Poltena v Kirchberg na
Pilavi. 17, 13.

xxxn
_, ministrstva za železnice o spisku železnic, gledé
katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu
po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1. (drž.
zak. št. 186 iz leta 1892). 32, 25.
- — za železnice o zopetni podaljšbi roka za gradnjo
male železnice s pravilnim tirom k dirkališču v
Kottingbrunnu. 181, 324.
- — za železnice, s katerim se razveljavljajo določila
Najviše dopustilnice o lokomotivnih železnicah iz
Hofan (Pofičan) v Mochov in iz Brandysa na L. v
Neratovice ter se potemtakem omejujejo na obstoječo
lokalno železnico iz Brandysa na L. v Mochov.
12,7.
železnic gledé sklepa državnega zbora o cesarskem
ukazu z dne 7. julija 1898.1. (drž. zak. št. 122),
gledé gradnje delnih prog, ležečih v okupacijskem
ozemlju, železnice z ozkim tirom od Gabele v Boko
Kotorsko s kriloma v Trebinje in proti Gružu (Dubrovniku).
234, 481.
trgovinskega in poljedelskega ministrstva o ustanovitvi
industrijalnega in kmetovalskega sveta. 91,141.
— ministrstva, da se po firmi Kleiner & Fleischmann
v Mödlingu sestavljeni mernik za mleko pripušča
v meroskus in kolkovanje. 22, 17.
— — da se po firmi W. & T. Avery, Limited v Birminghamu
sestavljena samogibna žitna tehtnica
(sestav Richardson) pripušča v meroskus in kolko -
vanje. 154, 238.
— — da se pripuščajo vlačilne tehtnice za premog
koks, rujavi premog, šoto, rude. apno, opeko i. e.
k meroskusu in kolkovanju. 112, 186.
—• — o meroskusu in kolkovanju Bleichei tove centezimalne
tehtnice za tehtanje vagonov za železnice
na žičastih vrveh. 30, 22.
— — o meroskusu in kolkovanju samogibne tehtnice
za drobno tehtovino. 24, 19.
— — o ustanovitvi delovnega statističnega urada
v trgovinskem ministrstvu. 132. 210.
— — s katerim se objavljajo dodatna določila
k meroskusnemu redu. 16, 13; 33, 33; 43, 59.
— — s katerim se razglašajo dodatna določila
k meroskusnemu redu in k tarifi o meroskusnih pristojbinah
z dne 19. decembra 1872. 1. (drž. zak.
št. 171). 153, 237.
— — v porazumu z ministrstvoma za notranje stvari
in finance o prepovedi krošnjarstva v galiških zdraviliščih
Krynica, Szcawnica, Truskawiec, Žegiestów,
Lubien in Zakopane. 137, 214.
— — v porazumu z ministrstvoma za notranje
stvari in finance o prepovedi krošnjarstva v zdravilišču
Poreče ob jezeru. 136, 214.
zastran meroskusa in kolkovanja mernikov
o porabi elektrike. 97, 169.
Razglas vsega ministrova o sklepu državnega zbora gledé
cesarskega ukaza z dne 23. decembra 1897.1. zastran
podelitve podpor iz državnih sredstev in dovolitve
drugih kreditov vsled ujim (elementarnih nezgod).
89, 139.
— železniškega ministrstva, da se dopustilo za lokalno
železnico Hadikfalva—Radautz prenaša na Novo
bukovinsko lokalno-železniško družbo. 192, 367.
— — — da se Najviše dopustilo za gradnjo in obrat
lokalne železnice Dolina—Wygoda prenaša na barona
Bertholda in Armina Popper de Podhragy.
183. 329.
— — — da se prenaša in deloma izpreminja dopustilo
za malo, z električno silo obratovano železnico
z ozkim tirom od Gradca v Fölling bančni hiši
Dutschka & Comp, na Dunaju. 193, 367.
— — — gledé podaljšanja stavbnega roka za lokalno
železnico Ljubljana—Vrhnika. 102, 171.
— — — gledé prenaredbe dopustilnih določil za lokalni
železnici od Dunaja v Wiener-Neudorf in od
Wiener-Ne ud orf a v Guntramsdorf. 165, 283.
— o dopustu nadaljevalne proge male, z električno
silo obratovane železnice z ozkim tirom od
Teplic v Dubí k postaji Teplice-Grajski vrt lokalne
železnice Teplice (Retenice)—Liberec. 169, 299.
— — — 0 dopustu nadaljevalnih prog male električne
železnice Praga—Vysočan na eni strani do Vysočanov
in na drugi strani k češko-moravski tvornici za stioje
vLibenu. 133, 213.
— — — o izpremembi, ki je nastopila gledé koncesijonarjev
lokalne železnice Novv-Dviir—Bezdružice.
230, 473.
— — — o podaljšbi roka za dogradbo lokalne železnice
iz Brandýsa na L. v Neratovice. 79, 134.
— — — o podaljšbi stavbnega roka za lokalno železnico
Sedlec—Čižkovice. Ii2, 223.
Razmerje, v katerem morajo kraljevine in dežela, za>topane
v državnem zboru, prispevati v letu 1899.
k stroškom skupnih stvari. 240, 575.
Razpis finančnega ministrstva gledé naznanila, da se je
eden v g. 27, odstavku 1 cukrarinskega zakona z dne
20. junija 1888. 1. (drž. zak. st. 97) oznamenjenih
obrtov (opravil) preložil na drugo obratovališče.
131, 201).
— — — daje dohodarstvenim uradom ravnati z vmesnimi
izdelki od narejanja cukra kakor z vzorci cukra.
88, 139.
Ravnanje s prejemki, načeloma zavezanimi prihodnini
in dohajajočimi iz Avstrije bavarskim, v kraljevini
bavarski stanuj očim državljanom. 65, 118.
Razstave, tuzemské; obramba iznajdeb na njih. 164,
281.
Red za plovstvo in jezersko policijo za koroška jezera;
prenaredba gg. 13 in 15. 185, 333.

Keiilni davek obrestij in dividend francoskih vrednostnih
papirjev; naredba kako je ravnati ž njim. 123,
195.
Roketnice, gl. „železnica*.
Roudnice, gl. „železnica lok."
Saharin in pod drugimi imeni v trgovino prihajajoče
podobne umetalne sladke tvarine in pa ž njimi začinjene
sirupe uvažati, se prepoveduje. 49. 69.
Saharinski preparati, gl. „^ahaiin".
Saharin, ukaz o carinskem postopanju. 50, 69.
— — o načinih, po katerih ga smejo uvažati lekarničarji
ali veliki trgovci z lekarijskim in materijalnim
blagom. 51, 70.
— — o prometu 1 njim itd. 52, 71.
Sehloppenhof, postajica kraljeve bavarske državne železnične
proge Waldsassen— Heb; na njej se je postavila
prigledovalna stra/a. 53, 73.
Schluderbach; tamošnji carinski podružnici so se razširile
pravice. 105, 181.
Sehtfnhalden, tam se je ustanovi] napovedni urad pom.
carinskega urada Hittisau. 146, 225.
Sedlec, dopustilnica za nadaljevalno proi>o od tam
v Obrnice. 113, 187.
— za lokalno železnico od tam v Cižkovice se podaljšuje
sta\bni rok. 142, 223.
Sicros.ïawice, c. ki. carinski podnižnici tam in c. kr.
velikemu carinskemu uradu v Podwoloczyski se je
razširila oblast. 47, 61.
Sirotinske blagajnice skupne; ravnanje pii vplačilih
v nje se ustanavlja za sodnije in davčne urade.
55, 75.
Skawina, okrajna sodnija; njenemu okolišu se odkazuje
več občin in graščinskih ozemelj. 67, 118.
Sirup, pri tej iskalnici se izpreminja abecedni blagovni
spisek k carinski tariti. 50, 69.
Sklic deželnega zbora, gl. „deželni zbor".
— poknežene grofije goriške in gradišcanske.
151, 231.
— državnega zboia. 148,227.
Slimien; ustanovitev davčnega in sodnega hranilnega
urada. 210, 416.
Službeni naslov obrtno-nadzorniških asistentov; njega
prenaredba. 215,421.
— prejemki, kijih izplačujejo dvome, državne in javnih
zakladov blagajnice; prenaredba določil predpisa,
kako je ž njimi ravnati glede osebne dohodnine
in plačarine. 201, 374.
(SlOAenibch.)
XXXIII
Sodna oblast v kazenskih stvareh za okraj Ottakring na
Dunaju se je prenesla okrajni sodniji Josefstadt
v kazenskih stvareh. 235, 481.
Sodniška preskušnja, pripuščajo se olajša\e pii pripustitvi
k njej. 125, 196.
Solina, c. kr. v Kaluszu; oddajanje kajnita. 66, 118.
Srednje šole, katere vzdržuje država; uredba plač učiteljskega
osebja na njih. 173, 302.
Stara Stražnica, ta občina se odkazuje okolišu okrajne
sodnije Žižkov. 117, 187.
Stein na Donavi, veliki carinski urad se je preložil od
tam v Kremžo. 14, 11.
Stiska; dodeljevanje podpor iz dižavnih sredstev \ nje
odpravo. 242, 579.
St. Polten, prememba dopustilnice za železnico od tam
v Kirchberg na Pilavi. 17. 13.
Strakonice, rok za dogradbo lokalne železnice od tam
v Bfezmco s ki ili vred ^e podaljša. 29, 22.
Stefanówka, dopustilnica za lokalno železnico iz Delatyna
čez Kolomyjo v Stefanówko. 69, 119.
Strokovni piidodani svetniki, gl. .,trtna uš u .
Stroški skupnih stvari; razmerje v katerem morajo kraljevine
in dežele, zastopane v državnem zboru, pri-
^pevati k njim. 240, 575.
Snlfurno olje, carinsko postopanje ž njim. 213, 420.
Svetlo belo; carinsko postopanje ž njim. 212, 419.
Svet Nový, gl. „Železnica".
Šilo n.i otoku Kiku: tam se je ustanovila pristanska in
pomorska zdravstvena podiužnica s carinsko službo.
197. 371.
Slezijska dežela, porabnost zadolžnic, ki jih je izdajati
njenemu komunalnemu kreditnemu zavodu, v plodo
nosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih
glavnic. 127, 207.
Stérbohol, ta občina se odkazuje okolišu okrajne sodnije
Žižkov. 117, 187.
Tara; ustanovitev nje postavka za barijev piekis v ^odih.
22Í, 461.
Tarifa o meroskusnih pristojbinah-, sedmi dodatek. 153,
237.
— za odvetnike, tekoča izprememba ukaza o njej. 203,
383.
Tarnów, gl- „porotne sodnije".
— okoliš okrožne sodnije: zanj se ustavlja delovanje
porotnih sodnij. 145, 224.
e

XXXiV
Tehnična visoka šola, nemška v Pragi; uvedba teore- I
tičnih državnih preskušenj za nauk zemljedelstvene
kulturne tehnike na njej. 202, 377.
Tehniki zasebni potrjeni, gl. „patentni zastopniki".
Tehtnica centezimalna Bleichertova za tehtanje vagonov
za železnice na žičastih vrveh ; nje meroskus in (
kolkovanje. 30, 22.
žitna, samogibna, sestavljena po firmi W. & T. Limited
v Birminghamu, se pripušča v meroskus in
kolkovanje. 154, 238.
Tehtnice prezmenice, triintrideseti dodatek k meroskusnemu
redu o njih. 16, 13.
— samogibne za drobno tehtovino, njih meroskus in
kolkovanje. 24, 19.
— vlačilne, gl. „meroskus".
Tele, rok za dogradbo lokalne železnice iz Kostelca tje
se je podaljšal. 46, 61.
Teplice, gl. železnica".
Tiskovine, katerim je odvzet poštni debit, se izključujejo
od pošiljanja po železnicah in parnoplovstvenih
podjetjih. 241,577.
Tišnov na Moravském ; okolišu okrajne sodnije se odkazuje
več občin. 217, 4:21.
— okolišu tamošnje okrajne sodnije se odkazuje občina
Hluboký. 114, Í87.
Tonale na Tirolskem ; tamošnji napovedni postaji so se
poverila opravila malega carinskega urada II. razreda
za dobo poletnih mesecev. 68, 119.
Tovorni promet, gl. „promet".
Trebinje, gl. „okupacijsko ozemlje".
Tretji dodatek k izvršitvenemu predpisu k III. glavnemu
kosu zakona z dne 24. oktobra 1896. 1. (drž. zak.
št. 220) o neposrednjih osebnih davkih. 190, 363.
Trgovina z efekti, za plačevanje davka od nje se uvajajo
nove kolkovné znamke. 143, 223.
Trgovinska šola, viša, v Kraljičinem Gradcu se je vpisala
v spisek učilišč domače dežele, zenačenih
glede na enoletno prostovoljsko službo velikim
gimnazijam in velikim realkam. 77, 133.
— — češka viša, v Brnu se je vpisala v spisek učilišč
domače dežele, z enačenih glede na enoletno prostovoljsko
službo velikim g'mnazijam in velikim
realkam. 78, 133.
— zveza, gl. „carinska zveza".
Trgovinske nakaznice o denarnih opravah s plačnostjo,
omejeno na 8 dni največ; zanje se spravljajo v prodajo
nove uradne golice. 74, 130.
Trst, gl. „carinski urad". |
Trtna uš; razveljava ukaza glede komisij, ki se strani
političnih dež. oblastev in poljedelskega ministrstva
poslujejo kakor strokovni pridodani svetniki v teh
stvareh. 208, 415.
Tržaško svobodno ozemlje, dopolnitev spiska tistega
unanjega blaga, katero je v njem dopuščeno vkladati
samo v posebnih hraniščih. 11, 5.
Ucilišča za babice, o splošnem pravilniku za poduk in
službo na njih. 35, 35.
Učiteljske pripravnice državne in vadnice, gl. „uredba
plač".
Učiteljsko osebje na srednjih šolah, katere vzdržuje
država; uredba plač. 173, 302.
— — na državnih učiteljskih pripravnicah in na vadnicah,
ki so združene s temi zavodi in se vzdržujejo
z državnimi stroški. 174, 305.
— — — — obrtnih učiliščih; uredba plač. 175,307.
Ugodnosti siromašnih oseb in delavcev, omejenih na
svojo mezdo, v patentnih stvareh. 163, 280.
Ukaz finančnega ministrstva glede prenaredbe nekaterih
določil z razpisom finančnega ministrstva z dne
27. oktobra 1897. 1. (drž. zak. št. 252) razglašenega
predpisa, kako je glede osebne dohodnine in plačarine
ravnati s službenimi prejemki, ki jih izplačujejo
dvorne, državne in javnih zakladov blagajnice,
201, 374.
— — glede uradnega natiska kolkovné znamke po
1 kr. in 5 kr. na računske golice v Bolcanu. 231,
473.
— — glede uvedbe časniških kolkoviiih pečatu
v češkem jeziku. 95, 153.
— — ministrstva za bogočastje in nauk, železničnega
ministrstva in pravosodnega ministrstva, glede
zastopanja krajnih šolskih svetov, podržavljenih železniških
podjetij in komisije za prometne naprave
na Dunaju po finančni prokuraturi. 99, 170.
— — o praktični preskušnji za konceptno službo
pri finančnih prokuraturah. 220, 451.
— — o uradnem natiskovanju kolkovnega znamenja
po 1 kr. in 5 kr. na železničnih voznih listkih
in račinibkih golicah v Buclčjovicah. 34, 34.
— — s katerim se spravljajo v prodajo nove uradne
golice za trgovinske nakaznice o denarnih opravah,
s plačnostjo, omejeno na 8 dni največ. 74,130.
— — s katerim se spravljajo v prodajo nove uradne
menične golice. 73, 129.
— — s katerim se spravljajo v prodajo nove uradne
promesne golice. 75, 131.
•— — s katerim se uvajajo nove kolkovné znamke
za plačevanje davka od trgovine z efekti. 143, 223.

Ukaz ministrstva notranjih stvari, s katerim se izclajejo
predpisi, da se kolikor moči zabrani j o zamene zdravil
pri njih dispenzaciji in odpravi v lekarnicah.
85, 13tf.
— ministra za bogočastje in nauk in finančnega ministra,
s katerim se glede za novo ustanovljeno dekanijo
Brno okolica v Brnski škofiji ustanavlja znesek,
katerega je za vodsho dekanijskega urada pripoznavati
kot strošek \ priznanicah, ki jih je dona sati po
zakonu z dne 19. aprila 1885. 1. (drž. zak. št. 47) o
krajevnem dohodku duhovnikov za dušno pastirstvo,
imajočih pravico do dopolnila kongruve. 110, 185.
— — — — — — in ministra za finance, s katerim
se izdajajo določila v izvršitev zakona z dne
19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 176) o dotaciji
katoliške duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo.
205, 385.
— ministrstva za bogočastje in nauk o dopolnitvi ministrstvenega
ukaza z dne 27. decembra 1893. 1. zasfran
izvršitve g. 13. odstavka 3. v zakonu z dne
26. decembra 1893. 1. o uredbi dopuščenih stavbnih
obrto\. 63, 117.
— ministrstva za bogočastje in nauk o splošnem pravilniku
za poduk in službo na učiliščih za babice.
35, 35.
— — — — - — pa finančnega ministra v izvršitev
zakona z dne 19. septembia 1898. 1. (drž. zak.
št 177), s katerim se izda jejo določila o dotaciji
grško-vzhodne duhovščine po Dalmaciji, oskrbujoče
dušno pastirstvo. 2U6, 399.
— — — — — — s katerim se glede novo ustanov-
Ijene dekanrje Pasman v nadškofiji Zaderski ustanavlja
znesek, kateiega je za vodstvo dekanijskega
urada pripoznavati za strošek v priznanicah, №ki jih
je donašati po zakonu z dne 19. septembra 1898. L
(drž. zak. št. 176) o krajevnem dohodku duhovnikov
za dušno pastirstvo, imajočih pravico do dopolnila
kongruve 199, 373.
— ministrstva za bogočastje in nauk v porazumu z ministrstvom
za poljedelstvo in z ministrstvom za notranje
stvari o uvedbi teoretičnih državnih preskušenj
za nauk zemljedelstvene (kulturne) tehnike
na c. kr. nemški tehnični visoki šoli v Tragi. 202,
377.
— ministrstev za finance in trgovino glede carinskega
postopanja s sulfurnim oljem. 213, 420.
— — — — — — glede carinskega postopanja s svetlim
bêlom. 212, 119.
— — — — — — gledé izprave določb abecednega
zaznamka blaga k carinski tarifi o carinskem posto -
panju gledé „olivnega semena". 111, 185.
— — — — — — glede prenaredbe, oziroma dopolnitve
določil abecednega blagovnega spiska k carinski
tarifi priiskalnici „oljni tropinovec". 214, 420.
— — — — o carinskem postopanju s saharinom
in pa o izpremembi abecednega blagovnega
spiska k carinski tarifi pri iskalnici „sirup". 50, 69.
— — — — — — o dopolnitvi določil abecednega
blagovnega spiska k carinski tarifi pri iskalnici
Tmagnezija". 71, 125.
xxxv
Ukaz ministrstev za finance in trgovino o izpremembi,
oziroma dopolnitvi več določil v abecednem blagovnem
spisku k carinski Larifi. 70, 123.
— — — — — — o postavku tare za kavo surovo
v dvojnatih fardih. 196, 370.
— — — — — — o ustanoviUi postavka tare za barijev
prekis (bariumsuperoxyd) v sodih. 224, 461.
— — — — — — o ustanovitvi pristanske in pomorske
zdravstvene podružnice s carinsko službo v Vrbo\ski
na otoku Hvaru. 26, 21.
— — — — — železnice o deloviti premembi predpisa
o carinskem postopanju za promet po avstrijskih
železnicah, ki se dotikajo carinske proge. 64,
118.
— — — za notranje stvari in trgovino o prejemanju
pripravljenega zdravilnega blaga in kozmetičnih
(lepotilnih) in dijajtetičnih reči iz unanjih dežel. 62,
117.
— — za notranje stvari, finance in trgovino o načinih,
po katerih smejo uvažati saharin lekarničarji ali veliki
trgovci z lekarijskim in materijalnim blagom.
51, 70.
— — — — — — — — o prepovedi, uvažati saharin
in pod drugimi imeni v trgovino prihajajoče podobne
umetalne sladke tvarine in pa ž njimi začinjene sirupe.
49, 69.
— — — — — in pa bogočastje in nauk gledé pogojev
mejsebojne pripustitve na avstrijskih, oziroma
ogrskih ali hrvaško-slavonskih vseučiliščih graduiranih
zdravnikov in diplomovanih babic, da smejo
svojo prakso izvrševati v deželah ogrske krone, oziroma
v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem
zboru. 150, 229.
— ministrstva za notranje stvari o uradnem poslovanju
okrajnega glavarja v Karlínu. 186, 334.
— — — — — o zdravilski odredbini za leto 1S99.
219, 447.
— ministrstev za notranja stvan, trgovino in finance
o prepovedi, uvažati in prevažati določeno blago ali
določene reči z otoka Formose, potem iz pristanišč
Amoy, Swatou. Honkong, Kanton in Makao in pa iz
pristanišč primorskega ozemlja v Aziji zapadno od
Britanske Indije do izliva Sueškega vodotoka v Sueski
zaliv. 90, 140.
— — — — — — in poljedelstvo o prometu s saharinom,
saharinskimi preparati in drugimi podobnimi
umetalnimi sladkimi tvarinami in pa z /hežem, ki
je narejen z uporabo takih tvarin. 52, 71.
— — — — — — in železnice, da se tiskovine, katerim
je odvzet poštni debit, izključujejo od pošiljanja
po železnicah in parnoplovstvenih podjetij.
24l", 577.
— ministrov za notranje stvari, pravosodje in trgovino
o opravljanju volitev prisednikov in namestnikov
obrtnih sodnij in pa prisednikov prizivnih sodnij na
podstaví zakona z dne 27. novembra 1896.1. 56, 83.
e*

Ukaz ministrov za notranje stvari, pravosodje in trgo- I Ukaz Uki o izmenjavanju matičnih izpiskov med kraljevinami
vino o povzemanju prisednikov in njih namestnikov in deželami, zastopanimi v državnem zboru z ene
k sejam obrtne sodnije in prizivne sodnije v obrtno- strani, in med deželami ogrske krone — brez Hrvasodnih
spornih stvareh. 57, i)5.
škega in Slavonskega — z druge strani. 15, 12.
— ministrstev za poljedelstvo, notranje stvari, finance
in trgovino, da se c. kr. pomožni carinski urad I. razreda
Zavidov (na Pruskem) privzema k carinskim
uradom, oznamenjenim v pristavku k ukazu z dne
15. julija 1882. 1. (drž. zak. št. 107), pooblaščenim
v odpravo rastlin. 171, 300.
— — — — — — — — — o prepovedi, uvažati iz
Amerike sveže rastline in pa s pogubno ščitarico
okuženo sadje. 54, 73. —
— — — — — — — — in železnice, da se privzema
c. kr. veliki carinski urad v Trstu med carinske
(uvozne) urade, oznamenjene v dodatku k ukazu
z dne 15. julija 1882. 1. (drž. zak. št. 107), in da se
razveljavlja oblast za odpravljanje rastlin, ki gre
c. kr. pristanskemu in pomorskemu zdravstvenemu
kapitanatu v Trstu. 200, 373.
— — za pravosodje, finance in trgovino v porazumu
z visim računskim oblastvom, s katerim se za sodnije
in davčne urade (finančne blagajnice), v kolikor
oskrbujejo ti hranilnouradno ali hranilnouradni in
— — — — in íinaní e o pooblastitvi davčnih uradov,
postopati sodno v zavarovanje in izterjavo neposrednih
davkov, pristojbin in drugih javnih davščin.
28, 21.
— — — — __ — __o poklicnem zastopanju strank
v patentnih stvareh po patentnih zastopnikih in potrjenih
zasebnih tehnikih. 161, 271.
— — — — — — — v porazumu z ministrstvoma za
finance in pravosodje o ugodnosti siromašnih oseb
in delavcev, omejenih na svojo mezdo, v patentnih
stvareh. 163, 280.
— — — — — — s katerim se, izvršuje patentni
zakon, izdajejo pobližnja določila o uredbi patentne
sodnije, o postopanju pred njo in o izvrševanju
njenih razsodil in naredeb. 1^8, 256.
— da se c. kr. mali carinski urad I. razreda v Furthu i
(na Bavarskem) privzema med carinske urade, oznamenjene
v dodatku k ukazu z dne 15. julija 1882. 1.
in pooblaščene za odpravljanje rastlin. 23, 19.
— o podaljšbi veljavnosti ukaza z dne 21. junija 1893. L
zastran pokladá vrednostnih papirjev, ki jih je
sodno hraniti pri avstrijsko-ogrski banki. 2, 2.
— poljedelskega ministrstva, s katerim se razveljavlja
ukaz z dne 14. marca 1893. 1. (drž. zak. št. 35) glede
komisij, ki sé strani političnih deželnih oblastev in
poljedelskega ministrstva poslujejo kakor strokovni
pridodani svetniki v stvareh trtne uši. 208, 415.
— pravosodnega ministrstva, da se občina Ebenfurtli
odkazuje okolišu okrajne .sodnije v Dunajskem Novem
mestu na Dolenjem avstrijskem. 81, 135.
— — — da se občina Hluboký odkazuje okoliša
okrajne sodnije v Tišnovu na Moravském. 114, 187.
— — — da se občina Kurlup odkazuje okolišu okrajne
sodnije v Jamnici na Moravském. 115, 187.
— — — da se občine in graščinska ozemlja Borek
szlachecki, Ochodza, Facimiech, Želczyna, Goluchowice,
Krzçcin in Polanka-Haller odkazujejo okolišu
okrajne sodnije v Skawini na Gališkem. 67,118.
sirotinskouradno blagaj nično upravo, ustanavlja — — — da se občini Alt-Ruppersdorf in Ginzersdorf
ravnanje pri položbi civilnosodnih hranil in pri vpla- odkazujeta okolišu okrajne sodnije v Poysdorfu n

Ukaz pravosodnega ministra v porazumu z ministri za
notranje stvari, trgovino in finance o ustanovitvi
ob t tne sodnije na Dunaju. 58, 99,
— — — o ustanovitvi obrtne sodnije v Bélsku. 61,
115.
— — — v porazumu z ministri za notranje stvari,
trgovino in finance o ustanovitvi obrtne sodnije
v Brnu. 59, 105.
— — — v porazumu z ministri za notranje stvari,
trgovino in finance o ustanovitvi obrtne sodnije
v Libercu. 60, 111.
— s katerim se izpreminjata dve določili policijskega
reda za plovstvo z ladjami in plavi po Labi, izdanega
z ukazom z dne 3. marca 1894. 1. (drž. zak.
^t. 39). 31, 22.
— trgovinskega ministrstva o izdajanju drugopisov (duplikatov)
izvidnic, spadajočih k mernikom porab-
Jjene vode ali elektrike. 25, 20.
— — — o obrambi iznajdeb na tuzemskih razstavah.
164, 281.
— — — o potrebnostih zglasitev patenta in pa pooblastil
za zastopanje v patentnih stvareh. 160, 264.
— — — o prepovedi krošnjarstva v deželnem glavnem
mestu Ljubljani. 7, 4.
— — — o uredbi patentnega urada. 157, 243.
— — — s katerim se izdaja opravilni red za c. kr. patentni
urad. 159, 258.
— — ministra v porazumu z ministrom za notranje
stvari in z ministrom za bogočastje in nauk, s katerim
se dopolnjuje ministrstveni ukaz z dne 24. aprila
1895. 1. o dovoljenosti obrtnega dela ob nedaljah
pri posameznih vrstah obrtov. 76, 131.
— — — v porazumu z ministrom za notranje stvari, I
«s katerim se na podstavi g. 74 a) v zakonu z dne
8. marca 1885. 1. izdajejo v dopolnitev in delovito
izpremembo ministrskega ukaza z dne 27. maja
1885. 1. posebna določila glede presledkov pri delu
v obrtovanju. 44, 59.
— — ministrstva v porazumu z ministrstvi za notranje
stvari in finance glede pristojbin tehniških uradnikov I
komisije za pravilni meroskus, ki se rabijo v občin-
skem ozemlju c. kr. državnega glavnega in stolnega I
mesta Dunaja, da opravijo vnanje meroskuse mériiikov
o porabi elekti ike. 100, 170.
— — — v porazumu z ministrstvom za notranje stvari '
o prenaredbi službenega naslova obrtno-nadzorniíkih
asistentov. 215, 421.
— — — v porazumu z ministrstvoma za notranje stvari
in finance, s katerim se izdaja predpis o preskušnji
avstrijskih veslenic na Donavi. 126, 197.
— — — v porazumu z ministrstvoma za notranje stvari
in poljedelstvo o prenaredbi gg. 13 in 15 reda za
plovstvo in jezersko policijo za koroška jazera, izdanega
z ukazom trgovinskega ministrstva z dne
12. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 122). 185, 333.
XXXVII
I Ukaz trgovinskega ministra v porazumu z ministrstvom
I za notranje stvari, s katerim se na podstavi g. 95
obrtnega reda (zakon z dne 7. marca 1885. L, drž.
zak. št. 22) dovoljuje poraba mladostnih pomožnih
delavcev za ponočno delo v pekovskem obrtu. 103,
171.
— vsega ministrstva, da se razveljavlja ustavitev delovanja
porotnih sodnij v okoliših okrožnih sodnij
Jaslo in Tarnów. 222, 457.
— — — da se ustavlja delovanje porotnih sodnij za
okoliše okrožnih sodnij Jaslo, Novvv Sacz in Tarnów
v Galiciji. 145, 224.
— — — o službenem navodilu za c. kr. finančne prokurature.
41, 47.
— — — s katerim se na podstavi zakona z dne
5. maja 1869. 1. drž. zak. št. 66) vkrepajo izjemne
naredbe za 33 političnih okrajev v Galiciji. 106,181.
— — — s katerim se razveljavljajo izjemne naredbe,
izdane z ukazom z dne 28. junija 1868. 1. (drž. zak.
št. 106) za 33 političnih okrajev v Galiciji, glede
10 teh okrajev. 187, 334.
— — — s katerim se razveljavljajo izjemne naredbe,
ukrenjene z ukazom z dne 28. junija 1898. 1. (drž.
zak. št. 106) za 33 političnih okrajev -\ Galiciji, glede
nadaljnih 15 teh okrajev. 198, 371.
— železniškega ministra o premembi in dopolnitvi nekaterih
določil obratnega pravilnika za železnice po
kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru,
vpeljanega z veljavnostjo od 1. dne januarja 1893. 1.
z ukazom z dne 10. decembra 1892. 1. (drž. zak.
št. 207). 48, 62.
I nanje blago, gl. „blago unanje".
— dežele: ukaz o prejemanju pripravljenega zdravilnega
blaga in kozmetičnih in dijajtetičnih reči iz njih.
62, 117.
Upica na Češkem, ustanovitev davčnega in sodnega hranilnega
urada tam. 149, 229.
Uradne golice, nove, za trgovinske nakaznice o denarnih
opravah s plačnostjo, omejeno na 8 dni največ,
se spravljajo v prodajo. 74, 130.
Uradno poslovanje okrajnega glavarja v Karlinu. 186,
334.
Uredba dopuščenih stavbnih obrtov; dopolnitev ukaza
zastran izvršitve g. 13, odstavka 3 v tem zakonu.
63, 117.
— patentnega urada. 157, 243.
— patentne sodnije. 158, 256.
— plač aktivnih državnih uradnikov, nekatera določila
se izpreminjajo. 172, 301.
prefesorjev na vseučiliščih in visokih šolah, ki se
imajo za njim enake. 167, 295.
— — učiteljskega osebja na državnih učiteljskih pripravnicah
in na vadnicah, ki so združene s temi
zavodi in se vzdržujejo z državnimi sredstvi. 174,
305.

XXXVIII
Uredba plac učiteljskega osebja na državnih obrtnih učiliščih.
175, 307.
— — — — na srednjih šolah, katere vzdržuje država-
173,302.
Ustanove in zadužbine, ustanovljene o priliki petdesete
vladarske obletnice; njih oprostitev od kolkovnih in
neposrednih pristojbin. 227, 467.
Ustav delovnega statističnega urada v trgovinskem ministrstvu.
132, 210.
Vaškouc ob Čeremošu v Bukovini, tam se je ustanovila
okrajna sodni j a. 144, 224.
— — — — — ustanovitev davčnega in sodnega hranilnega
urada 194, 368.
Yéliki carinski urad, gl. „carinski urad veliki".
Veslenice, avstrijske lasene na Donavi, predpis o njih
preskušnji. 126, 197.
Volitve prisednikov in namestnikov obrtnih sodnij in
pa prisednikov prizivnih sodnij : ukaz o njih opravljanju.
56, 83.
VÖslau, gl. „železnica".
Vrbovská na otoku Hvaru, tam se je ustanovila pristanska
in pomorska zdravstvena podružnica s carinsko
službo. 26, 21.
Vrednosti papirji francoski; naredba, kako je ravnati
z rentnim davkom njihovih obrestij in dividend.
123, 195.
— — njih poklad pri avstrijsko-ogrski banki; podaljšba
veljavnosti ukaza zastran tega pokladá.
2 2.
Vrhnika; stavbni rok za lokalno železnico od Ljubljane
tja se je podaljšal. 102, 171.
Vrtnarska šola, trirazredna, viša v Lednici se vpisuje
v spisek učilišč domače dežele, zenačenih glede
enoletne prostovoljske službe velikim gimnazijam
in velikim realkam. 10, 5.
Vseučilišča avstrijska, oziroma ogrska ali hrvaška-slavonska;
mejsebojna pripustitev na njih graduiranih
zdravnikov in diplomovanih babic, da smejo izvrševati
svojo prakso. 150, 229.
Vysočani, g]. „železnica".
Vysovice, gl. „železnica 1 *.
Waldsassen—Heb, na tej progi se je ustanavlja na postajici
Schloppenhof prigledovalna straža. 53, 73.
Wallern, dopustilnica za lokalno železnico od Winter -
berga tja. 93, 148.
— gl. „Prahatice".
Wiener-Neudorf. gl. „železnici".
Winkl-Gargella, gl. „carinski urad".
Winterberg, dopustilnica za lokalno železnico od tam
v Wallern. 93, 148.
Wygoda, gl. „železnica".
Ybbsitz; dopustilnica za lokalno železnico od Gstadbi tja.
92, 145.
Zabrzeg, tam se je ustanovila podružnica velikega carinskega
urada ošwiccimskega. 84, 132.
Zakon glede oprostitve ustanov in zadušbin. ustanovljenih
o priliki Moje petdesete vladarske obletnice,
od kolkovnih in neposrednih pristojbir. 227, 467.
— o obrambi iznajdeb (patentni zakon) se deva v moč.
156, 243.
— o prodaji proge državne železnice Lipa Oska—
Mimon Ústeckoteplicki železniški družbi. 226, 465.
— o uredbi plač profesorjev na vseučiliščih in visokih
šolah in učiliščih, ki se imajo za njim enake 167,
295.
I — — — — učiteljskega osebja na državnih ueitelj-
I skih pripravnicah in na vadnicah, ki so združene
s temi zavodi in se vzdržujejo z državnimi sredstvi.
j 174, 305.
I — — — — učiteljskega osebja na državnih obrtnih
učiliščih. 175,307.
— — — — učitteljskega osebja na srednjih ^olah,
katere vzdržuje država. 173, 302.
— o železnicah nižega reda, katere je zagotoviti v letu
1898. 233, 475.
— s katerim se izdajejo določbe radi doklad k plači za
eden del svetnikov najviše sodnij e in kasa< ijske
sodnije. 170, 300.
— s katerim se izdajejo določila o dotaciji _;rskovzhodnje
duhovščine za dušno pastirstvo v D ilmaciji.
177, 316.
— s katerim se izdajejo določila o dotaciji katoliške
duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo. 17t\ 309.
— s katerim se izpreminjajo nekatera določila zakona
z dne 15. aprila 1873. 1. (drž. zak. Št. 47) o uredbi
plač aktivnih državnih uradnikov. 172, 301.
Zapuščinska imovina, nepremična; o pristojnosti nje
odmere glede prispevkov za šolo ali drugih zakonitih
prispevkov za javne zavode. 101, 171.
— — — prispevki za šolo od nje. 184, 333.
Zastopanje v patentnih stvareh, pooblastila. 160, 264.

Zavarovanje in izterjava neposrednih davkov, pristojbin
in drugih javnih davščin; za to sodno postopati
se pooblaščajo davčni uradi. 28, 21.
Zavidov, gl. „carinski urad".
Zdravilska odredbina za leto 1899. 219, 447.
Zdravniki in babice, graduirane in diplomované na
avstrijskih, oziroma ogrskih ali hrvaško-slavonskih
vseučiliščih; pogoji mejsebojne pripustitve, da smejo
izvrševati svojo prakso. 150, 229.
Zdravstvena podružnica, gl. „pristanska".
Zdravstvene naredbe pri romanju v Meko in zdravstvene
naprave v perzijskem zalivu; mednaiodni
dogovor. 188, 335.
Zemljarina, cesarski ukaz, da je opustiti izpravo nje
odpisov, zastran ujm že dovoljenih ali vsaj po številkah
pripravljenih na podstavi začasnih predpisov
zemljarine za leto 1897. 19,15.
Zemljedelstvena (kulturna) tehnika; uvedba teoretičnih
državnih preskušenj za nauk o njej na c. kr. nemški
tehnični šoli v Pragi. 202, 377.
Zemljiška knjiga; prenaredba opravilnega reda za sodnije
prve in druge stopinje glede opravilnega ravnanja
ž nje stvarmi. 225, 463.
Zglasila patenta in pooblastila za zastopanje v patentnih
stvareh. 160, 264.
Znamenja istosti, ki jih je napraviti v prometu za plemeničenje
vezenja na tkaninah; določitev barve
zanje. 232, 473.
Žatec. ustanovitev velikega carinskega urada. 5, 4.
Železnica državna Lipa Česká—Mimon; prodaja te
proge Ustecko-Teplicki železniški družbi. 226 465.
— dunajska mestna, rok za nje dograd'bo se je podaljšal.
9, 4.
— od Gabele v Boko Kotorsko s kriloma v Trebinje in
proti Gravozi (Dubrovniku); gradnja v okupacijskem
ozemlju ležečih delnih prog te železnice. 122,
193.
— lokalna Dolina—Wygoda; dopustilnica za nje gradnjo
in obrat se prenaša na barona Bertholda in
Armina Podhragy. 183, 329.
— — Gstadt—Ybsitz ; dopustilnica. 92, 145.
Guntramsdorf—Leesdorf; dopustilnica. 195,
369.
— — Hadikfalva—Radautz; dopustilo zanjo se prenaša
na Novo bukovinsko lokalno železniško družbo.
192, 367.
iz Brandysa na Labi v Neratovice; dopustilnica.
13, 7.
— — iz Brandýsa na L. v Nrratovice; rok za nje dogradbo
se je podaljšal. 79, 134.
XXXIX
Železnica lokalna iz Delatyna čez Kolomyjo v Stefanówko;
dopustilnica. 69, 119.
Jilemnice—Roketnice z eventuvalnim nadalje
vanjent v Dul Zelený (Polybné Horni), oziroma
Svět Nový; dopustilnica. 166, 289.
— — iz Kostelca v Telč; rok zanje dogradbo seje
podaljšal. 46, 61.
— — iz Pile v Javoržno; dopustilnica. 152, 233.
' — — iz St. Poltena v Kirchberg na Pilavi, prememba
dopustilnice zanjo. 17. 13.
— — iz Strakonic v Bfeznico s krili vred; rok za nje
dogradbo se podaljša. 29, 22.
Krakow—Kocmyrzów; dopustilnica. 139, 217.
— — Lljubljana—Vrhnika; stavbni rok se je podaljšal.
102, 171.
— — Novi dvor—Bezdružice; podaljšba roka za začetek
obrata. 179, 323.
— — Nový Dvür—Bezdružice; izprememba, ki je nastopila
glede koncesijonarjev te železnice. 230,
473.
Otrokovice—Vysovice; dopustilnica za njo. 182»
325.
— — Prahatice—Wallern ; dopustilnica. 94, 150»
— — Rakovnik—Mladotice; podaljšba stavbnega roka.
221, 455.
— — Roudnice—Hospozin; dopustilnica. 229,469.
— — Sedlec-Oižkovice; dopustilnica za nadaljevalno
progo Sedlice—Gižkovice te železnice. 113, 187.
— — Sedlec—Čižkovice; stavbni rok se podaljšuje.
142, 223.
— — Winterberg—Wallern; dopustilnica. 93, 148.
z električnim obratom iz Badna v Vöslau; dopustilo
zanjo se prenaša na delniško družbo Dunajskih
lokalnih žoleznic in nekatera dopustilna
določila se izpreminjajo. 209, 416.
— — z ozkim tirom od Gmünda v Litschau s krilom
od Alt-Nagelberg v Heidenreichstein; dopustilnica
207, 411.
— mala, električna iz Prage (Smichova) v Košir; rok
za dogradbo se je podaljšal. 42, 59.
Praga—Vysočani; dopuščajo se nadaljevalne
proge te železnice na eni strani do Vysočanov in na
drugi strani k češko-moravski tvornici za stroje
v Libenu. 133, 213.
od Berouna v Koněprus in od Berouna v Králüv
Dvûr s krili vred, rok za začetek obratovanja se je
podaljšal. 6, 4.
od Prage (Smíchov) v Košif, podaljšba roka za
izvršitev gradnje. 180, 324.

XL
Železnica mala s pravilnim tirom k dirkališču v Kottingbrunnu;
zopetna podaljšba roka za gradnjo. 181,
324.
— — z ozkim tirom k dirkališču v Kottingbrunnu ;
rok za nje dogradbo se je podaljšal. 27, 21,
— — — z električno silo obratovana od Gradca
v Fölling; dopustilo zanjo se prenaša bančni hiši
Dutschka & Comp, na Dunaju. 193, 367.
— — z električno silo obratovana z ozkim tirom od
Teplic v Dubí k postaji Teplice-Grajski vrt lokalne
železnice Toplice (Retenice)—Liberec; dopust nadaljevalne
proge. 169, 299.
— — z električno silo obratovana, z ozkim tirom
v ozemlju mesta Gablonec in okolica. 168, 297.
Železnice, določila Najviše dopustilnice o lokomotivnih
železnicah iz Horan (Pofičan) v Mochov in iz Brandýsa
na L. v Neratovice se razveljavljajo. 12, 7.
— male, z električno silo obratovane v ozemlju kraljevega
glavnega mesta Olomucu in okolica. 178,
321.
— nižega reda, katere je zagotoviti v letu 1898. 233,
475.
Železnice po kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem
zboru; o premembi in dopolnitvi nekaterih
določil obratnega pravilnika za nje. 48, 62.
— spisek, glede katerih velja mednarodni dogovor o
tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra
1890. 1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.). 32, 25.
Železnici lokalni od Dunaja v Wiener-Neudorf in od
Wiener-Neudorfa v Guntramsdorf ; prenaredba dopustilnih
določil. 166, 283.
Železniční vozni listi in računske golice; o uradnem
natiskovanju kolkovnega znamenja po 1 kr. in 5 kr.
na njih. 3 i, 34.
— — — z natisnjenim kolkovním znamenjem; ukaz
o njih uporabljanju se izpreminja. 72, 127.
Železniška podjetja, podržavljena ; njih zastopanje po
finančni prokuraturi. 99. 170.
Žižkov, okolišu tamošnje okrajne sodnije se odkazujeia
selški občini Štčrbohol in Stara Stražnica. 117, 187.
— ustanovitev okrajnega glavarstva tam. 141. 221.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos I. — Izdan in razposlan dne 1. januarja 1898.
Vsebina: (St. 1—2.) 1. Dogovor o podaljšbi privilegije Avstrijsko-ogrske banke do 31. dae decembra 1898.1.,
sklenjen'med c. k. finančnim ministrom in Avstrijsko-ogrsko banko na podstavi cesarskega ukaza z dno
30. decembra 1897. 1. - 2. Ukaz o podaljšbi veljavnosti ukaza z dne 21. junija 1893. 1. zastran pokladá
vrednostnih papirjev, ki jih je sodno hraniti, pri Avstrijsko-ogrski banki.
1.
Dogovor z dne 31. decembra 1897.1.
o podaljšbi privilegije Avstrijsko ogerske banke
do 31. dne decembra 1898. I., sklenjen med c. k.
finančnim ministrom in Avstrijsko-ogrsko banko
na podstavi cesarskega ukaza z dne 30. decembra
1897. I. (drž. zak. št. 308).
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 30. decembra
1897. 1. (drž. zak. št. 308) o začasni
vzdržbi veljavnosti določil dosedanje carinske in
trgovinske zveze z deželami ogrske krone, o uporabi
carinskih dohodkov in o razmerju do Avstrijsko-ogrske
banke se sklepa med c. k.
finančnim ministrom in Avstrijsko-ogrsko banko
La-le dogovor:
Člen 1.
Določila obeh dogovorov, ki sta po členu 2.
zakona z dne 21. maja 1887. L (drž. zak. št. 51)
celovit del tega zakona in sta sklenjena med c. k.
in kraljevim ogrskim finančnim ministrom z ene
strani in med Avstrijsko-ogrsko banko z druge
strani meseca julija 1887. leta, ostanejo glede nov«
cev, ki jih bo Avstrijsko-ogrska banka dajala ogr-
skim bankoviščem, in glede razširbe privilegije in i
delovanja Avstrijsko-ogrske banke na zasedeni de-1
želi Bosno in Hercegovino veljavna brez premembe,
dokler bo trajala podaljšana privilegija, t. j. do
31. decembra 1898. leta.
Hkratu se porazumno ugotavlja, da z ozirom
na zaprosilo, ki je je Avstrijsko-ogrska banka stavila
za nadaljno podaljšbo privilegije (čl. 105. bančnih
pravil) o pravem času dne 4. oktobra 1895. L, ni
več potrebno, med enoletno podaljšano dobo privilegije
ponoviti to zaprosilo.
Člen 2.
Na podstavi zakona z dne 21. maja 1887. 1.
(drž. zak. št. 50) po c. k. finančnem ministru z Avstrijsko-ogrsko
banko glede državnega, prvotno
80 milijonov goldinarjev avstrijske vrednote znašajočega
dolga sklenjeni dogovor z dne 29. julija 1887.1.
ostane za dobo, dokler bo trajala podaljšana privilegija,
t. j. do 31. dne decembra 1898. L, brez premembe
veljaven po vsi vsebini, izvzemši odložbo
v oznamenjenem dogovoru ustanovljenih obrokov,
katera ustreza podaljšanemu trajanju privilegije.
Izročba nove zadolžnice c. k. finančnega ministra
Avstrijsko-ogrski banki se porazumno opušča.
Člen 3,
Na podstavi zakona z dne 9. julija 1894. 1.
(drž. zak. št. 154.) o odkupu državnih not v vkupnem
(Slo veni sch.) 1

2
Kos I. 2. Ukaz ministrstev za pravosodje itd. z dne 31. decembra 1897.
znesku 200 milijonov goldinarjev avstrijske vrednote
med c. k. finančnim ministrom in Avstrijsko-ogrsko
banko dne 24. julija 1894. 1. sklenjeni dogovor
ostane za dobo, dokler bo trajala podaljšana .privilegija,
to je do 31. decembra 1898. 1., veljaven brez
premembe.
Vsebino dogovora z dne 24. julija 1894. 1. je
torej, ako se obnovi privilegija (olen 1., odstavnk 2.
tega dogovora), vravnati dokončno.
Člen 4.
Določila tega dogovora izgube po zmislu g. 3.
v cesarskem ukazu z dne 30. decembra 1897. 1.
(drž. zak, št. 308) veljavnost tudi pred 31. dnem
decembra 1898. 1. s tistim časom, v katerem zadobi
dokončna uredba s tem dogovorom začasno vravna- j
nih stvari moč, in tako tudi tedaj, kadar se glede
leh stvari kako izpremeni stanje, ki je sedaj v deželah
ogrske krone.
Na Dunaju, dne 31. decembra 1897. 1.
G. k. finančni minister: Avstrijsko-ogrska banka :
Böhm s. r< Kautz s. r.
(L. S.) gubernator.
Schoeller s, r. Mecenséffy s. r.
generalni svetovavec. generalni tajnik. I
I *'
[Ukaz ministrstev za pravosodje
in finance v poraznimi s trgovinskim
ministrstvom in z najvišim
računskim oblastvom z dne 31.decembra
1897. 1.
o podaljšbi veljavnosti ukaza z dne 21. junija
1893. I. (drž. zak. št. 103) zastran pokladá vrednostnih
papirjev, ki jih je sodno hraniti, pri Avstrijsko-ogrski
banki.
Veljavnost ministrskega ukaza z dne 21. junija
1893. 1. (drž. zak. št. 103) o pokladu vrednostnih
papirjev, ki jih je sodno hraniti, pri Avstrijsko-ogrski
banki se na podstavi cesarskega ukaza z dne 30. decembra
1897.1. (drž. zak. št. 308) in domenka, ukrenjenega
z generalnim svetom te banke, vzdržuje do
31. decembra 1898. leta.
Ko izgube po g. 3. navedenega cesarskega
ukaza naredbe, ukrenjene v gg. 1. in 2. tega ukaza,
veljavnost, izgubi moč tudi ministrstveni ukaz z dne
21. junija 1893. 1. (drž. zak. št. 103).
Böhm s. r. Ruber s. r,

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos II. — Izdan in razposlan dne 12. januarja 1898.
Ysebina: Št. (3—9.) H. Razglas, da sez velikim davčnim uradom združeni c. k. veliki carinski urad IL razreda
v Bruku na Muri pooblašča, carine prosto odpravljali pred kom ali za kom pošiljane popotne reči. —
4. Razpis, s katerim se dovoljujejo olajšila v veljajočih predpisih o izvozu cukra proti izvozni bonifikaciji.
— 5. Razglas o ustanovitvi c. k. velikega carinskega urada v Žatcu. — 6. Razglas, da se je podaljšal
rok za začetek obratovanja male železnice od Berouna vKonepius in od Berouna v Král û v D vur s krili
vred. — 7. Ukaz o prepovedi krošnjarstva (pohišne trgovine) v deželnem glavnem mestu Ljubljani. —
8. Razglas, da se je ustanovila podružnica velikega carinskega urada v Bokanu v poslopju tamkajšnjega
poštnega in telegrafskega urada. — 9. Razglas, da se je podaljšal rok za dogradbo dunajske mestne železnice
8.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 16. decembra 1897. L,
da se z velikim davčnim uradom združeni c. k.
veliki carinski urad II. razreda v Bruku na Muri
pooblašča, carine prosto odpravljati pred kom ali
za kom pošiljane popotne reči.
Z velikim davčnim uradom združeni c. k. véliki
carinski urad II. razreda v Bruku na Muri se
pooblašča, po meri člena IX., št. 1 v zakonu o carinski
tarifi z dne 25. maja 1882. 1. carine prosto
odpravljati pred kom ali za kom pošiljane popotne
reči.
Böhm s. r.
4.
Razpis finančnega ministrstva
z dne 21. decembra 1897. L,
s katerim se dovoljujejo olajšila v veljajočih predpisih
o izvozu cukra proti izvozni bonifikaciji.
Na podstavi g. 63. v cukrarinskem zakonu
z dne 20. junija 1888. 1. (drž zak. št. 97) se v porazumu
s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom
izpreminjajo določila drugega odstavka oddelka IV, in
prvega odstavka oddelka VI. v prilogi A k cukrarinskemu
izvršitvenemu predpisu iz leta 1888. (drž.
zak. št. 111) o izvozu cukra proti izvozni bonifikaciji
ter se morajo glasiti:
Oddelek IV., drugi odstavek:
„Finančni organi, poslujoči kot pošiljalni urad,
opravijo unanjo in notranjo preiskavo pošiljke, jo
primerijo s povedbami izvoznega izrecila, ovodó
pri sirovem cukru polarizacijski vzorec, preiščejo
pri drugih vrstah cukra razen sirovega cukra njih
kakovost v ta namen, da porazredijo cuker po unanjih
znakih, eventualno da ovedó polarizacijski
vzorec, ter postavijo izvid v donesené izvode tega
izrecila."
Oddelek VI., prvi odstavek:
„Ako je pošiljka v roku, predznamovanem po
pošiljalnem uradu, došla k izstopnemu uradu, ako
se je med prevozom pazilo predpisov, omenjenih
pod V., in je uradna zapora neporušena, opravi
izstopni urad unanjo in notranjo preiskavo in ové,
v kolikor bi to še bilo treba zastran razredbe cukra
ali zastran prigleda, polarizacijski vzorec.
Znotraj preiskati ni treba izvoznih pošiljek
cukra pri izstopnem uradu, ako je uradna zapora
in unanje stanje pošiljke popolnoma v redu in ni tudi
sicer nobenih pomiselkov. "
(Sloreniach.) 2
Böhm s. r.

4
Kos II. 9. Razglas] ministrstva zs
železnice z dne 9. januarja 1898.
5.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 27. decembra 1897.1.
o ustanovitvi c. k. velikega carinskega urada
v Žatcu.
V Žalcu se je ustanovil c. k. veliki carinski
urad H. razreda, ki zacne uradovati s 1. dnem januarja
1898. 1.
6.
Böhm s. r.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 30. decembra 1897. L,
da se je podaljšal rok za začetek obratovanja
male železnice od Berouna v Koněprus in od Berouna
v Králuv Dvûr s krili vred.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v g. 2.
razglasa c. k. ministrstva za železnice z dne 21. februarja
1897. 1. (drž. zak. št. 69) ustanovljeni rok
za dovršitev in začetek obratovanja ozkotirne male
železnice s parnim obratilom od Berouna v Koněprus
in od Berouna v Kralûv Dvûr s krili vred podaljšal
do 1. dne septembra 1898. L
Wittek s. r.
Ukaz trgovinskega ministrstva
v porazumu z ministrstvoma za
notranje stvari in finance z dne
3. januarja 1898.1.
o prepovedi krošnjarstva (pohišne trgovine) v de-
želnem glavnem mestu Ljubljani.
Na podstavi g. 10. v cesarskem patentu z dne
4. septembra 1852. 1. (drž. zak. št. 252) in na podstavi
v g. 5. v izvršitvenem predpisu k njemu se
v ozemlju deželnega glavnega mesta Ljubljane prepoveduje
od 1. dne julija 1898. 1. počenši krošnjarslvo
(trgovina, hode od hiše do hiše).
Ta prepoved ne velja glede oseb, ki pripadajo
v g. 17. krošnjarstvenega patenta in v dotičnih do-
datnih ukazih navedenim, glede krošnjarstva pogódovanim
krajem.
S to prepovedjo se tudi ne izpreminja v g. 60.,
odstavku 2. obrtnega reda omenjeno prodajanje
tamkaj oznamenjenih reci vsakdanje porabe od hiše
do hiše ali na cesti. .
Gautsch s. r. Böhm s. r,
Koerber s. r.
s.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 5. januarja 1898. L,
da se je ustanovila podružnica velikega carinskega
urada v Bolcanu v poslopju tamkajšnjega
poštnega in telegrafskega urada.
V novem poslopju poštnega in telegrafskega
urada v Bolcanu se je ustanovila podružnica vélikega
carinskega urada v Bolcanu, katera je začela
uradovati 1. dne decembra 1897. 1.
Böhm s. i.
».
Razglas ministrstva za železnice
z dne 9. januarja 1898. L,
da se je podaljšal rok za dogradbo dunajske
mestne železnice.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je glede
prog Dunajske mestne železnice v g. 3. Najviših dopustilnic
z dne 18. decembra 1892. 1. (drž. zak.
št. 230) in z dne 3. avgusta 1894. 1. (drž. zak.
št 185) s koncem 1897. leta ustanovljeni rok za
dogradbo podaljšal za sedaj v izmeri, ki ustreza previdoma
potrebi po sedanjem stanju gradenj, in to:
1. za predmestno progo do konca aprila
1898. 1.;
2. za progo po zgoranji dolini Dunajščice in
za stično pasovno progo (Hütteldorf—Meidlinger
Hauptstrasse—Heiligenstadt) do 1. dne junija
1898. L;
3. za progo po spodnji dolini Dunajščice
(Meidlinger Hauptstrasse—Hauptzollamt —Praterstern)
do 1. dne junija 1899.;
4. za progo ob donavskem vodotoku do konca
1899. leta.
Wittek s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos III. — Izdan in razposlan dne 12. januarja 1898.
Vsebina: Št. (10in 11.) 10. Razglas, s katerim se objavlja vpis trirazredne više vrtnarske šole v Lednici v spisek
učilišč domače dežele, zenačenih glede enoletne prostovoljske službe velikim gimnazijam in velikim realkam.
— 11. Ukaz o dopolnitvi spiska tistega unanjega blaga, katero je v svobodnem ozemlju tržaškem dopuščeno
vkládati samo v posebnih hraniščih.
i O.
Razglas ministrstva za deželno
bran z dne 2. decembra 1897. L,
s katerim se objavlja vpis trirazredne više vrtnarske
šole v Lednici v spisek učilišč domače dežele,
zenačenih glede enoletne prostovoljske službe
velikim gimnazijam in velikim realkam.
Na podstaví g. 25. v brambenem zakonu se
v porazumu z vdeleženimi ministrstvi viša vrtnarska
šola v Lednici, sestoječa iz treh letnikov, zenačuje
glede na dokazovanje znanstvene sposobnosti
za enoletno prostovoljsko službo velikim gimnazijam
in velikim realkam.
S tem se dopolnjuje priloga II.a k g. 64.
vi. delu vojnih predpisov, objavljenih z ukazom ministrstva
za deželno bran z dne 15. aprila 1889. 1.
(drž. zak. št. 45).
Welsersheimb s. r.
11-
Ukaz ministrstev za finance in
trgovino z dne 1. januarja 1898. L
o dopolnitvi spiska tistega unanjega blaga, katero
je v svobodnem ozemlju tržaškem dopuščeno vkladati
samo v posebnih hraniščih.
Oziraje se na g. 20., odstavek 3. carinskega
pravilnika za svobodno ozemlje pri novem pristanišču
v Trstu z dne 23. junija 1891. L, se dopolnjuje
v porazumu z udeleženima kraljevima ogrskima
ministrstvoma spisek tistega unanjega blaga,
katero je v svobodnem ozemlju dopuščeno vkládati
samo v posebnih hraniščih (priloga A), z vzprejemom
nastopnega blaga:
Iz t. št. 336r Zdravilno blago, pripravljeno;
iz t. št. 337: Dišavarsko blago, lepotilna
(kozmetična) sredstva.
Ta ukaz stopi v veljavnost takoj.
Böhm s. r. Koerber s. r.
(Slovenfsch ) 3

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1898. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naročnina državnega zakonika znaša v vsaki teh osem izdaj za vse leto 1898. za en
izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer se morejo naročiti tudi posamezni letniki in kosi državnega zakonika.
Naročilu je priložiti ob enem za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, če se
je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kupi kedó državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj
stane v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od ] 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
, „ 1859. „ „ , 1868. . . 12 , | , , , 1879. , , , 1888.
vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
desetletje odi. 1870. vštevši do 1.1879. . . . 16 gl. | desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. .
desetletji od 1.1870. vštevši do L 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
16 gl.
20 .
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1898. po teh-le cenah:
Letnik 1849. za ... 2 gl. 10 kr. Letnik 1866. za . . 2 gl. 20 kr. Letnik 1883. za . . 2 gl. 50 kr
, 1850. . . . . 5 . 25 . . 1867. „ • -2 . - ,
j) 1884 , . . . 2 , 50 ,
, 1851 1 . 30 . . 1868. . . .2 , - . » 1885. , . . 1 , 80 ,
. 1852. „ . . -2 , 60 , . 1869. „ o
H 1886. „ . .8,30,
, 1853 3 , 15 , , 1870. . • • ••> 1 » , — 40 » ,
11 1887. , . • 2 , 50 „
„ 1854. , ... 4 „ 20 „ » 1871. . . .2 , - , n 1888. , . . .4 , 20 „
„ 1855. . ... 2 , 35 , » 1872. „ . .3 , 20 , « 1889. „ . .3 „ - .
, 1856. , ... 2 . 45 „ » 1873. „ • .3 . 30 , v 1890. „ . .2 , 70 ,
. 1857. . . . . 2 , 85 . , 1874. . . .2 „ 30 ,
j» 1891. , . .3 . - ,
. 185S 2 „ 40 , » 1875. . . . * , - .
v 1892. , . • J , — »
., 1859. „ . . .2 „ - , » 1876. , • • 1 » 50 „
T 1893. , . .3 , - .
, I860. . . . . 1 , 70 . . 1877. , . .1 „ - » * 1894. , . .3 , - ,
. 1861. . . . . 1 , 50 „ , 1878. , . .2 „ 30 . » 1895. „ . .3 , 50 „
, 1862. . . . . 1 , 40 „ . 1879. „ • .2 . 30 . n 1896. „ . .3 , 50 „
, 1863. „ ... 1 . 40 , „ 1880. , • -2 , 20 .
T 1897. , . . .7 , 50 .
, 1864. „ . . . 1 „ 40 „ , 1881. . • .2 . 20 .
, 1865 2 , - „ . 1882. . .3 , - ,
Letnik 1897. se bo dobival še le potem, ko si izdado tudi kazala.
Letniki 1870. vštevši do 18 97. izdaj T drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakoi
dotični letniki nemške izdaje.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, kateri celó niso dosli naročniku ali pa so mu došli
nedostatni, se morajo reklamirati (pooglašati) najdalje v štirih tedni!) naravnost pri c. k. dvorni in
državni tiskarnici na Dunaju. III., Rennweg št. 16.
Kadar poteče ta rok, tedaj se bodo izročevali kosi državnega zakonika samo proti plačilu prodajne
cene (po kateri stane V* pole, to je 2 strani, 1 kr.).
Ker so T nemški izdaji popolnoma dopolnjeni vsi letniki počenši od 1. 1849. do
1897., v izdajah ostalih sedmih jezikov pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1897.,
se more ne samo vsaki posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi
vsaki posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (74 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
dobivati počenši z letom 1898. iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je moči
"sakemu, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si vrediti liste po tvarinah.
20 gl

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos IV. —'Izdan in razposlan dne 22. januarja 1898.
Vsebina: Št. (12—15.) 12. Razglas, s katerim se razveljavljajo določila Najviše dopustiinice z dne 21. junija
1890. 1. o lokomotivnib železnicah iz Hofan (Pofičan) v Mochov in iz Brandysa na L. v Neratovice ter se potemtakem
omejujejo na obstoječo lokalno železnico iz Brandysa na L. v Mochov. — 13. Dopustilnica za
lokalno železnico iz Brandysa na Labi v Neratovice. — 14. Razglas, da se je veliki cariniki urad preložil
iz Steina na Donavi v Kremžo. — 15. Ukaz o izmenjavanju matičnih izpiskov med kraljevinami in de/olami,
zastopanimi v državnem zboru, z ene strani, in med deželami ogrske krone — brez Hrvaškega in
Slavonskega — z druge strani.
13.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 31. decembra 1897. L,
s katerim se razveljavljajo določila Najviše dopu-
stilnice z dne 21. junija 1890.1, (drž. zak. št. 174)
o lokomotivnih železnicah iz Horan (Poričan) v Mo-
chov in iz Brandýsa na L. v Neratovice ter se po-
temtakem omejujejo na obstoječo lokalno želez-
nico iz Brandýsa na L. y Mochov.
Na podstaví Najvišega pooblastila se razveljavljajo
določila Najviše dopustiinice z dne 21. junija
Í 890. 1. (drž. zak. št. 174) o lokomotivnih železnicah
a) iz Hofan (Poričan) v Mochov in b) iz Brandýsa
na Labi v Neratovice, in se potemtakem priv.
avstrijsko-ogrska družba za državne železnice odvezuje
po zgoraj omenjeni Najviši dopustilnici naložene
dolžnosti, napraviti zgoraj imenovani železnici z nadaljevalno
progo do kakega kraja severne proge
državne železnice pri Befkovicih.
Nasproti ostanejo določila spredaj omenjene
Najviše dopustiinice po zmislu njenega g. 14. in pa
določila dopustilnih pogojev, tiknjocih se obrata in
ustanovljenih po c. k. trgovinskem ministrstvu za
lokalno železnico iz Brandýsa na Labi črez Čelakovice
v Mochov, pridobljeno o svojem času in obratovano
po priv. avstrijsko-ogrski družbi za državno
železnice, v veljavnosti tudi nadalje & tem razločkom,
da je šteti to lokalno železnico v upravnem in
tehniškem oziru za samostalno progo.
13.
Wittek s. r.
Dopustilnica z dne 11. januarja
1898. L,
za lokalno železnico iz Brandýsa na Labi v Ne-
ratovice.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je
v porazumu z vdeleženimi ministrstvi vzvidelo,
okrajnemu prvomestniku Jožefu Šestáku v družbi
z odvetnikom drjem Jožefom Vitákom in ravnateljem
nadvojvodske gospoščine, Friderikom Moellerjem,
ki so vsi v Brandýsu na Labi, potem s tvorničarjem
za cuker Ferdinandom Blochom in po-
(Sloveniseh.) 4 -

8
sestnikom nepremičnin Jožefom Stierbo v Kostelcu
na Labi podeliti po pogojih in načinih, določenih
v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju
železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž.
zak. št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno
dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice,
katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom
napraviti od postaje Brandýs na Labi priv. avstrijsko-ogrske
družbe za državne železnice črez Kostelec
na Labi v Neratovice, privzemši obstoječo dovlaČnico
od Kostelca na Labi v Neratovice, ki jo bo
primerno prenarediti:
Železnici, katera je predmet te dopustilnice,
se podeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene
ugodnosti.
g. 2.
Koncesijonarji so dolžni, začeti gradnjo dopu-
Ščene železnice precej po dobljenem dovolilu za njo,
dokončati jo najdalje v enem letu, računaje od današnjega
dne, in dodelano železnico izročiti javnemu
prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma
ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo
in pa da izvrše in opremijo železnico, kakor zahteva
dopustilo, morajo dati koncesijonarji zagotovilo, položivši
varščino 3.000 gl. v vrednostnih papirjih,
v katerih se smejo nalagali novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost po
krivdi koncesijonarjev. se srne izreči, da je zapala
ta varščina.
g. 3.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se podeljuje
koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih dotičnih
zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarjem tudi
zastran tistih dovlačnic, ki se morda narede in o
katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava
v javni koristi
g. 4.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu
lopuščene železnice ravnati po vsebini te dopu-
Kos IV. 13. Dopustilnica z dne 11. januarja 1898.
stilnice, potem po dopustilnih pogojih, postavljenih
po ministrstvu za železnice in pa po semkaj ineréčih
zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic
z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238)
in pa po redu za obrat železnic z dne 16. novembra
1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po
zakonih in ukazih, kateri se dadó morebiti v bodoče.
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne
naredbe in prometni predpisi, obseženi v redu za
obrat železnic in v dotiČnih dodatnih določilih, v toliko,
v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne
in obratne razmere, sosebno na zmanjšano
vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice,
in glede tega bodo veljali dotiČni posebni
obratni predpisi, ki jih izdá ministrstvo za železnice.
8-5.
Koncesijonarjem se daje pravica, da s posebnim
dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih
ta postavi, narede delniško družbo, katera stopi
v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Znesek resnične in pa nominalne nápravné
glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem velja to načelo, da se ne smejo
razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta,
za gradnjo in vredbo železnice, in pa za nabavo
vozil ter za dotacijo pričuvnega zaklada, katerega
določi državna uprava in se izkažejo, kakor
gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo
med grajenjem, in kar bo morda res kurzne
izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni
drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še
drugih novih staveb, in ako bi bilo treba pomnožiti
obratne naprave, se smejo dolični stroški prišteti
nápravní glavnici, če privoli državna uprava v namerjane
nove stavbe ali v pomnožbo naprav in se
stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je odplačati v času,
dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžbenem črtežu,
ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci dolnie, ki
se izdadó, potrebujejo odobrila državne uprave.

g. 6.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah.
Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb
in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil potujočim
vojaškim osebam ravnati po določilih, katera
bodo vsaki čas veljala pri avstrijskih dvžavnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno
brambo in črno vojsko obéh državnih polovic, na
tirolske deželne strelce in žandarje, in to ne samo
ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak
tudi kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun
k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da pristopijo k dogororu,
med avstrijskimi železniškimi družbami
sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči
za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripomaganja
z osebjem in z vozili za veče vojaške
prevoze, dalje da pristopijo k vsak čas veljajočim
predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatncmu
dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1
o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je na
račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
* Vsakikrat veljajoči predpisi za vojaške prevoze
po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu
za čas vojske zadobé za koncesijonarje moč
in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni
železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadó
po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku,
zadobé za koncesijonarje veljavnost tedaj, kadar
se jim priznanijo uradoma.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko,
v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo
z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila, do
deljena vsled tega glede na napravo in opremo in
vrsto obrata.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se
ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1.
(drž. zak. št. 60) na doslúžené podčastnike iz vojske,
vojne marine in deželne brambe.
8-7.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja
glede na prevažanje vojakov g. 6., dodeljevati
civilnim stražnim četam (varnostni straži,
finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom,
to se določa v döpustilnih pogojih.
Kos IV. 13. Dopustilnica z dne 11. januarja. 1898. 9
8.8.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v g. 9., lit. b) zakona
o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper
napravo novih železnic se določa na devetdeset
(90) let, računaje od današnjega dne, ter mine po
izteku tega roka.
Državna uprava srne izreči, da je izgubilo dopustilo
moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se
ne bi izpolnile dolžnosti, v g. 2. ustanovljene o
začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata,
v kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti
po zmislu g. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
8. 9.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice,
bo vodila na podstaví obratne pogodbe, katera se
sklene po odobritvi državne uprave, priv. avstrijskoogrska
družba za državne železnice.
Državna uprava si vendar pridržuje pravico,
vsaki čas prevzeti obrat dopuščene železnice ter ga
voditi potem za račun koncesijonarje v ves čas,
dokler bo še trajalo dopustilo.
V tem primeru morajo koncesijonarji povrniti
državni upravi stroške, ki ji zares nastanejo po tem
obratovanju in ki se ugotove eventualno poprek.
V ostalem je vravnati načine tega obratovanja
z obratno pogodbo, ki se sklene s koncesijonarji.
10.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in
pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31.
decembra 1894. L (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) vsaki
čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje
skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi
železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo
in bodo v državnem obratu, in to takó, da bo imela
državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za
primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati
cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani
železnici ali posameznih njenih kosih.
g. H
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme
dopuščeno železnico, kó bo dodelana in v obrat oddana,
odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih:

10-
Kos IV. 13. Dopustiliiica z dne 11. januarja 1898.
1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni
čisti doneski, kar jih bo imela podjetba v poslednjih
sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo
čisti doneski najslabejših dveh let in potem se
izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
Če bi se železnica odkupila po preteku začasne
davčne prostosti, določene v g. 1., tedaj je
z davčnimi dokladami in drugačnimi javnimi davščinami,
katere zadenejo odkupljeno železniško podjetbo,
ravnati kot z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let.
privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka
prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po
odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta
1er ga odbiti od doneska. K tako najdenemu čistemu
donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga
je plačevati od odkupne rente po g. 131., lit. a) zakonazdne
25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št 220),
prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih don
esko v.
2. Po zmislu spredaj stoječega določila najdeni
poprečni čisti donesek je potem koncosijonarjem
kot odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi
dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne
junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
3. Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim
sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih
odstavka 1. najdeni poprečni čisti donos ne
dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za
pogojeno obrestovanje in razdolžbo hipotečnega
zajma, vzprejetega zastran nabave novcev pri deželni
banki kraljevina češke s poroštvom te kraljevine,
in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo
po državni upravi odobrene delnične glavnice v času,
dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina,
ki naj jo dá država za odkup železnice, v tem, da
država namesto koncesijonarjev prevzame, da ga
sama plača, zgoraj omenjeni hipotečni zajem do popolne
njega razdolžbe ob dogovorjenih rokovih dospelosti,
in da izplačuje spredaj navedeno Ietnino
za delnično glavnico v polletnih obrokih 30. dne
junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti,
ter da povrne družbi rentnino, ki jo je plačevati
od te odkupne rente.
4. Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli
na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu
odstavka 2., oziroma namesto letnine, ki jo bo po
odstavku 3. plačevati za delnično glavnico, plačati
glavnico, ki je enaka znesku glavnične, računaje
obresti od obresti, po štiri od sto na leto, diskon-
tovane vrednosti plačil, ki jih je opravljati po določilih
odstavka 2. in 3.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, plačaj
jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si
to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati
po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega
med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem
polletju zaznamovali na dunajski borzi uradno o
državnih zadolžnicah enake vrste.
5. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa
pride država, ko izplača odkupnino, brez daljne
odplate v bremen Čisto, oziroma samo še z ne poplačanim
ostankom hipotečnega zajma obremenjeno
last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi
dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične,
vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz napravne
glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade,
v kolikor niso bili ti že namenu primerno
uporabljeni z odobrilom državne uprave.
6. Sklep državne uprave o izvrševanju pravice
državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej
z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave
priobči železniškipodjetbi najpozneje do 31. dne oktobra
neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi:
a) Čas, od katerega se opravi odkup ;
b) železniška podjetba, ki je predmel odkupa, in
drugi imovinski predmeti, kateri morajo kot
pritiklina železniške podjetbe ali iz drugih
pravnih naslovov preiti na državo;
c) znesek odkupnine, ki jo država plača železniški
podjetbi, eventualno s- pridržkom poznejše
izprave odkupne cene (št. 1 in 3), ki jo je
ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in
plačilnega kraja.
7. Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti
ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega
komisarja, kateri mora paziti na to, da se stan
imovine od tega časa počenši ne izpremeni na
škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi,
potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega
komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti,
katere segajo črez mejo opravilnega obrata ali provzročujejo
trajno obremenjenost.

Kos IV. 14. Razglas finančnega ministrstva z dne 14. januarja 1898. 11
8. Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za to,
da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen
za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni
izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti,
ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve
koncesijonarjev in brez sodnega posredovanja prevzeti
v fizično posest zgoraj oznamenjene imovinske
predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica
obratovala za račun države, in potemtakem
so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški
pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do
časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak
mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata
železnice do zgoranjega časa nastale obračunske
dolžnosti in druge dolgove.
9. Država si pridržuje pravico, da na podstavi
odkupne izjave (št. 6) izvrši vknjižbo državne lastninske
pravice na vseh nepremičnih imovinskih
predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni, dati državni upravi,
ako bi se to zahtevalo, na razpolago pravne listine,
katere bi bile morda še potrebne ž njih strani.
g. 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine,
preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina
in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega
in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih
zálog in pa iz nápravné glavnice narejenih
obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem
v g. 11., št. 5.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ako se odkupi
železnica (g. 11.), obdržé koncesijonarji last pricuvnega
zaklada, napravljenega iz lastnih donosov
podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih terjati,
potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih
ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so
si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu
državne uprave z izrecnim pristavkom, da té
reči niso pritiklina železnice.
g. 13.
Državna uprava ima pravico, se prepričati, da
je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh
delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati,
da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po odposlanem
organu, pregledovati gospodarstvo, in sosebno
po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarjev,
kakorkoli se ji vzvidi primerno, prigledovati,
da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar,
ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat
se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega
sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za
predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam
ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom,
dopustilu in družbenim pravilom, ali pa
kvarne javni koristi; toda v takem primeru je
komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo
ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga
in katero veže družbo.
g. H.
Državni upravi se nadalje pridržuje pravica,
da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega
svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici,
v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti,
poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb
ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo
moč še pred iztekom dopustilne dobe.
14.
Wittek s. i.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 14. januarja 1898. L,
da se je veliki carinski urad preložil iz Steina na
Donavi v Kremžo.
Veliki carinski urad II. razreda, ki je bil
v Steinu na Donavi, se je preložil v Kremžo ter
združil s c. k. velikim davčnim uradom.
(Slovenlsoh.) 5
Böhm s. r.

12 Kos IV. 15. Ukaz ministrstev za notra ije stvari itd. z dne 20. januarja 1898.
15.
Ukaz ministrstev za notranje
stvari in bogočastje in nauk z dne
20. januarja 1898. 1.
o izmenjavanju matičnih izpiskov med kraljevi-
nami in deželami, zastopanimi v državnem zboru,
z ene strani, in med deželami ogrske krone —
brez Hrvaškega in Slavonskega — z druge strani.
Izp reminjaj o č ministrstveni ukaz z dne 6. avgusta
1896. L (drž. zak. št. 150} o dogovorjenem
izpremenjavanju matičnih izpiskov med kraljevinami
in deželami, zastopanimi v državnem zboru z ene
strani in med deželami ogrske krone — brez
Hrvaškega in Slavonskega — z druge strani, se
ukazuje na podstaví dogovora s kraljevim ogrskim
ministrstvom za notranje stvari to-le :
K g. 1., odstavku 1.: Glede zakonov, kijih
ogrski državljani sklenejo v kraljevinah in deželah,
zastopanih v državnem zboru, morajo organi, katerim
je poverjeno pisanje matic, predlagati izpiske
iz poročnega vpisnika v predpisanih dobah časa
samo tedaj, kadar je ženin ogrski državljan, imajoč
občinsko pristojnost na Ogrskem (vštevši mesto
Reko in reški okraj).
Kg. 4. : Določilo tega paragrafa se razveljavlja.
Ta ukaz zadobi moč takoj.
O autsch s. r. Latour s. r.

Leto 1898. ^
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos V. — Izdan in razposlan dne 25. januarja 1898.
Vsebina: Št, (16—19.) 16. Razglas, s katerim se objavljajo dodatna določila k meroskusnemu redu z dne 19. decembra
1872. L, oziroma k VI. dodatka k njemu. — 17. Razglas o premembi dopustilnice z dne 11. julija
1896. 1. za ozkotirno lokalno železnico iz St. Poltena v Kirchberg na Pilavi (Pielach) (železnico po pilavski
dolini). — 18. Drugi dodatek k izvršitvenemu predpisu k poglavju IV. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1.
o neposrednih osebnih davkih. — 19. Cesarski ukaz, da je opustiti izpravo odpisov zemljarine, zastran ujim
že dovoljenih ali vsaj po številkah pripravljenih na podstavi začasnih predpisov zemljarine zaleto 1897.
16.
Razglas trgovinskega ministrstva
z dne 6. januarja 1898. L,
s katerim se objavljajo dodatna določila k meroskusnemu
redu z dne 19. novembra 1872. I. (drž.
zak. št. 171), oziroma k VI. dodatku k njemu (razglas
trgovinskega ministrstva z dne 12. avgusta
1879. I. (drž. zak. št. 106).
V izvršitev zakona z dne 23. julija 1871. L
(drž. zak. št. 16 iz 1. 1872.), s katerim se je ustanovil
nov red za mere in uteži, se daje na javno
znanje nastopni po c. k. komisiji za pravilni meroskus
izdani dodatek k meroskusnemu redu z dne
19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171), oziroma
k VI. dodatku k njemu (razglas trgovinskega ministrstva
z dne 12. avgusta 1897.1., drž. zak. št. 106).
Koerber s. r.
Triintrideseti dodatek k meroskusnemu
redu z dne 19. decembra 1872. I.
k g. 28., o tehtnicah prezmenicah (na šteder).
V dopolnitev g. 28. meroskusnega reda, oziroma
šestega dodatka k njemu (razglas trgovin-
skega ministrstva z dne 12. avgusta 1879. L, drž. zak.
št. 106) se določa, da se v meroskus in kolkovanje
pripuščajo tudi take tehtnice prezmenice (rimske
vage, vage na Šteder) vsakoršne nosilnosti, ki so
opremljene z obešalom za breme, katero služi za
obé osi (bremenišči) ter se ne dá sneti.
Na Dunaju, dne 14. decembra 1897. 1.
G. k. komisija za pravilni meroskus :
Tinter s. r.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 10. januarja 1898. L,
o premembi dopustilnice z dne 11. julija 1896. I.
(drž. zak. št. 124) za ozkotirno lokalno železnico
iz St. Poltena v Kirchberg na Pilavi (Pielach) (železnico
po pilavski dolini).
Na podstavi Najvišega pooblastila se po povodu
finančne zagotovitve gradnje v g. 1. dopustilnice
z dne 11. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 124)
omenjenega krila iz O ber-Grafendorf a v Mank razveljavljajo
določila 12. in 13. navedene dopustilnice,
in na njih mesto morajo stopiti ta-le ukazila:
(Slovenlsch.) G

ü
Kos V. 17. Razglas ministrstva za železnice z dne 10. januarja 1898.
g. 12.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme
dopuščene železnice, ko bodo dodelane in v obrat
oddane, odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih.
1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni
čisti doneski, kar jih bo imela predjetba v naposled
sklenjenih sedmih letih pred samim odkupom, od
tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh
let in potem se izračuni poprečni Čisti donesek ostalih
petih let
Ako bi se odkupila železnica po preteku začasne
davčne prostosti, določene v g. 2., je z davčnimi
dokladami in drugačnimi javnimi davščinami,
katere zadenejo odkupljeno železniško podjetbo,
ravnati kakor z obratnimi stroški.
Kadar ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let,
privzeh'h v poprečni račun, tedaj je tudi za davka
prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po
odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta
ter ga odbiti od doneska.
K tako najdenemuč istemu donesku pa je z ozirom
na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od
odkupne rente po g. 131., lit. a) zakona z dne
25. oktobra 1896. L (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek
v višini ene devetine teh čistih doneskov.
2. Po zmislu sprednjega določila najdeni poprečni
čisti donesek je plačevati potem koncesijonarju
kot odškodnino za odkup železnice med še
ostalo dobo dopustilnega trajanja v polletnih, dne
30. junija in 31. decembra po preteku dospevajočih
obrokih.
3. Ako bi se pak železnica odkupila pred preteklim
sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih
odstavka 1. najdeni poprečni čisti donesek ne
dosegel vsaj letnega zneska, kateri je enak letnini,
potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžbo
z odobrilom državne uprave izdanih prednostnih
obligacij s prišteto tistol etnino, ki je potrebna za štiriodstotno
obrestovanje in razdolžbo po državni upravi
odobrene delnične glavnice v času, dokler bo trajalo
dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki jo je dati za
odkup železnice v tem, da država namesto koncesijonarja
prevzame, da jih sama do popolne povrnitve
plačuje ob dogovorjenih rokovih dospelosti,
zgoraj omenjene obligacije, potem da plačuje spredaj
navedeno letnino za delniško glavnico v pollet-
4. Državi se pridržuje pravica, da sme kadar -
koli na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu
odstavka 1., oziroma na mesto letnine, ki jo je plačevati
za delnično glavnico po odstavku 3. plačati
glavnico, enako znesku, računeč obresti od obresti,
po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti plačil,
kijih je opravljati po določilih v odstavku 1.
in 3.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, jo
plačaj v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si
to izbere sama. Državne zadolžnice je računiti pri
tem po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega
med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem
polletju zaznamovali na dunajski borzi uradno o
državnih zadolžnicah enake vrste.
5. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa
pride država, izplačavši odkupnino, brez daljne odplate
v bremen čisto last in užitek tukaj dopuščenih
železnic z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične
ali nepremične, vštevši tudi vozila, nabavljena
iz nápravné glavnice lokalne železnice, in gradivne
zaloge in pa iz nápravné glavnice narejene obratne
in pričuvne zaklade, v kolikor niso že bili ti namenu
primerno uporabljeni z odobrilom državne
uprave.
6. Sklep državne uprave o izvrševanju pravice
državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej
z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči
železniški podjetbi najpozneje do 31. dne
oktobra neposredno zadnjega leta.
V ti izjavi se določi:
a) Čas, od katerega se opravi odkup;
b) lokalna železnica, ki je predmet odkupa, in pa
drugi imovinski predmeti, kateri morajo, bodi
si kot pritiklina železniške podjetbo, bodi si
v povračilo terjavščin države, preiti na državo;
c) znesek odkupnine, ki jo plača država železniški
podjetbi (št. 1), s povedbo plačilnega roka in
plačilnega kraja.
7. Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti
ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega
komisarja, kateri mora paziti na to, da se stanje
imovine lokalne železnice od tega Časa počenši ne
izpremeni na škodo državi.
Vsaka prodaja ali obrememba nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi,
nih, dne 30 junija in 31. decembra po preteku do- I potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve poseb-
spevajočih obrokih in da povrne koncesijonarju nega komisarja. Isto velja o vsaki prevzetbi novih
rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente. | dolžnosti, katere segajo črez mejo pravilnega opra-

vilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost.
8. Koncesijonar je dolžan, poskrbeti za to, da
bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen
za odkup, prevzeti fizično posest vseh imovinskih
predmetov, navedenih v odkupni izjavi.
Ako bi koncesijonar ne izpolnil te dolžnosti,
ima državna uprava pravico, tudi brez pritrditve koncesijonarjeve
in brez sodnega posredovanja prevzeti
fizično posest zgoraj omenjenih imovinskih predmetov.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena lokalna
železnica obratovala za račun države, in potemtakem
so od tega časa vsi obratni dohodki na
korist, vsi obratni stroški na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do
časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak
mora tudi sama poravnali vse iz gradnje in obrata
železnice do zgoranjega Časa nastajajoče obracunske
dolžnosti in druge dolgove.
9. Vlada si pridržuje pravico, na podstavi odkupne
izjave (št. 6) opraviti vknjižbo državne lastninske
pravice na vseh nepremičnih imovinskih
predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonar je dolžan, dati državni upravi ako
bi se to zahtevalo, na razpolago pravne listine, katere
bi bile morda v to potrebne ž njegove strani.
8. 13.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine,
preide brezodplatno na državo neobremenjena
lastnina in užitek dopuščene železnice in vse premične
in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila,
gradivne zaloge in pa kake iz nápravné glavnice
narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem
v g. 12., odstavku 5.
Ko mine to dopustilo in pa tudi, ko se železnica
odkupi (g. 12.), obdrži koncesijonar last pričuvnega
zaklada, napravljenega iz lastnega donosa
podjetbe, in pa kar bi imel po obračunih terjati,
potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih
ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je
on sezidal ali pridobil sam po pooblastilu državne
uprave z izrecnim pristavkom, da te reči niso pritiklina
železnice.
Kos V. 19. Cesarski ukaz z dne 23. januarja 1898. 15
Wittek s. r.
18.
Drugi dodatek
k izvršitvenemu predpisu k poglavju IV. zakona
z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) o
neposrednih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom finančnega ministrstva z dne
12. januarja 1898.1)
Prememba roka, ustanovljenega v clenu 46.,
točki 4., odstavku 4. izvršitvenega predpisa
k poglavju IV. zakona z dne 25. oktobra
1896. L (drž. zak. št. 220) o neposrednih
osebnih davkih.
Rok, ki je v členu 46., točki 4., odstavku 4.
izvršitvenega predpisa k poglavju IV. zakona z dne
25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih
osebnih davkih za razgrnitev v g. 184. tega zakona
omenjenih spiskov po davčnem oblasivu prve
stopinje v posamezne volilne skupine za volitev
udov cenilnih komisij uvrščenih zavezancev osebne
dohodnine določen v prvem letu veljavnosti zakona,
se podaljšuje do 25. dne februarja.
19.
Cesarski ukaz z dne 23. januarja
1898.1.
da je opustiti izpravo odpisov zemljarine, zastran
ujim že dovoljenih ali vsaj po številkah priprav-
Ijenih na podstavi začasnih predpisov zemljarine
za leto 1897.
Böhm s. r.
Na podstavi g. 14. v državnem osnovnem zakonu
z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak.
št. 141) ukazujem tako:
Po povodu dokončnega predpisa zemljarine za
leto 1897., ki gaje opraviti po g. 21. zakona z dne
12. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 121) na podstavi
posledkov pregleda zemljarinskega katastra, ni vnovič
preračunjati, oziroma izpravljati za to leto zastran
ujim že prej na podstavi začasnega predpisa zem-

16 Kos V. 19. Cesarski ukaz z dne 23. januarja 1898.
ljarino preracunjenih ali dovoljenih zneskov odpisa
zemljarine.
g. 2.
Izjema od določila v g. 1. nastopi samo tedaj,
kadar zemljarina, pripadajoča od zemljiške parcele
po posledkih katastrskega pregleda, preseže zemljarino,
začasno predpisano isti parceli za leto
1897. in vzeto v podstavo preračunu odpisa davka,
kadar bi se torej preračunani odpis zemljarine zvišal
po poznejši izpravi.
V takih primerih je opraviti to i zprávo samo
tedaj, kadar zahteva to vsaj eden pri tem udeleženih
zemljiških posestnikov dotične občine ali pa
občinski zastop v šestih tednih po vročbi plačilnega
naloga o dokončnem predpisu zemljarine za
leto 1897.
g. 3.
Ta ukaz zadobi moč z dnem, katerega se
razglasi.
g. 4.
Izvršiti ta ukaz je naročeno Mojemu finančnemu
ministru.
Na Dunaju, dne 23. januarja 1898.
Franc Jožef s. r.
Gautsch s. r. VVelsersheimb s. r.
Wittek s. r. Böhm s. r.
Latour s. r. Koerber s. r.
Ruber s. r. Bylandt s. r.
Loebl s. r.

Leto 1898. "
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos VI. — Izdan in razposlan dne 5. februarja 1898.
Vsebina: (Št. 20—25.) 20. Razglas, da se razširjajo ocarinjevalne oblasti c. k. malemu carinskemu uradu
v Budvi. — 21. Razglas, da se razširjajo ocarinjevalne oblasti c. k. malemu carinskemu uradu v Lodronu. —
22 Razglas, da se po firmi Kleiner & Fleischmann v Mödlingu sestavljeni mernik (merska priprava) za mleko
pripušča v meroskus in kolkovanje. — 23. Ukaz, da se c. k. mali carinski urad I. razreda v Furthu (na Bavarskem)
privzema med carinske urade, oznamenjene v dodatku k ukazu z dne 15. julija 1882. 1. in pooblaščene
za odpravljanje rastlin. — 24. Razglas o meroskusu in kolkovanju samogibne tehtnice za drobno
tebtovino. — 25. Ukaz o izdajanju drugopisov (duplikátov) izvidnic, spadajočih k mernikom porabljene vode
ali elektrike.
30.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 9. januarja 1898. 1.,
da se razširjajo ocarinjevalne oblasti c. k. malemu
carinskemu uradu v Budvi.
Mali carinski urad I. razreda v Budvi se pooblašča,
ocarinjati pri vhodu bombaževo blago
t. št. 128 in 131 in volneno tkano blago t. št. 158 a
in b, in to vse to blago v množinah do 10 kilograniov.
Böhm s. r.
21.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 10. januarja 1898. L,
da se razširjajo ocarinjevalne oblasti c. k. malemu
carinskemu uradu v Lodronu.
Mali carinski urad I. razreda v Lodronu se pooblašča,
ocarinjati pri vhodu bombaževo blago
t. št. 128 in 131 in volneno tkano blago t. št. ibSa
in &, in to vse to blago v množinah do 10 kilogramov.
Böhm s. r.
(Sloyenlsoh.)
22.
Razglas trgovinskega ministrstva
z dne 13. januarja 1898. L,
da se po firmi Kleiner & Fleischmann v Mödlingu
sestavljeni mernik (merska priprava) za mleko
pripušča v meroskus in kolkovanje.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva
z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zaL št. 17) se
dajejo na javno znanje nastopni, po komisiji za pravilni
meroskus izdani, glede pristojbin po trgovinskem
ministrstvu odobreni predpisi o meroskusu in
kolkovanju mernika (merske priprave) za mleko,
sestavljenega po firmi Kleiner & Fleischmann
v Mödlingu.
Koerber s. r.
Predpisi
o meroskusu in kolkovanju mernika (merske priprave)
za mleko, sestavljenega po firmi Kleiner Sc
Fleischmann v Mödlingu.
Ta priprava (prired) sestoji iz valjaste, iz bele
pločevine (kositra) narejene posode A (pod 1. in 3.),
v katero se vlija mleko in katera ima na zgoranjem
robu izlivek ali takozvani nos.
7

18
Kos VI. 22. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 13. januarja 1898.
Nad ustjem te posode je v mer tistega premera,
ki stoji navpično na premeru izlivkovem, napet
v obliki segmenta locanj B tako, da oba njegova
Pod. 1.
konca segata črez zgoranji podkrepni obroč posode
in sta pritrjena na steni posode vsaki z dvem nétama.
Na najvišem mestu locnja J5, oziroma nad sredo posode,
je nameščen v locnju izrezek a v obliki, kakor
je razvidna iz podobe 2., da se dene vanj palica
(vodilni drožec), ki je pritrjen navpično na plavalcu
S, in to na sredi njegove zgoranje ploskve.
Pod. 2.
Vodilni drožec ima blizu mesta, kjer je pritrjen,
na obeh straneh po eno zarezo b, da se niore plavalce
zastran snaženja posode lahko vzdigniti.
Zareza ali zagib ima tudi plavalce pri c, da se
more napolniti posoda kolikor moči hitro.
Mleko, ki se vlije v posodo, vzdigne plavalce,
in zgoranji rob v locnju B nameščenega izrezka a
kaže na lestvici, narejeni na vodilnem drožcu, množino
vlitega mleka.
Taki priredi se pripuščajo v mcroskus in kolkovanje
v vsaki velikosti od 5 do 100 litrov po meri
nastopnih določil:
1. Premer posode za 5 do 10 litrov ne sme
znašati več kakor 280 milimetrov, za več kakor 10
do 30litrov ne več kakor 370 milimetrov in za več
kakor 30 do 100 litrov ne več kakor 500 milimetrov.
Najviša delna črta lestvice mora ustrezati najmanjšemu
številu celih litrov mleka, katero vzdigne,
ko se vlije, plavalce z dna posode in je spravi, da
plava svobodno.
Od te delne Črte, katero je oznameniti s primerno
številko in besedo „liter", se začne delitev
v litrih.
2. Posamezne delne črte, ustrezajoče enemu
litru morajo biti razločno ošteviljene.
3. Lestvični presledek 1 litra mora biti pri priredih
za 5 do 10 litrov porazdeljen v petine litra,
pri priredih za več kakor 10 do 30 litrov pa
v pol litra.
4. Nad prvo delno črto mora biti potegnjena
na obeh straneh vodilnega drožca črta, katera se
mora, če je posoda prazna, skladati z zgoranjim
robom v locnju narejenega izrezka, ter ne sme biti
oznamenjena.
5. Na steni posode mora biti privarjena kovinska
ploca, katere zvezo s steno posode je zavarovati
s kolkovanjem na dveh kositrnih kancih. Na ti ploči
morajo biti navdarjena ali vkovaná ta-le oznamenila:
a) „Mernik za mleko z lestvico in plavalcem
do L u , potem ime narejnika.
b) „Brati je od zgoranjega roba locnja".
c) Tekoča številka fabrikacije, katera mora biti
mimo tega nameščena tudi na zgoranjem koncu
lestvice.
d) Navpična razdalja najvišega mesta locnja od
dna posode, izražena v milimetrih.
Druga potrebna svojstva.
6. Pločevina mora biti zadosti dehela in zgoranji
in spodnji rob posode podkrepljen z obročem
primerne širokosti.
7. Dno posode mora biti popolnoma ravno in
podkrepljeno z dvema železnima šinama, postavljenima
pravokotno z vzvišenim robom. Nadalje podkrepiti,
zlasti steno posode z obroči in rebri je dopustno.

Kos VI. Ž4. Razglas trgovinskega r linistrstva z dne 29. januarja 1898.
8. Locanj mora biti narejen iz 30 milimetrov
širokega in 4 do 5 milimetrov debelega ploskega
železa.
9. Vodilni drožec mora biti enako narejen iz
ploskega železa, širokega vsaj 25 milimetrov in debelega
3 do 4 milimetre, ter mora biti kakor locanj
pokositren z ličnim kositrom.
10. Pri priredih do 10 litrov mora imeti posoda
ročo, pri večih priredih pa dve roči.
Meje pogreškom.
Lestvico priredovo je preskusiti po navodilu in
kolkovanje se sme opraviti še le tedaj, kadar se
v velikosti lestvičnih delov, ki prihajajo drugi za
drugim, ne pokažejo razločki, ki se dado z lahka
spoznati, in kadar odstopi preskušenih delnih črt
od dolžnosti ne presegajo nastopnih veličin na več
ali manj:
Pri črtah od 5 do 15 litrov • . . . .0*3 litra
„ „ „ 15 , 25 „ 0-4 „
„ „ „ 25 „ 35 „ 0-5 „
„ , „ 35 „ 45 „ 06 „
n , , 4 5 , 55 r 0-7 „
„ „ 55 „ 65 „ . . . . 0-8 „
„ » » 65 „ 75 „ 0-9 ,
. „ , 75 „ 100 „ 1 liter
Kolkovanje.
Kolek se navdarja na lestvici tikoma pri prvi
in zadnji delni črti s pri stavkom letne številke na
zadnjem mestu, nadalje na dveh zveznih mestih
kovinskega ščitka s steno posode, s pristavkom letne
številke in na dnu, kjer se to spaja s steno posode.
Kadar izlivek ali nos ni narejen s steno posode
iz enega kosa, ampak je na njo samo privarjen ali
nanétan, tedaj je zavarovati zvezo izlivka s steno posode
na vsaj dveh mestih s kolkovanjem.
Da se namestijo kolki, morajo že biti na doticnih
mestih pritrjeni kositrni kanci.
Meroskusne pristojbine.
Pristojbin je zaračuniti:
A. Za preskušnjo in kolkovanje za vsakih
5 litrov 10 kr.
B. Za preskušnjo brez kolkovanja: polovico
pristojbine, pripadajoče po A.
Meroskusni list.
Meroskusni listi se izdajejo po nastopnem
obrazcu:
Meroskusni list št. . . za mernik za mleko.
Za gospoda v
se je s št. . . oznamenjeni mernik za mleko, na
katerem sega delitev lestvice od . . . . litrov do
. . . . litrov, preskusil, ko se je našlo, da je dclitev
v dopustnih mejah pogreškov prava, in zaračunilo
se je tarifi ustreznih pristojbin . . gl. . . kr.
Pri tem priredu znaša navpična razdalja od
najvišega mesta locnjadodnaposode . . milimetrov.
Meroskusni urad v . . . . dne . . . .
(Pečat.) (Podpis meroskusnega mojstra.)
Na Dunaju, dne 13. decembra 1897. 1.
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
23.
Ukaz ministrstev za poljedelstvo,
notranje stvari, finance in trgovinozdne
22. januarja 1898. L,
da se c. k. mali carinski urad I. razreda v Furthu
(na Bavarskem) privzema med carinske urade,
oznamenjene v dodatku k ukazu z dne 15. julija
1882. I. (drž. zak. št. 107) in pooblaščene za odpravljanje
rastlin.
V dodatek k ukazu ministrstev za poljedelstvo,
notranji stvari, finance in trgovino z dne 15. julija
1882. L (drž. zak. št. 107) o opreznostih, na katere
je paziti v prometu z unanjimi deželami, da se zabrani
zatros trtne uši (Phylloxera vastatrix), se med
carinske urade, navedene v omenjenem ukazu,
opomnji lit. a, in pooblaščene za odpravljanje rastlin,
privzema tudi c. k. mali carinski urad I. razreda
v Furthu (na Bavarskem).
Gautsch s. r. Bylandt s. r.
Böhm s. r. Koerber s. r.
2*.
Razglas trgovinskega ministrstva
z dne 29. januarja 1897.1.
o meroskusu in kolkovanju samogibne tehtnice za
drobno tehtovino.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva
z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) se
19

20 Kos VI. 25. Ukaz trgovinskega mi íistrstva z dne 29. januarja 1897.
daje na javno znanje nastopni, po c. k. komisiji za
pravilni meroskus izdani dodatek k predpisom
o meroskusu in kolkovanju samogibne tehtnice za
drobno tehtovino (razglas trgovinskega ministrstva
z dne 23. julija 1895. L, drž. zak. št. 117).
Dodatek.
Koerber s. r.
k predpisom o meroskusu in kolkovanju samogibne
tehtnice za drobno tehtovino (razglas trgovinskega
ministrstva z dne 23. julija 1895. L, drž. zak. št. 117).
Samogibne tehtnice za drobno tehtovino
(sestav Schember & sinovi) se pripuščajo v mero-
25.
Ukaz trgovinskega ministrstva
z dne 29. januarja 1898. L
o izdajanju drugopisov (duplikátov) izvidnic, spadajočih
k mernikom porabljene vode ali elektrike.
V dodatek k ukazoma trgovinskega ministrstva
z dne 15. marca 1893. 1. (drž. zak. št. 37) o meroskusu
in kolkovanju mernikov porabljene vode in
z dne 3. maja 1894. 1. (drž. zak. št. 82) o meroskusu
in kolkovanju mernikov porabljene elektrike
se ukazuje to-le:
1. Kadar so se izvidnice mernikov porabljene
vode ali elektrike izgubile ali so postale nerabne,
tedaj se sme prositi za izdajo njih drugopisov. V dotičnem
zaprosilu je povedati številko uradnega zapisnika,
ime in stanovališče narejnika in pa fabrikacijsko
številko prireda.
skus in in kolkovanje, če tudi nimajo členastega nastavka
Hx na poteznem drogu H in pa vzvoda L
ž njegovim vratilom, na kateri sedita kljuki m in mA,
in ako sta naposled imenovani kljuki nameščeni
naravnost na osi gredeljnice F (primerjaj razglasu
trgovinskega ministrstva z dne 23. julija 1895. 1.
[drž. zak. Št. 117] priložene podobe in tu spodaj
pridejano podobo).
Na Dunaju, dne 14. februarja 1898. 1.
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
Za izdajo drugopisov je, če se ne predloži
noben izvod izvirnih izvidnic, plačati:
a) ako je izdati samo en izvod . . 30 kr.
b) ako je izdati dva izvoda (za dostavnika in potrošnika)
40 kr.
2. Kadar je en izvod izvidnice v dobrem stanju
in se predloži ob zaprosbi za izdatbo drugopisa za
drugi izvod izvidnice, tedaj je plačati za izdatbo
drugopisa 10 kr.
3. Za vsaki posamezni drugopis potrebovano
kolkovno znamko v vrednosti enega goldinarja je
priložiti prošnji.
Pristojbino za izdatbo, ki jo je plačati po točki 1.,
oziroma 2. je ali priložiti prošnji ali pa vposlati ob
enem s prošnjo c. k. komisiji za pravilni meroskus.
Koerber s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos VIL — Izdan in razposlan dne 5. februarja 1898.
Vsebina: St. (26—31.) 26. Razglas o ustanovitvi pristanske in pomorske zdravstvene podružnice s carinsko
službo v Vrbovski na otoku Hvaru. — 27. Razglas o podaljšbi roka za dogradbo male železnice z ozkim
tirom k dirkališču v Kottingbrunnu. — 28. Ukaz o pooblastitvi davčnih uradov, postopati sodno v zavarovanje
in izterjavo neposrednih davkov, pristojbin in drugih javnih davščin. — 29. Razglas o podaljšbi
roka za dogradbo lokalne železnice iz Strakonic v Breznico s krili vred. — 30. Razglas o meroskusu in kolkovanju
Bleichertove centezimaine tehtnice za tehtanje vagonov za železnice na žičastih vrveh. — 31. Ukaz,
s katerim se izpreminjata dve določili policijskega reda za plovstvo z ladjami in plavi po Labi, izdanega
z ukazom z dne 3. marca 1894. 1.
26.
Ukaz ministrstev za finance in
trgovino z dne 14. januarja 1898.1.
o ustanovitvi pristanske in pomorske zdravstvene
podružnice s carinsko službo v Vrbovski na otoku
Hvaru.
V Vrbovski na otoku Hvaru se je ustanovila
pristanska in pomorska zdravstvena podružnica
s carinsko službo, katera je začela svoje uradovanje
s 1. dnevom januarja 1898.1.
Ti podružnici je dano isto carinskouradno področje
kakor že obstoječim pristanskim in pomorskim
zdravstvenim podružnicam s carinsko službo (spisek
carinskih uradov v Dalmaciji t. IX. ministrstvenega
ukaza z dne 1. avgusta 1891. 1. [drž. zak. št. 154
iz 1. 1891.]) in nji se mimo tega poverja izdajanje
okrožnih bolet za reči, ki so podvržene potrošnini
(dazio consumo).
Böhm s. r. Körber s. r.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 17. januarja 1898. 1.
o podaljšbi roka za dogradbo male železnice
z ozkim tirom k dirkališču v Kottingbrunnu.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v g. 2.
razglasa c. k. ministrstva za železnice z dne 5. ju-
lija 1897. 1. (drž. zak. št. 160) o dopustu male železnice
z ozkim tirom k dirkališču v Kottingbrnunu
ustanovljeni rok za dogradbo in začetek obratovanja
imenovane male železnice podaljšal do 31. dne
avgusta 1898. 1.
28.
Wittek s. r.
Ukaz ministrstev za pravosodje in
finance z dne 18. januarja 1898.1.
o pooblastitvi davčnih uradov, postopati sodno
v zavarovanje in izterjavo neposrednih davkov.
pristojbin in drugih javnih davščin.
Kadar se zavarovanje ali izterjava neposrednih
davkov, pristojbin in drugih, glede izterjave neposrednim
davkom zenačenih javnih davščin opravi
po sodnem potu, tedaj so v toliko, v kolikor ni na
sedežu izvršilne sodnije uradni sedež finančne prokurature,
tudi davčni uradi pooblaščeni, uvesti in
opraviti namesto finančne prokuratúre vsa po izvršilnem
redu z dne 27. maja 1896. 1. (drž. zak.
št. 79) dopustna izvršilna uradna dejanja, in pa sodelovati
v korist države ali udeleženih zakladov pri
izvršbah, ki se začno po drugih strankah.
Ruber s. r. Böhm s. r.
(Siovenisch.) 8

22
Ko& VII. .'íl. l'ka/ trgovinskega ministrstva itd. z dne 31. januarja 1898.
89.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 24. januarja 1898.1.
o podaljšbi roka za dogradbo lokalne železnice iz
Strakonic v Breznico s krili vred.
Na podstaví Najvišega pooblastila so se v g. 2.
dopustilnice z dne ál. septembra 1896.1. (drž. zak.
št. 192) in v g. 2. dopustilnice z dne 21. februarja
1897.1. (drž. zak. št. 68) ustanovljeni roki za dogradbo
in za začetek obratovanja lokalne železnice iz Strakonic
v Breznico in kril iz Blatné \ Nepomuk in iz i
Breznice v Rožmital podaljšali do 1. dne junija
1899. lota.
Wittek s. r.
»O.
Razglas trgovinskega ministrstva
z dne 29. januarja 1898.1.
o meroskusu in kolkovanju Bleichertove centezimalne
tehtnice za tehtanje vagonov za železnice
na žičastih vrveh.
Na podstaví ukaza trgovinskega ministrstva
z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) je c. k.
komisija za pravilni meroskus, izpreminjaje določila,
omenjena v razglasu trgovinskega ministrsha z dne
13. julija 1895. 1. (drž. zak. št. 103) in obsežena
v ukazniku za meroskustvo (št. 25 iz leta 1885) o
pripustil Bleichertove centezimalne tehtnice za
tehtanje vagonov za železnice na žieastih vrveh
v meroskus in kolko vanje, izjavila za dopustno, da
se smejo take z nihalastimi kazali opremljene, odporno
sestavljene in trdno delane tehtnice (primerjaj
podobo) vzeti v preskus in kolkovanje že v narejališču
po pogojih, ustanovljenih za tehtnice mosto\nice
(ukaz trgovinskega ministrstva z dne 18. julija
1874. !.. drž. zak št. 110).
Koerber s. r.
Si.
Ukaz trgovinskega ministrstva
v porazumu z ministrstvoma za
notranje stvari in poljedelstvo
z dne 31. januarja 1898. L,
s katerim se izpreminjata dve določili policijskega
reda za plovstvo z ladjami in plavi po Labi, izdanega
z ukazom z dne 3. marca 1894. I. (drž. zak.
št. 39).
Na podstavi dogovora, ukrenjenega s ce^ar^ko
nemško vlado, se ukazuje, da izgubita odstavek 3.

Kos YJÍ. 31. Uka/ trgo\inskega ministrstva itd. z dne 31. januarja 1898. 23
paragrafa 8. in paragraf 9. v policijskem redu za spodnja pa verni barvi iste po\edbe o voditelju
plovstvo z ladjami in plavi po Labi, izdanem z uka- plava. Kratice predpisanih oznamenil so samo z dozom
z dne 3. marca 1894.1. (drž. zak. št. 39) volilom pristojnega oblastva dovoljene v toliko, v kov
dosedanji obliki moč in so morata zanaprej g]a- I likor gre za sploh znana imena in firme lastnikov
siti tako-le: plavov.
g.. 8., odstavek 3.
Vsaki plav mora v sredi svoje dolgosti in v visokosti
najmanj 1*5 metra nad svojo površino
imeti dvé, vzporedno z dolgostno osjo druga nad
drugo trdno nameščeni boli tabli ali dva, na enaki
način med dvema drogoma v obliki tabel togo razpeta
praporca iz platna ali druge trajne tkanine. Ti
tabli, oziroma ta praporca se nikakor ne smeta zakrivati,
ter morata na obeh straneh v latinskih
črkah, med katerimi naj bodo najmanjšo visoko
vsaj 15 centimetrov in pri katerih pak ne sme širina
podstavné črte znašati manj kakor eno petino
višine, imeti zgorenja v rdeči barvi začetne črke
imen in priimek in pa opravilni sedež lastnika.
g. 9.
Moštvo plava mora mimo voditelja znašati
najmanj :
po saksonskem kosu Labe, ako ima plav do
150 kubičnih metrov, dva plavičarstva vešča moža,
ako pa je plav veci, tri plavičarstva veče može,
po drugih kosih, ako ima plav do 200 kubičnih
metrov, dva plavičarstva vešča moža, ako pa jo
plav veči, tri plavičarstva vešče može.
Ta ukaz zadobi moč z dnem. katerega se
razglasi.
Gautsch s. r. Koerber s. i.
Bylandt s. r.

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, L okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1898. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naročnina državnega zakonika znaša v vsaki teh osem izdaj za vse leto 1898. za en
izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer se morejo naročiti tudi posamezni letniki in kosi državnega zakonika.
Naročilu je priložiti ob enem za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, če se
je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kupi kedó državnega zakonika eno celo desetletje ali še vec desetletij na enkrat, tedaj
stane v nemški izdaji:
desetletje od L 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl.
, , 1859. „ , , 1868. . . 12 , | , „ , 1879. , , , 1888. . . 20 ,
vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah dragih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. | desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. ... 20 gl.
desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1898. po teh-le cenah:
1849. za . . . 2 gl. 10 kr. Letnik 1866. za . . .2 gl. 20 kr. Letnik 1883. za . . . 2 gl. 50 kr.
1850. » • • • 5 , 25 , . 1867. , . • -2 , ~~~ 9 , 1884 „ . .2 , 50 ,
1851. » • • 1 . 30 , , 1868. , . • -2 ,
It , 1885. , . . 1 , 80 ,
1852. » • • •2 » 60 , , 1869. , . . .3 ,
JI , 1886. „ . -2 , 30 ,
1853. T» • * 3 . 15 . , 1870. , . •1 , 40 „ , 1887. , . • 2 , 50 ,
1854. n • • • 4 . 20 , » 1871. , . • -2 ,
?» , 1888. , . . •4 » 20 ,
1855.
2 . 35 , . 1872. , . • -3 , 20 , . 1889. , . • 3 „ - ,
1856. 51 • • 2 . 45 » » 1873. , . • -3 , 30 , „ 1890. , . •2 , 70 „
1857. 7t * • • 2 . 85 „ . 1874. » . • • 2 , 30 , , 1891. » . • 3 » T)
1858. „ • • . 2 » 40 , . 1875. , . . -2 ,
, 1892. . . .5 , - .
1859. TI • • « 2 .
, 1876. „ . . -1 . 50 ', , 1893. „ . . .3 , - ,
1860. « • • « * » 70 ', » 1877. , . • 1 , """" T) » 1894. , . • -3 , - ,
1861. » • * 50 ,
* J»
. 1878. , . • -2 , 30 „ , 1895. , . • 3 , 50 „
1862. T* • • « •*- * 40 , , 1879. „ . • -2 , 30 , » 1896. „ . . .3 „ 50 »
1863. v • • • -*• » 40 , , 1880. , . • -2 , 20 , . 1897. , . . .7 , 50 ,
1864. n • . • 1 v 40 , » 1881. , . . -2 , 20 ,
1865. j, . • • 2 ,
T) » 1882. , . • 3 „ — „
Letnik 1897. se bo dobival Še le potem, ko se izdado tudi kazala.
Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti ceni. kakor
dotični letniki nemške izdaje.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, kateri celó niso došli naročniku ali pa so mu došli
nedostatnij se morajo reklamirati (pooglašati) naj dalje V Štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni in
državni tiskarnici na Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar poteče ta rok, tedaj se bodo izročevali kosi državnega zakonika samo proti plačilu prodajne
cene (po kateri stane % pole, to je 2 strani, 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji popolnoma dopolnjeni vsi letniki poeenši od 1. 1849. do
1897., v izdajah ostalih sedmih jezikov pa vsi letniki od leta 1870, vštevši do 1897.,
se more ne samo vsaki posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi
vsaki posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
dobivati počenši z letom 1898. iz založbe c. k. dvorne m državne tiskarnice; potemtakem je moči
vsakemu, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si vrediti liste po tvarinah.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos VIII. — Izdan in razposlan dne 18. februarja 1898.
Vsebina: Št. (32—34.) 32. Razglas o spisku železnic, glede katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu
po železnicah z dne 11. oktobra 1890 1. — 33. Razglas, s katerim se objavljajo dodatna določila k meroskusnemu
redu z dne 19. decembra 1872. 1. — 31. Ukaz o uradnem natiskovanju koJkovnega znamenja po
1 kr. in 5 kr. na žtdeznifnih voznih listih in računskih golicah v Budejovicah. — Popravek.
32.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 4. februarja 1897. L
o spisku železnic, glede katerih velja mednarodni
dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne
14. oktobra 1890.1. (drž. zak. št 186 iz leta 1892.).
Spisek tistih železnic, glede katerih velja mednarodni
dogovor o tovornem prometu po železnicah
z dne 14. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 186 iz
leta 1892.), se mora. oziraje se na premembe in
dopolnitve, ki so se opravile izza razglasa z dne
15. marca 1897.1. (drž. zak. št. 79), glasiti takole:
Spisek železničnih kosov, glede
katerih yeljá mednarodni dogovor
o tovornem prometu po železnicah
z dne 14. oktobra 1890. leta.
Avstrijsko in Ogrsko.
1. V državnem zboru zastopane kraljevine
in dežele.
(VštevŠi Liechtensteinsko.)
A. Vse proge, katere obratujejo tu spodaj naštete
železničně uprave in družbe s sedežem na
Avstrijskem ali na Ogrskem.
1. G. k. avstrijske državne železnice, vštevši kos
proge Feldkirch—Buchs, ležeče v ozemlju kneževine
liechtensteinske ; — toda izvzemši:
a) dalmatinsko državno železnico:
a) Splet—Siveric—Knin,
ß) Prkovic—Slivno—Šibenik,
potem
b) kolomyjski lokalni železnici:
in pa:
a) Kolomyja—Sloboda rungurska b krilom
vred,
ß) Nadwornianskie przedmiecie— Szcparowce-Kniaždwór,
c) lokalno železnico Levov (Kleparów)— Janów,
d) malo železnico z oskim tirom Lupków— Cisna,
e) železnično krilo Podlcže—Niepolomice,
f) železnično krilo Lilice — Nýfany,
g) lokalno železnico z ozkim tirom Unzmarkt —
Mauterndorf (železnico po murski dolini),
h) železnico z ozkim tirom po ipuški dolini,
i) lokalno železnico z ozkim tirom Zell am See —
Krimml (pinzgausko lokalno železnico).
2. Lokalna železnica Hustopeška.
3. Železnica Ustje na Labi—Toplice.
4\ Češka trgovinska železnica.
5. Češka severna železnica.
6. Bolcansko—meranska železnica.
7. Buštěhradská železnica.
8. Cesarja Ferdinanda severna železnica.
9. Košiško — boguminska železnica (na avstrijskem
ozemlju obratovane proge).
10. Železnica po kremski dolini.
11. Lokalna železnica Mori—Arco —Riva ob
gardskem jezeru.
12. Novojičinska lokalna železnica.
13. Avstrijska severnozapadna železnica.
14. Avstrijsko-ogrska družba državnih železnic.
(Slovouiach.) 9

26
Kos VIII. 32. Razglas ministrstva za železnice z dne 4. februarja 1898.
15. Lokalna železnica Pfivoz — Moravska
Ostrava—Vítkovice.
16. Salcburška družba za železnico in tramway.
17. Lokalna železnica po Salzkammergutu.
18. Schneeberška železnica (dolinski kos z adhezijskim
obratom).
19. Družba južne železnice (na avstrijskem
ozemlju obratovane proge), izvzemši lokalne železnice
z ozkim tirom:
k) Mödling—Hinterbrühl blizu Dunaju (z električ"
nim obratilom),
l) Preding-Wieselsdorf—Stainz,
m) Poličane—Konjice,
n) Kapfenberg—Seebach-Au.
20. Južno-severnonemška spojna železnica.
21. Lokalna železnica Stauding—Stramberg.
22. Železnica Dunaj—Aspang.
23. Dunajska spojna železnica.
24. Po kraljevo-ogrskih državnih železnicah
obratovani kosi c. k. avstrijskih državnih železnic od
Lawoczna do ogrske deželne meje in od Fehringa
do ogrske deželne meje, in pa po avstrijsko-ogrski
družbi državnih železnic od Marchegga do ogrske
deželne meje, slednjič po železnici Raba (Györ) —
Šopronj — Ebenfurth obratovani kos železnice Dunaj—Pottendorf—Dunajsko
Novo mesto od Ebenfurtha
do ogrske deželne meje, ki je v obratu družbe
za južno železnico.
B. Železniční kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I. Italijanskih uprav.
Po italijanski družbi adrijanskih železnic obratovani
kosi od italijansko-avstrijske meje:
25. pri Krminu do Krmina.
26. pri Pontebi do Pontabla v mér iz Italije.
27. pri Peri do Ale.
Po italijanski železniční družbi „ Societa Veneta
per Imprese e Costruzionipubbliche u obratovani kos
od italijansko-avstrijske meje:
28. pri Crvinjanu do Črvinjana.
IL Nemških uprav.
Po kraljevih bavarskih državnih železnicah obrato
vani kosi od nemško-avstrijske meje :
29. pri Kiefersfeldenu do Kufsteina.
30. pri Salcburgu do Salcburga.
31. pri Waldsassenu do Heba.
32. pri Schirdingu do Heba.
33. pri Ašu do Heba.
Po kraljevih saksonskih državnih železnicah
obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
34. pri Brambachu do Heba.
35. pri Bärensteinu do Vej prt.
36. pri Moldavi do Moldave.
37. pri Schöni do Podmokel.
38. Pri Schöni do Děčína.
39. pri Neusalzi-Sprembergu do avstrijskonemške
meje pri Taubenheimu.
40. pri starem in novem Gersdorfu do avstrijsko-nemške
meje pri Ebersbachu.
41. pri Seifhennersdorfu do Warnsdorfa.
42. pri Veliki Šenavi do Warnsdorfa.
43. pri Žitavi do Liberce.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani
kosi od nemško-avstrijske meje :
44. pri Neusorge do Halbstadta.
45. pri Opavi do Opave.
46. pri Krnovu do Krnova.
47. pri Boguminu do Bogumina.
48. pri Goczalkowicah do Dziedzic.
49. pri Nowem Berunu do Oáwiccima.
III. Ruskih uprav.
Po upravi [ruskih južnozapadnih železnic v mér
proti Rusiji obratovani kosi od rusko-avstrijske
meje :
50. pri Radziwilowu do Brodov.
51. pri Woloczysku do Podwoloczyske.
52. do avstrijske Nowosielice.
Op om n j a. Kar se tiče železničnih kosov, katere
obratujejo avstrijske uprave v unanjih deželah, primerjaj
:
Nemčija, številka 99 vštevši do 113.
Italija, številka 8.
Rusija, številka 34, 35, 36, 37.
Švica, številka 15, 16.
II. Ogrsko.
Vse proge, katere obratujejo tu spodaj imenovane
železničné uprave in družbe s sedežem na
Ogrskem ali na Avstrijskem.
1. Kraljeve ogrske državne železnice in po
njih obratovane lokalne železnice in proge drugih
železnic, izvzemši:
progo z ozkim tirom Ostrogon—Breznica —
Ščavnica,
lokalno železnico « pravilnim tirom Soroksár—Sz.
Lörincz in
lokalno železnico z ozkim tirom po tereski
dolini:

Kos VIII. 32. Razglas ministrstva zi železnice z dne 4. februarja 1898. 27
2. Družba južne železnice (na ogrskem
ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane
lokalne železnice :
3. Košiško-boguminska železnica (na ogrskem
ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane
lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši :
ozkotirni kos Glinica (Gölniczbánya)—Smolnica
lokalne železnice po glinski dolini.
4. Železničná družba Raba—Šopronj— Ebenfurth.
5. Združeni železnici aradska in čanádska,
izvzemši:
lokalno železnico Borossebes — Menyháza.
6. Železnica po samoški dolini.
7. Lokalna železnica Kesztely —Balaton-Szt.
György.
8. Železnica Mohač — Pečuh.
9. Lokalna železnica z ozkim tirom Nagy
Károly— Somkut.
10. Lokalna železnica Eperješ—Bardijov.
11. Po c. k. avstrijskih državnih železnicah
obratovani kosi kraljevih ogrskih' državnih železnic
iz Mezö-Laborcz do avstrijske meje, iz Jasinova
do avstrijske meje, in železnice Košice—Bogumin
od Orlové do avstrijske meje.
12. Po c. k. avstrijsko-o grški družbi državnih
Železnic obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih
železnic iz Trenčinskih Teplic do avstrijske meje
pri prehodu Vlari, iz Brucka na L. do avstrijske
meje in iz Skalice do avstrijske meje.
13. Po severni železnici cesarja Ferdinanda
obratovani kos lokalne železnice Holič —Hodonín
iz Holiča do avstrijske meje.
14. Torontálska lokalna železnica.
15. Lokalna železnica z ozkim tirom Belišče-
Noskovci (slavonska železnica po dravski dolini).
III. Zasedeno ozemlje.
1. G. in k. vojaška železnica Banjaluka—
Doberlin.
Nemčija,
A. Po nemških upravah obratovane železnice in
železniční kosi.
I. Državne in v državni upravi stoječe
železnice.
1. Državne železnice v Alzaciji-Loreni.
2. Vojaška železnica.
3. Kraljeve pruske državne železnice — vštevši
vkupe ž njimi obratovane veliko vojvodské hesenske
državne železnice — in v državni upravi stoječe
pruske zasebne železnice, izvzemši:
a) gorenjesleško železnično krilo z ozkim tirom. |
4. Kraljeve bavarske državne železnice izvzemši
po njih obratovani lokalni železnici:
b) Avgzburg — Göggingen—Pfersee;
c) Augzburško lokalno železnico.
5. Kraljeve saksonske državne železnice in
v državni upravi stoječe saksonske zasebne železnice.
6. Kraljeve virtemberške državne železnice.
7. Velikovojvodske badenske državne železnice
in v državni upravi stoječe badenske zasebne železnice.
8. Železnica Men—Nekar ob enem s progami
po nji obratovanih velikovojvodskih hesenskih postranskih
železničnih kosov.
9. Velikovojvodske meklenburŠke državne železnice,
izvzemši:
d) železnico Doberan—Heiligendamm.
10. Velikovojvodske oldenburške državne železnice,
izvzemši:
e) železnico Ocholt—Westerstede.
II. Zasebne železnice v lastni upravi.
11. Železnica Alt-Damm—Kolobrzeg.
12. Železnica Altona—Kaltenkirchen.
13. Železnica Arnstadt — Ichtershausen.
14. Bentheimska okrožna železnica.
15. Braunschweiška deželna železnica,
16. Bregthalska železnica (Donaueschingen —
Furtwangen).
17. Železnica Vratislava—Varšava.
18. Broelthalska železnica.
19. Postranska železnica Bruchsal —Oden -
heim—Menzingen.
20. Biihlerthalska železnica.
21. Železnica Köln—Bonn.
22. Krefeldska železnica.
23. Kronberška železnica.
24. Železnica Dahme —Uckro.
25. Železnica Deggendorf—Metten.
26. Železnica Dessau — Orlica.
27. Železnica Dortmund—Gronov—Ensched.
28. Železnica z ozkim tirom Eckernförde—
Kappeln.
29. Železnica Eisenberg—Krosno.
30. Železnica Eisern—Siegen.
31. Ermthalska železnica (Metzingen - Urach).
32. Železnica Eutin—Ljubek.
33. Železnica Flensburg—Kappeln.
34. Frankobrodska spojna železnica (Frankobrod
n. Menu).
35. Železnica Fürth — Zirndorf—Kadolzburg.
36. Železnica k rovu Jurija-Marije.
37. Železnica Gernrode—Harzgerode.
38. Železnica Gotteszell —Viechtach.
39. Železnica Greifswald—Grimmen.
9*

28
[Kos VIII. 32. Razglas ministrstva za železnice z dne 4. februarja 1893.
40. Železnica Halberstadt —Blankenburg.
41. Postranska železnica Haltingen—Kandern,
42 Postranska železnica Hansdorf — Priebus.
43. Okrožna železnica Hildesheim—Pein.
44. Železnica Hohenebra—Ebeiében.
45. Železnica hoyanska (Hoya — Eystrup).
46. Železnica Ilmenau — Grossbreitenbach.
47. Kaiserstuhlska železnica.
48. Kerkerbaška železnica.
49. Železnica Kiel—Eckernförde —Flensburg.
50. Kirchheimska železnica.
51. Železnica Kraljevec —Granz.
52. Železnica z ozkim tirom v okrožju Altona.
53. Postranska železnica Krozingen—Staufen—Sulzburg.
54. Lokalna železnica Lam — Kötzing.
55. Lužiška železnica.
56. Železnica Ljubek—Buchen in Ljubek—
Hamburg.
57. Ludovikova železnica (Norimberg—Fürth).
58. Železnica Mannheim —Weinheim—Heidelberg
— Mannheim.
59. Železnica Kobylica (Marienburg)—Mlavka.
60. Lokalna železnica Meckenbeuren — Tettnang.
61. Meklenburška železnica Friderika Viljema.
62 Železnica Meppen—Haselünn.
63. Železnica Mühlhausen—Ebeiében.
64. Železnica Mnihov—Wolfrathshausen.
65. Železnica Murnau — Garmisch — Partenkirchen.
66. Železnica Novi Branibor —Friedland.
67. Železnica neuhaldenslebenska.
68. Železnica Neustadt—Gogolin.
69. Železnica Oberdorf—Füssen.
70. Železnica Osterwieck-Wasserleben.
71. Železnica Osthofen—Westhofen.
72. Vzhodnopruska južna železnica, vštevši
železnico Fischhausen-Palmnicken.
ster.
73. Okrožna železnica Ostrowo—Skalmierzyce.
74. Železnica Paulinenaue—Novi Ruppin.
75. Železnica Peine—Used
76. Palatinatska železnica.
77. Prigniška železnica.
78. Železnica Reinheim—Reichelsheim.
79. Lokalna železnica Rena—Ettenheimmün-
80. Železnica Rhene—Diemelthal (Bredelar—
Martenberg).
81. Železnica Röthenbach b. L. —Weil.
82. Ruhlanska železnica (Wutha—Ruhla).
83. Železnica Schaftlach—Gmünd.
84. Železnica Schleswig—Angel (Schleswig—
Süderbrarup).
8 5. Železnica Sonthofen — Oberstdorf.
86. Železnica Sprendlingen—Wöllstein. |
87. Lokalna železnica Stadtamhof—Donaustauf.
88. Železnica Starigrad—Kostrin, vštevši železnico
Glasov — Berlinchen.
89. Železnice Stendal — Tangermünde.
90. Lokalna železnica Türkheim —Wörishofen.
91. Westfalska deželna železnica.
92. Železnica Wittenbergé—Perleberg.
93. Železnica Worms —Offstein.
94. Železnica Zell-Todtnauska.
95. Železnica Zschipkau-Finsterwalde.
B. Železniční kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu nenemških železničnih uprav.
I. Ruskih uprav.
96. Po železnici St. Petersburg—Varšava obratovani
kos od rusko-nemške meje pri Eydtkuhnili
do Eydtkuhnov.
97. Po južnozapadni železnici obratovani kos
od rusko-nemške meje pri Prostkovu do Prostkova.
98. Po vislanski železnici obratovani kos od
rusko-nemške meje pri Itowu do Ilowa.
II. Avstrijskih uprav.
99. Po cesarja Ferdinanda severni železnici
obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Myslowicah
do Mysio wic.
100. Po avstrijski severnozapadni železnici
obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mladkovu
(Wichtstadtlu) do Mittelwalde.
101. Po avstrijsko-ogrski državnoželeznični
družbi obratovani kos od avstrijsko-nemške meje
pri Mittelsteine do Mittelsteine.
Po južnosevernonemški spojni železnici obratovani
kosi od avstrijsko-nemške meje:
102. pri Libovu do Libová.
103. pri Seidenbergu do Seidenberga.
104. Po češki severni železnici obratovani kos
od avstrijsko-nemške meje pri Ebersbachu do
Ebersbacha.
Po buštěhradski železnici obratovani kosi od
avstrijsko-nemške meje:
105. Pri Reitzenhainu do Reitzenhaina.
106. pri Klingenthalu do Klingenthala.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani
kosi od avstrijsko-nemške meje:
107. pri Hennersdorfu do Ziegenhals a.
108. pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa.
109. pri Heinersdorf do Heinersdorfa.
110. pri Brodu v 1. do Broda v I.
111. pri Pašovu do Pasova.
112. pri Braunau-i do Simbacha.
113. pri Lochau-i do Lindau-e.

Kos VIII. 32/Razglas ministrstva za železnice z dne 4. februarja 1898. 29
III. Švicarskih uprav.
Po švicarski severnovzhodni železnici obratovani
kosi od švicarsko-nemške meje:
114. pri Konstanci do Konstance.
115. pri Rielasingenu do Singena.
116. pri Waldshutu do Waldshuta.
117. pri Lottstetenu do nemško-švicarske
mejo pri Altenburgu-Rheinaui.
IV. Francoskih uprav.
Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristoječi,
po francoski vzhodni železnici vkupno obratovani
kosi od francosko-nemške meje:
118. pri Altmünsterolu do Altmünsterola.
119. pri Avricourtu do Nemškega Avricourta.
120. pri Chambreyu do Chambreya.
121. pri Novéantu do Novéanta.
122. pri Amanweileru do Amanweilerja.
1 23. pri Fentschu do Fentscha.
V. Belgijskih uprav.
Po veliki belgijski osrednji železnici obratovana
kosa od nizozemsko-nemške meje:
124. pri Ahah do Ah.
125. pri Dalheimu do Dalheima.
VI. Nizozemskih uprav.
12G. Po severnobrabantsko-nemški železnici
obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri
Gennepu do Wesela.
127. Po holandskí železnični družbi obratovani
in po družbi za obratovanje nizozemskih državnih
železnic vkupno obratovani kos od nizozemskonemške
meje pri Granenburgu do Gleve-a.
128. Po družbi za obratovanje nizozemskili
državnih železnic obratovana kosa od nizozemskonemške
meje:
a) pri Elten u do Welle.
b) pri Herzogenrathu do Herzogenratha.
129. Po družbi za obratovanje nizozemskih
državnih železnic obratovani J in po holandskí železniški
družbi soobratovana kosa od nizozemskonemške
meje:
a) pri Eltenu do Emmericha.
b) pri Gronovu do Gronova.
130. Po holandskí železnični družbi obratovani
in po družbi za obrat nizozemskih državnih že-
leznic vkupno obratovani kos od nizozemskonemške
meje pri Gildehausu do Salzbergena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere
obratujejo nemške uprave v unanjih deželah, je primerjati
Avstrijsko, številka 29 vštevši do 49.
Dansko, številka 3.
Francosko, številka 20, 21, 22, 23, 24, 25.
Luksembursko, številka % 3.
Nizozemsko, številka 5, 6, 7, 8, 9, 10.
Rusija, številka 28, 29, 30, 31, 32, 33.
Švica, številka 17,18, 19, 20, 21, 22.
Belgija.
Po belgijskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1. Uprava belgijskih državnih železnic.
2. Belgijska severna železnica.
3. Velika belgijska osrednja železnica.
4. Liege—Maestricht.
5. Gent—Terneuzen.
6. Malines-Terneuzen.
7. Zapadna flandrijska železnica.
8. Železnica chimay-ska.
9. Termonde —St. Nicolas.
10. Hasselt —Maeseyck.
B. Železnični kosi. ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I. Nizozemskih uprav.
11. Po družbi za obratovanje nizozemskih
državnih železnic obratovani kos od belgijsko-nizozemske
meje pri Achelu do Liége-Vivegnis, Ans
(Etat) in FJémalle Grande.
II. Francoskih uprav.
Po francoski severni železnici obratovana kosa
od belgijsko-francoske meje:
12. pri Gomines-ih do Gomines.
13. pri Halluinu do Menina.
III. Luksemburških uprav.
Po princa Henrika luksemburski železnici obratovani
kosi od belgijsko-luksemburške meje :
14. od Rodange, luksemburska meja do Athus.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere
obratujejo belgijske uprave v unanjih deželah, je primerjati:
Nemčija, številka 124, 125.
Francosko, številka 15, 16, 17, 18, 19.
Nizozemsko, številka 11,12, 13, 14, 15, IG.

30 Kos VIII. 32. Razglas ministrstva za železnice z dne 4. februarja 1898.
Dansko.
A. Po danskih upravah obratovani kosi.
1. Danske državne železnice; vštevši po njih
obratovane parnobrodne (trajektne) zveze:
a) črez Limfjord (Oddesund Nord —Oddesund
Süd in Nykjöbing Morsö-Glyngöre) ;
b) črez Mali (Lille) Belt (Fredericia—Strib);
e) črez Véliki (Store) Belt (Nyborg—Korsör) ;
d) črez Öresund (Helsirígör—Helsingborg in Kopenhagen
[Kjöb enhavn] — Malmö) ;
e) erez Masnedsund (Mansnedö—Orehoved);
toda izvzemši :
po železniční družbi južnofíinenski obratovani
železničnikos Nyborg—Faaborg in
parnični kos Korsör—Kiel.
2. Nastopni v državni upravi stoječi kosi zasebnih
železnic:
a) Orehoved—Gjedser.
b) Aalestrup—Viborg.
B. Železniční kosi, ki so y obratu ali vkupnem
obratu unanjih železničnih uprav.
I. Nemških uprav.
3. Po kraljevih pruskih državnih železnicah
obratovani kos od nemško danske meje pri Farrisu
do Vamdrupa.
Francosko.
A. Po francoskih upravah obratovane železnice
in železniční kosi.
Proge splošnega pomena:
1. Severne železnice.
2. Vzhodne železnice, vštevši za račun koncesesijonarjev
obratovane proge od Monthermé v Monthermé,
od Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois, od Carignana
v Messempré, od Charmes v Rambervillers,
od Avricourta v Blamont in Cirey, od Saint-Diziera
v Vassy, od Vassy v Doulevant-le-Château.
3. Zapadne železnice.
4. Železnice Pariz—Lyon—Sredozemsko morje,
vštevši za račun koncesijonarjev obratovane proge
starega pristanišča v Marseille-i in proge od Arles
v Saint Louis.
5. Orleanske železnice, vštevši »lokalnih železnic
Sarthe, ki se obratujejo pod enakimi pogoji kakor
glavno omrežje.
6. Južne Železnice.
7. Državnih železnic, vštevši za račun koncesijonarjev
obratovanih lokalnih železnic od Ligré-
Rivière v Richelieu in od Barbezieux v Châteauneuf.
8. Obeh pasovnic pariških, vštevši strategično
progo od Valentou v Massy-Palaiseau.
9. Družbe za departementalne železnice.
10. Družbe za železnico iz Somaina v Anzin in
do belgijske meje.
11. Družbe médoške.
Proge lokalnega pomena:
12. Družbe za departementalne železnice,
13. Iz Marlieux v Châtillon-sur-Chalaronne.
14. ïz Gastelnau v Margaux in iz Pauillac
v Port des Pilotes (družbe médoške).
B. Zeleznični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I. Belgijskih uprav.
Po veliki belgijski osrednji železnici obratovani
kosi od belgijsko-francoske meje:
15. pri Treignes do Vireux.
16. pri Doische do Givet.
17. po belgijski severni železnici obratovani
kos od francosko-belgijske meje pri Heer-Agimont
do Givet.
18. Po zapadnoflandrijski železniční družbi
obratovani kos od francosko-belgijske meje pri
Abeele do Hazebroucka.
19. Po chimay-ski železniční družbi obratovani
kos od francosko-belgijske meje pri Momignies do
Anora.
II. Nemških uprav.
Francoski vzhodni železnici pristoječi, po
državnih železnicah v Alzaciji-Loreni skupno obratovani
kosi od nemško-francoske meje:
20. pri Altmünsterolu do Petit-Croix.
21. pri Nemškem Avricourtu do Igney-
Avricourt.
22. pri Chambreyu do Moncel.
23. pri Nevéantu do Pagny-sur-Moselle.
24. pri Amanweilerju do Batilly.
25. pri Fentschu de Audun-le-Roman.
III. Švicarskih uprav.
Po železnici Jura-Simplon obratovani kosi od
francosko-švicarske meje :
26. pri Delie do Delle.
27. pri Vallorbes do Pontarlier.
28. pri Verrières do Pontarlier.

Kos VIII. 32. Razglas ministrstva za železnice z dne 4. februarja 1898. 31
IV. Italijanskih uprav.
29. Po italijanski družbi za železnice sredozemskega
morja obratovani kos od italijansko-francoske
meje pri Modane do Modane.
O pom n j a. Kar se tiče železničnih kosov, katere
obratujejo francoske uprave v unanjih deželah, primerjaj:
Nemčija, številka 118, 119, 120, 121, 122, 123.
Belgija, številka 12, 13.
Italija, številka 6.
Švica, številka 23, 24, 25, 26.
Italija.
A. Po italijanskih upravah obratovane železnice
in železniční kosi.
1. Vse proge, obratovane po družbi za železnično
mrežo sredozemskega morja.
2. Vse proge, obratovane po družbi za žcleznično
mrežo adrijanskega morja.
3. Vse proge, obratovane po družbi za železnično
mrežo sicilijansko, vštevši kos črez morsko
ožino mesinsko.
4. Po družbi „ Societa Veneta per Imprese
e Costruzioni pubbUche", imajoči sedež v Padovi,
obratovane proge:
a) Padova—Bassano,
b) Vicenza—Treviso,
c) Vicenza—Schio,
d) Staromesto — Portogruaro,
e) Parma—Suzzara,
f) Bologna S. V. — Portomaggiore,
g) Budrio—Massalombarda,
h) Arezzo—Stia,
i) Gonegliano—Vittorio, in
k) St. Giorgio di Nogaro do italijansko-avstrijske
meje pri Črvinjanu.
5. Severnomilanske železnice v Milanu, namreč :
l) Milan—Bovisa—Erba s krilom iz Bovise v Milan—Librero
in iz S. Pietra v Gamnago,
m) Milan—Bovisa—Sarrono,
n) Sarrono — Mainate — Vare s e — Laveno,
o) Gomo—Camerlata—Grandate—Mainate s krilom
iz Gamerlate v Albate — Gamerlato,
p) No vara — Busto Arsizio — Saronno — Seregno
in
q) Sarrono—Grandate.
B. Železniční kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I. Francoskih uprav.
6. Po francoski železnici Pariz-Lyon-Sredozemsko
morje obratovani kos od italijansko-francoske
meje pri Ventimiglii do Ventimiglie.
II. Švicarskih uprav.
7. Po gotthardski železnici obratovani kos od
italijansko-švicarske meje pri Pinu do Luina.
III. Avstrijskih uprav.
8. Po c. k. avstrijskih državnih železnicah v mér
proti Italiji soobratovani kos od italijansko-avstrijske
meje pri Pontablu do Pontebe.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere
obratujejo italijanske uprave v unanjih deželah, primerjaj
:
Avstrijsko, številka 25, 26, 27, 28. .
Francosko, številka 29.
Švica, številka 27.
Luksembursko.
A. Po luksemburških upravah obratovane želez-
nice in železniční kosi.
1. Princa Henrika železnica, vštevši progo od
Wasserbilliga v Grcvenmacher.
B. Železniční kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I. Nemških uprav.
ù 2. Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni
obratovane skupne proge železnice Viljema luksemburškega.
3. Po kraljevih pruskih državnih železnicah
obratovani kos od nemško-luksemburške meje pri
Ulflingenu do Ulflingena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere
obiatujejo luksemburške uprave v unanjih deželah, je primerjati:
Belgija, številka 14.
Nizozemsko.
A. Po nizozemskih upravah obratovane železnice
in železniční kosi.
1. Družba za obrat nizozemskih državnih železnic.
2. Družba za holandsko železnico.
3. Družba za nizozemsko osrednjo železnico.
4. Družba za severnobrabantsko-nemško železnico.
B. Železniční kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I. Nemških uprav.
5. Po velikovojvodskih oldenburških državnih
železnicah obratovani kos od nemško-nizozemske
meje pri Neuschanzu do Neuschanza.

32
Kos VIII. 32. Razglas ministrstva za železnice z dne 4

Kos VIII. 33. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 4. februarja 1898. 33
Švica.
A. Po švicarskih upravah obratovane železnice
in železniční kosi.
1. Švicarska osrednja železnica.
2. Gotthardska železnica.
3. Železnica Jura—Simplon brez vrvne železnice
Gossonay kolodvor J.-S.— Cossonay mesto, ki
jo obratuje ona.
4. Švicarska severnovzhodna železnica.
5. Združene švicarske železnice.
6. Neuenburška železnica črez Juro.
7. Emmenthalska železnica.
8. Železnica Langenthal—Huttwyl.
9. Železnica tössthalska.
10. Švicarska seethalska železnica
11. Švicarska južnovzhodna železnica.
12. Železnica Rorschach-Heiden.
13. Sihlthalska železnica.
14. Železnicaz ozkim tirom Yverdon—St. Croix.
B. Železniční kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu unanjih uprav.
I. Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani
kosi od avstrijsko-šviearske meje:
15. pri Buchsu do Buchsa.
16. pri St. Margrethenu do St. Margrethena.
II. Nemških uprav.
Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah
obratovani kosi od nemško-švicarske meje:
17. pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške
meje pri Wilchingenu.
18. pri Stettenu do Basela.
19. pri Leopoldshöhe do Basela.
20. pri Grenzachu do Basela.
21. Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah
skupno obratovana spojna železnica od
badenskega kolodvora do osrednjega kolodvora
v Baselu.
• 22. Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni
obratovani kos od nemško-švicarske meje pri
St. Ludwigu do Basela.
III. Francoskih uprav.
Po družbi za železnico Pariz-Lijon-Sredozemsko
morje obratovani kosi od francosko-švicarske
meje:
23. pri St. Gingolphu do Bouvereta.
24. pri Chêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives.
25. pri La Plaine-i do Gcnf-Cornavin.
2G. pri Col-des-Roches do Locle.
(SloVenUch.)
IV. Italijanskih uprav.
27. Po italijanskih družbah za železniční
mreži sredozemskega in adrijanskega morja obratovani
kos od italijansko-švicarske meje pri Chiassu
do Chiassa.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere
obratujejo švicarske uprave v unanjih deželah, primerjaj:
Nemčija, številka 114, 115, 116, 117.
Francosko, številka 26, 27, 28.
Italija, številka 7.
Wittek s. r.
38.
Razglas trgovinskega ministrstva
z dne 4. februarja 1898. L,
s katerim se objavljajo dodatna določila k mero-
skusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I. (drž.
zak. št. 171).
V izvrševanje zakona z dne 23. julija 1871. 1.
(drž. zak. št. 16 iz 1. 1872.), s katerim se je ustanovil
nov red za mere in uteži, se daje na javno
znanje nastopni po c. k. komisiji za pravilni meroskus
izdani dodatek k meroskusnemu redu z dne
19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171).
Koerber s. r.
Štiririintrideseti dodatek k meroskusnemu
redu z dne 19. decembra 1872. I.
kg 32. o kolkovanju tehtnic mostovnic.
Izpreminjaje določila g. 32., odstavka 3.
v meroskusnem redu z dne 19. decembra 1872. 1.
(drž. zak. št. 171) in k njemu izdanega desetega dodatka
(razglas trgovinskega ministrstva z dne
30. aprila 1885. L, drž. zak. št. 63), se ukazuje
glede na kolkovanje tehtnic mostovnic to le:
1. Na vzvodovi rami, ki služi v sprejemanje
uteži, se navdarja meroskusni kolek in letna številka
v primerni velikosti ;
2. pri tehtnicah z nosilnimi stebriči iz litega
železa se navdarjajo ta kolkovna znamenja tudi na
nosilnem stebriču, zastran česar se mora vdejati
zatik iz mehke kovine;
3. pri tehtnicah z lesenimi nosilnimi stebriči
je navdarjati meroskusni kolek in letno številko v primerni
velikosti tudi na nosilnem stebriču in na
mostu:
10

34
4. ako ima tehtnica navpično hranilno pločevino
ali hranilno desko, je kolkovati tudi to po predpisu
točke 2., oziroma 3,
5. kolkovna znamenja, katera je vdariti na les,
je dobro vdrgniti s črno barvo ali tiskarskim
črnilom.
Na Dunaju, dne 29. januarja 1898. 1
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
»4.
Ukaz finančnega ministrstva z dne
11. februarja 1898, 1.
0 uradnem natiskovanju kolkovnega znamenja po
1 kr. in 5 kr. na železničnih voznih listih in ra-
čunskih golicah v Budějovicah.
Z ozirom na ukaz z dne 11. decembra 1892.1.
(drž. zak. št. 213) o uporabljanju železničnih voz-
Kos VIII. Fopravek.
nih listov z natisnjenim kolkovním znamenjem, potem
na z ozirom na ukaz z dne 9. decembra 1886. 1.
(drž. zak. št. 175) o natiskovanju kolkovnega znamenja
po 1 kr. in 5 kr. na računskih golicah se
daje s tem na znanje, da se natiskovanje kolkovnega
znamenja po 1 kr. in 5 kr. na železničnih
voznh listih, narejenih v zasebnih tiskarnicah, potem
na računskih golicah (blanketih) vpelje od
1. dne marca 1898. leta po navadnih pogojih pri
velikem carinskem uradu v Budějovicah.
Popravek.
Böhm s* r.
V XGIÍ. kosu državnega zakonika, izdanem
dne 9. oktobra 1897. 1. in obsegajočem spisek
cenilnih okrajev za priredbo osebne dohodnine, mora
na strani 1347* število komisijskih udov za cenilni
okraj: Politični okraj Imoski vnašati namesto 4
prav 6.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos IX. — Izdan in razposlan dne 18. februarja 1898.
Vsebina: Št. 35. Ukaz o splošnem pravilniku za poduk in službo na učiliščih za babice.
35.
Ukaz ministra za bogocastje in
nauk v poraznimi z ministrstvom
za notranje stvari z dne 27. januarja
1898. 1.
o splošnem pravilniku za poduk in službo na učiliščih
za babice.
Na podstaví Najvišega sklepa z dne 18. januarja
1898. 1. izdajem v porazumu z ministrstvom za
notranje stvari nastopni splošni pravilnik za poduk
in službo na učiliščih za babice :
g- L
Visi nadzor o učiliščih za babice pristoji političnemu
deželnemu oblastvu in na zadnji stopinji,
ne prikrajševaje nadzorne pravice, ki gre v oziru
zdravstvene policije ministrstvu za notranje stvari
kot najvišemu zdravstvenemu oblastvu, ministrstvu
za bogocastje in nauk, katero bo, če stvar tako nanese,
postopalo v porazumu z ministrstvom notranjih
stvari.
Določila tega pravilnika je tudi tam, kjer se
babice podučujejo na medicinskih vseučiliških fakultetah,
uporabljati zmisloma v toliko, v kolikor se ne
pokažejo kake premembe iz zveze tega poduka z medicinsko
fakulteto.
g. 2.
Ravnateljstvo državnih učilišč za babice, ki niso
v zvezi z medicinskimi fakultetami, je poverjeno dotičnemu
deželnemu zdravstvenemu porocevavcu.
Na učiliščih za babice, ki so v zvezi z medicinskimi
fakultetami, mora dekan medicinske fakul -
tete prevzeti posle, odkázané v tem pravilniku ravnatelju
učilišča za babice.
g. 3.
Poduk babic je brezplačen in p o du čuj e jih
kakor teoretično, tako praktično za to postavljeni
profesor (oziroma kak drugi s tem poverjen učitelj)
s pomočjo pridodanih mu asistentov in šolskih babic
v dotičnih deželnih jezikih.
Za praktični poduk se uporablja tisto porodno
gradivo, ki je dano dotičnemu učilišču za babice na
razpolaganje po meri posebnih dogovorov v deželni
porodilnici in, kjer bi take ne bilo, drugaci.
Dokler traja tečaj, je podučevati učenke tudi
o krstu in zlasti o krstu v sili ; o načinih, kako je
podučevati o krstu v sili, se pridržujejo posebna
ukazila.
g. 4.
V tečaj za babice se smejo vzprejemati ženske,
ki še niso prekoračile 40. leto življenja in so, če so
samice, dovršile 24. leto življenja.
miieoh.) 11
35

36 Kos IX. 35. Ukaz ministra za bogočastj< ie in nauk itd. z dne 27. januarja 1898.
Izjeme od tega dovoljuje politično deželno
oblastvo po predlogu, ki ga ravnatelj stavi v porazumu
s profesorjem (g. 23.).
S- 5.
Prosivke za vzprejem morajo predložiti svoj
krstni ali rojstveni list, eventualno poročni list ali,
ako so vdove, smrtni list svojega moža, nadalje po
oblastvu potrjeno spričevalo o nravnosti, po uradnem
zdravniku pristojnega političnega oblastva izdano
spričevalo o zdravju in telesni sposobnosti, potem
spričevalo o cepljenih kozah in eventualno o ponovno
cepljenih kozah.
Prosivke za vzprejem, katere*ne predložijo
spričevala o ponovno cepljenih kozah, si morajo
dati ponovno cepiti koze precej po vzprejemu.
g. 6.
Zastran vzprejema morajo prosivke, če ne movejo
izkazati više stopinje omike s spričevali, opraviti
pri profesorju eventualno v dvomnih primerih
vpričo ravnatelja, vzprejemno preskušnjo, pri kateri
morajo izkazati, da so zmožne učnega jezika v besedi
in pismu in poznajo tudi osnovne nauke računstva.
Ustanoviti dalje segajoče zahtevke ali izjeme je
pridržano političnemu deželnemu oblastvu v porazumu
z deželnim odborom, zaslišavši ravnatelja in
profesorja učilišča za babice.
8.7.
Trajanje tečaja za babice ustanavlja ministrstvo
za bogočastje in nauk v porazumu z ministrstvom
notranjih stvari za vsako ucilišče, in to navadno ne
pod dobo petih mesecev.
Dokler traja tečaj, morajo učenke, v kolikor je
lo mogoče po krajnih razmerah, stanovati trajno,
eventualno po določenih skupinah premenoma v deželni
porodilnici, ki se rabi za poduk.
Učenki je ob začetku podučnega tečaja vročiti
tiskan izvod službenih predpisov za babice.
Na vsakem učilišču za babice je poskrbeti za to,
da se morejo, kolikor moči, vsako leto opravljati
ponavljalni tečaji za babice.
Uredba teh ponavljalnih tečajev se vravnava
s posebnimi določili.
g. 8.
Učenke, ki kažejo že med tečajem za babice,
da so nesposobne za babiško službo, ali prelomijo
hudo službene dolžnosti, sme ravnatelj po profesorjevem
predlogu izključiti iz učilišča.
g. 9.
Med tečajem morajo opravljati učenke pri profesorju
praktično-teoretične preskušnje, konci tečaja
pa morajo opraviti „pripravljalno preskušnjo". Ko
prestanejo to, se smejo pripustiti k „strogi preskušnji*
(rigorozu), da dosežejo diplomo za babice.
Ako je uspeh pripravljalne preskušnje neugoden,
sme profesor pozvati učenko, da naj, preden
se oglasi k rigorozu, ali ponovi ves tečaj ali se pa
udeležuje poduka za babice še neki čas, ki ga
določi on.
g. 10.
»Stroga preskušnja" (rigoroz) je teoretičnopraktična
in se opravlja pred komisijo, ki je sestavljena
iz ravnatelja kot predsednika, profesorja in
drugega preskuševalnega komisarja, katerega postavi
ministrstvo za bogočastje in nauk v porazumu z ministrstvom
za notranje stvari.
Ti komisiji je predložiti o vsaki kandidatinji izkaz,
v katerem je zabeležena njena kvalifikacija
(sposobnost) med učno dobo in pa uspeh vseh prejšnjih
preskušenj in pa udeležbo učenke pri poduku
o krstu v sili.
Vsaki ud preskuševalne komisije ima pravico,
staviti kandidatinjam prašanja v mejah učne knjige,
rabljene na učilišču za babice, in službenih predpisov
za babice.
Na učiliščih za babice, ki so v zvezi z medicinsko
fakulteto, se opravljajo stroge preskušnje pod
predsedništvom dekana te fakultete. Dotični deželni
poročevavec ima pravico, biti pri rigorozih.
g. H.
Ravnatelj vzprejemlje oglase za stroge preskušnje
in daje potrebno ukazilo zastran položbe
odredbine.
On mora skrbeti za porazdelitev in zaračun
došlih odredbinskih denarjev.

Kos IX. 35. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 27. januarja 1898. 37
8- 12.
Ravnatelj določa dan in uro pre skušenj in obvešča
o tem ude preskuševalne komisije.
8- 13.
Posledek preskušnje porazreja vsaki ud preskuševalne
komisije z ocenilom „odlično", „zadostno*
ali „nezadostno", iz česar se potem ugotovi
vkupno ocenilo preskušnje po veČini cenzur, ako ni
kako ocenilo -nezadostno".
g. U.
Kadar slove večina glasov na ocenilo „nezadostno",
tedaj se mora kandidatinja še en ves tečaj
uporabljati na učilišču po naredbah profesorjevih.
Kandidatinje, ki so dobile ocenilo „nezadostno"
samo od enega uda preskuševalne komisije,
so dolžne, da se dajo po izprevidu preskuševalne
komisije še en mesec ali več mesecev uporabljati
na učilišču po naredbah profesorjevih in da opravijo
potem pri dotičnem preskuševavcu, in to vselej
vpričo predsednika preskuševalne komisije vnovično
preskušnjo.
Tudi če je posledek te preskušnje ugoden, se
ne more vkupno ocenilo glasiti več „odlično". Nezadostni
posledek te vnovične preskušnje je zvezan
z nasledki, oznamenjenimi v odstavku 1. tega
paragrafa.
Več kakor dvakrat ponavljati strogo preskušnjo
ni dopuščeno.
g* 15.
Ravnatelj postavi posledke preskušnje na videz
v zapisniku, ki ga je pisati o preskušnjah in v katerem
je zaznamovati tudi izdatbo diplome in pa dan
opravljene obljube.
g. 16.
Po opravljeni strogi preskušnji morajo kandidatinje
storiti obljubo v roke ravnatelju, na kar se
jim izdá diploma.
Obljubo je storiti in diplomo izdati po priloženih
obrazcih.
Pri izročbi diplome se izda potrjeni babici izvod
službenih predpisov za babice, spisanih v dotičnem
deželnem jeziku, čegar prejem mora potrditi
babica z lastnoročnim podpisom na diplomi.
g. 17.
Za strogo preskušnjo, obljubo in izdatbo diplome
je plačati odredbino 25 goldinarjev, od katerih
dobi vsaki ud preskuševalne komisije 5 goldinarjev.
Mimo tega gre ravnatelju in profesorju za
opravo obljube, oziroma za oskrbovanje pisarniških
poslov, katerim so zavezani, po 3 goldinarje, ostanek
odredbine 4 goldinarjev pa je določen za izdatbo
diplome (vštevši kolkovnino).
Oprostitve ali znižbe odredbine se urejajo za
posamezna učilišča s posebnimi določili.
Pri vsaki ponavljalni preskušnji je odmeriti
odredbino tako, da pripade na vsakega komisijskega
uda polovica odredbinskega zneska, odkazanega mu
zgoraj.
g. 18.
Ravnatelj zastopa učilišče za babice na zunaj
ter je nadzira.
On mora odrejati, da se o pravem Času razglasi
začetek tečaja v deželnih jezikih tako v uradnem
listu, kakor tudi na drugi primeren način.
g. 19.
Ne prikrajševaje področja oblastev, predpostavljenih
dotični deželni porodilnici, izvršuje ravnatelj
učilišča v porazumu s profesorjem disciplinarno
oblast nad vsemi v nji nameščenimi zdravniki, babicami
in drugimi služabniki in pa nad učenkami.
Odpustiti pa se smejo nameščeni zdravniki in
šolske babice iz službe samo z odobrilom tistega
predpostavljenega oblastva, katero jih je namestilo.
g. 20.
Ravnatelj učilišča ima pravico, dovoliti profesorju
med trajanjem tečaja dopust do 14 dni, nameščenim
zdravnikom in šolskim babicam v porazumu
s profesorjem dopust nad 8 dni do enega meseča,
toda to mora hkratu naznaniti višemu oblastvu.
Daljši dopusti mimo dobe počitnic, ustanovljene za
učilišče, potrebujejo odobrila ministra za bogočastje
in nauk.
g. 21.
Ravnatelj učilišča mora dajati poročila in
kaze, predpisane po predpostavljenih oblastvih.
11*

38
Kos IX. 35. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 27. januarja 1898.
Sosebno mora ravnatelj po preteku vsakega
tečaja predlagati ministrstvu za bogočastje in nauk
izkaz o hoji v babiško šolo, katerega sestavlja profesor.
Nadalje je priobčevati statistični osrednji komisiji
na Dunaju izkaz, kateri mora obsegati:
a) število podučnih ur na teden;
b) jezik, v katerem se predava, ime in nameščenost
učitelja;
c) število učenek, njih narodnost in vero, posledek
preskušenj, kake odpuste pred opravljeno
preskušnjo, število izdanih spričeval, število
ustanov;
d) število asistentov in šolskih babic.
g. 22.
Profesor je neposredno podrejen ravnatelju
učilišča, posredno pa deželnemu oblastvu, oziroma
ministrstvu za bogočastje in nauk.
V upravnem in gospodarskem o žiru se mora
on ravnati po določilih, veljajočih v tem oziru za
upravo v dotični deželni porodilnici.
8- 23.
Profesor odreja vpis za vzprejem sposobnih
učenek v katalog in jim izdaje vzprejemnico, katero
mora podpisati tudi ravnatelj.
Učenke, katerim je treba izpregledati starost,
sme profesor, če so sicer sposobne, vzprejeti začasno.
g. 24.
Profesor je kot voditelj porodnega oddelka,
odmenjenega za poduk, ne prikrajševaje dolžnosti,
katerim je sicer zavezan v tem svojstvu, odgovoren
za vse dogodke na tem oddelku.
On mora gledati na službo zdravnikov asistentov
in babic, pridodanih mu za poduk, ter primerno
nadzirati učenke.
On mora upravljati inventar učilišča in dajati
račun o njega dotaciji.
g. 25.
Profesor predlaga pri ravnatelju učilišča razpis
konkurzov za mesta asistentov in šolskih babic,
v kolikor ni njih oddaja pridržana oblastvom, predpostavljenim
dotični deželni porodilnici.
8. 26.
Profesor ima pravico, dovoljevati nameščenim
zdravnikom in šolskim babicam med trajanjem tečaja
dopust do 8 dni, toda hkratu mora to naznanjati
ravnateljstvu učilišča.
g. 27.
Nameščeni zdravniki in šolske babice so podrejene
naravnost profesorju. Splošne upravne in
bolniško-higijenske predpise morajo vselej natančno
poznati in slu sati, če bi ne bil profesor navzočen,
kaka neposredna ukazila ravnateljeva.
8- 28.
Državno postavljeni asistenti, oziroma kot taki
poslujoči zdravniki dotične deželne porodilnice morajo
podpirati profesorja pri podučevanju in v njegovem
svojstvu kot voditelja porodnega oddelka,
odmenjenega za poduk, natančno izpolnjevati njegove
naredbe in mu takoj naznanjati kake nepravilnosti,
ki bi jih zapazili.
Sosebno morajo tudi po naredbah profesorja
j opravljati z učenkami ponavljalne preskušnje.
8- 29.
Asistentom, oziroma kot takim poslujočim
zdravnikom dotične deželne porodilnice pristoji —
ne prikrajševaje dolžnosti, ki jim sicer nastanejo
v službi pri tem zavodu, kakor je pisanje vzprejemnih,
bolniških in porodnih zapisnikov, izdaja popisov
bolezni in kaj enakega — nadziranje službe učenek
in pa tudi šolskih babic in strežnic na oznamenjenem
porodnem oddelku,
Oni morajo skrbeti, da se vzdrži mir in red
v prostorih, odmenjenih za ucilišče.
8- 30.
Asistenti, oziroma kot taki poslujoči zdravniki
deželne porodilnice morajo profesorja ob njegovi
nenavzočnosti namestovati po njegovem ukazilu
v vodstvu porodnega oddelka, odmenjenega za
poduk, eventualno tudi v podučevanju.
Asistent, kateri ima službo, je dolžan, nepretrgoma
biti navzočen v učilišču. Ako bi bil prisiljen,
je za kratek čas zapustiti, mora zanesljivo poskrbeti
za to, da ga bo moči, če bi bilo treba, takoj poklicati
in najti.

Kos IX. 35. Ukaz ministra za bogočastj< je in nauk itd. z dne 27. januarja 1898. 39
g. 31.
Za službo pri učilišču odmenjene (šolske) babice
morajo, ne prikrajševaje dolžnosti, ki jim nastanejo
v službi na deželni porodilnici, podpirati
profesorja in pa zdravnike asistente pri njih zdravniških
dolžnostih, vestno izpolnjevati njih ukazila in
pa nadzirati in podučevati učenke, dokler bivajo te
v učilišču.
g. 32.
Na asistente, nameščene pri učiliščih za babice
iz državnih sredstev, se določila zakona z dne 31.decembra
1896. 1. (drž. zak. št. 8 iz leta 1897.) in
pa določila na njega podstavi izdanih, asistentov
medicinskih fakultet se tikajočih izvršitvenih predpisov
uporabljajo s to opomnjo, da namešča asistente
po nasvetu profesorjevem ravnatelj učilišča, in da
izvršuje tudi v ostalem področje, odkázáno profesorskim
zborom, ravnatelj v porazumu s profesorjem.
g. 33.
Glede nameščanja zdravnikov in babic na deželni
porodilnici se uporabljajo za to veljajoči
predpisi.
g. 34.
Izpremembe zgoranjih določil, ki bodo potrebne
z ozirom na posebne razmere posameznih
učilišč za babice, se pridržujejo ministrstvu za bogočastje
in nauk v porazumu z ministrstvom za notranje
stvari, opravivši kake potrebne razprave
z udeleženimi deželnimi oblastvi.
Gautsch s. r. Latour s. r.

40
Kos IX. 35. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 27. januarja 1898.
Diploma za babico.
Ravnateljstvo učilišča za babice v spričuje s tem,
da je I. I. (rojena LI.) ,
rojena v ,
imajoča domovinstvo v ,
po predpisu hodila v tečaj za babice na tem učilišču, se potem podvrgla tam dne
.. , , . -,. , , zadostnim .
strogi preskušnji za babice pred postavljeno v to preskuševalno komisijo z — . uspehom m îzka-
zala s tem svojo sposobnost za izvrševanje babiškega posla tako, kakor ustreza predpisom.
Ker je ona storila predpisano obljubo pred podpisanim ravnateljem dne ,
ima pravico, na podstaví te diplome v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, zglasivši
se po predpisu pri pristojnem oblastvu kraja, v katerem se naseli, izvrševati babiški posel po določilu
vročenih ji službenih predpisov za babice.
Ravnateljstvo učilišča za babice v
, dne . . .
L I., I. L,
profesor učilišča za babice ravnatelj učilišča za babice v
v in predsednik preskuševalne komisije.
S tem potrjujem, da sem pri svoji obljubi dobila en izvod veljajočih službenih predpisov za babice.
I. L,
(svojeročni podpis babičin.)
(O p o m n j a na diplomi:) Oglasila se je v redu za izvrševanje babiškega
posla.
(Podpis političnega uradnega predstojnika, eventualno
zabeležki dotičnih političnih oblaste v.)

Kos ÍX. 35. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 27. januarja 1898. 41
Obrazec za obljubo.
„Ker ste zadostili predpisanim pogojem v dosego diplome za babico, Vas poživljam, pred menoj
kot ravnateljem učilišča za babice v slovesno obljubiti, da boste nosečim
porodnicam in otročnicam, h katerim Vas pokličejo na pomoč, in to ne glede na imovinske razmere in
nagrado, ki se Vam dá, enako zvesto in voljno pomagali s svojimi znanostmi kot babica, da boste pri tem
točno in vestno izpolnjevali vse dolžnosti, katerim je babica zavezana po veljajočih zakonih in ukazih in
pa sosebno po veljajočih službenih predpisih za babice, in da se ne boste dali nikedar od teh svojih
dolžnosti odvrniti po kakršnih koli ozirih.
Potrdite s tem, da mi sežete sedaj v roko, da boste vedno pomnili zvesto teh Vaših dolžnosti."
(Na to mora kandidatinja govoriti za njim te besede :
„Kar se mi je ravnokar opomnilo in sem dobro razumela, obljubujem izpolnjevati.")
„Izročam Vam tedaj diplomo, katera Vam daje pravico, se v izvrševanje svojega poklica kot babica
oglasiti v redu pri pristojnem oblastvu, in pa en izvod službenih predpisov za babice, katerih določila Vam
morajo biti pri izvrševanju svojega poklica v vodilo in katerih prejem mi potrdite s svojeročnim podpisom
na diplomi."
(Na to podpiše babica diplomo.)

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1898. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naročnina državnega zakonika znaša v vsaki teh osem izdaj za vse leto 1898. za en
izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer se morejo naročiti tudi posamezni letniki in kosi državnega zakonika.
Naročilu je priložiti ob enem za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, če se
je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kupi kedó državnega zakonika eno celo desetletje ali še več desetletij na enkrat, tedaj
stane v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl.
, , 1859. , , , 1868. . . 12 , | , „ , 1879. , , , 1888. . . 20 ,
vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do L 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. | desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. ... 20 gl.
desetletji od 1.1870. vštevši do L 1889. pa staneta . . . . 30 g].
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo počenši z letom 1898. po teh-le cenah:
Letnik 1849. za .
n 1850. , .
• 1851. , .
n 1852. , .
s 1853. , .
1854. , .
» 1855. , .
» 1856. „ .
» 1857. , .
n 1858. , .
1859. , .
i» 1860. „ .
1861. , .
» 1862. , .
* 1863. , . .
1» 1864. „ . .
r> 1865. „ . .
Letnik 189 r
. 2 gl. 10 kr. Letnik 1866. za . . . 2 gl. 20 kr. Letnik 1883. za . . . 2 gl. 50 kr.
. 5 , 25 „
. . 1 , 30 „
. -2 , 60 ,
. .3 , 15 .
. 4 , 20 ,
..í .35,
. .2 , 45 „
. 2 „ 83 „
. .2 „ 40 ,
.2 , - ,
. . 1 , 70 ,
. 1 „ 50 „
. 1 „ 40 „
.1 . 40 .
.1 „ 40 „
.2 , - ,
*
*
*
J)
D
1>
•n
»
•B
*
í»
»1
V
n
T)
1867. , . .2 „ — ,
1868. , . .2 „ - ,
1869. „ . .3 „ - ,
1870. , . . 1 , 40 „
1871. „ . .2 , - ,
1872. „ . .3 „ 20 „
1873. „ . .3 , 30 „
1874. , . . .2 , 30 „
1875. „ . . .2 , - ,
1876. „ . .1 . 50 „
1877. „ . .1 , - ,
1878. , . .2 B 30 ,
1879. ., . .2 , 30 ,
1880. „ . .2 , 20 ,
1881. „ . . 2 . 20 ,
1882. „ . .3 „ - ,
,
,
,
,
,
,
,
,
.
.
,
,
„
.
188i , . . 2 , 50 „
1885. „ . . 1 , 80 ,
1886. „ . .2 „ 30 ,
1887. , . .2 „ 50 „
1888. . . .4 n 20 „
1889. „ . .3 „ - ,
1890. „ . .2,70,
1891. , . .3 „ - „
1892. , . .5 , - ,
1893. , . . .3 , - ,
1894. , . .3 „ - ,
1895. „ . . .3 „ 50 „
1896. „ . . . 3 „ 50 „
1897. „ . . .7 , 50 ,
L se bo dobival Še le p otem, ko se izdado tudi kazal a.
Letniki 1870. vštevši do 1897, izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti ceni, kakor
dotični letniki nemške izdaje.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, kateri celó niso došli naročniku ali pa so mu došli
nedostatni, se morajo reklamirati (pooglašati) najdalje V Štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni in
državni liskarnici na Dunaju. III., Rennweg št. 16.
Kadar poteče ta rok, tedaj se bodo izročevali kosi državnega zakonika samo proti plačilu prodajne
cene (po kateri stane */4 pole, to je 2 strani, 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji popolnoma dopolnjeni vsi letniki počenši od 1. 1849. do
1897., v izdajah ostalih sedmih jezikov pa vsi letniki od leta 1870. vštevši do 1897.,
se more ne samó vsaki posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi
vsaki posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
dobivati počenši z letom 1898. iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je moci
vsakemu, dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si vrediti liste po tvarinah.

Leto 1898. «
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos X. — Izdan in razposlan dne 27. februarja 1898.
Vsebina: Št. (36—39.) 36. Razglas o pooblastitvi več ogrskih notranjih carinskih uradov, odpravljati pošiljke
rastlin, dohajajoče po pošti iz unanjih dežel. — 37. Razglas, da se je c. k. puncovalni in ob enem zlato in
srebro odkupovalni urad v Bregencu izpremenil v puncovalnega urada podružnico in da se je puncovalnega
urada podružnica ustanovila v Inspruku. — 38. Tretji dodatek k izvršilnemu predpisu k poglavju IV. zakona
z dne 25. oktobra 1896. 1. o neposrednih osebnih davkih. — 39. Cesarski uk"./., s katerim se dovoljuje v letu
1898. nabor novinskih kontingentov, potrebnih za dopolnjevanje vojske, vojne marine in deželne brambe.
36.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 14. januarja 1898. L,
o pooblastitvi vec ogrskih notranjih carinskih uradov,
odpravljati pošiljke rastlin, dohajajočih po
pošti iz unanjih dežel.
Po poročilu kraljevega ogrskega finančnega
ministrstva se je kraljevim ogrskim velikim carinskim
uradom v Budimpešti, Požunu (Pozsony),
Šopronju (Sopron), Rabi (Györ), Košicah (Kassa),
Velikem Varadinu (Nagyvárad), Debrecínu, Kolosu
(Kolozsvár), Sibinju (Nagyszeben), Aradu,Tamišvaru,
Segedu, in kraljevima velikima carinskima uradoma
^ Zagrebu in Oseku dala oblast, da smejo po pošti
iz unanjih dežel dohajajoče pošiljke, katere obsegajo
reči, oznamenjene pod št. 2 dodatka k ministrstvenemu
ukazu iz leta 1882. o naredbah v zabrambo,
da bi se zatrosila trtna uš (drž. zak. št. 107), odpravljati
po predpisih, veljajocih za odpravljanje
takih pošiljek po pooblaščenih mejnih carinskih
uradih.
Böhm s. r.
37.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 27. januarja 1898. L,
da se je c. k. puncovalni in ob enem zlato in srebro
odkupovalni urad v Bregencu izpremenil v puncovalnega
urada podružnico in da se je puncovalnega
urada podružnica ustanovila v Inspruku.
Z ozirom na finančnega ministrstva razpis
z dne 30. novembra 1866. 1. (drž. zak. št. 149) se
daje s tem na znanje, da se c. k. puncovalni urad
v Bregencu izpremeni od 1. dne aprila 1898. 1.
počenši v puncovalnega urada podružnico, opremljeno
z oblastmi puncovalnega urada in združeno
s c. k. velikim carinskim uradom v Bregencu.
Ti podružnici se kot uradni okraj odkazuje
kronovina Predareljska, in ona obdrži uradno znamenje
H, katero je imel do sedaj imenovani puncovalni
urad.
Odkupovanje zlata in srebra, ki se je dosedaj
opravljalo pri puncovalnem uradu v Bregencu, seje
opustilo z 31. dnem decembra 1897. 1.
Prav tako se s 1. dnem aprila 1898. 1. pri
c. k. velikem carinskem uradu v Inspruku, opustivši
(SloTerÜBch.) 12

44 Kos X. 30. Cesarski ukaz z dne 21. februarja 1808.
puncovališče, ki je bilo dosedaj tam, ustanovi prav
taka puncovalnega urada podružnica, kateri se za
uradni okraj odkazuje kronovina Tirolska brez Prcdareljskega.
Za uradno znamenje bo imela ta podružnica
črko J.
Böhm s. r.
38.
Tretji dodatek
k izvršitvenemu predpisu k poglavju IV. zakona
z dne 25. oktobra 1896.1, (drž. zak. št. 220) o neposrednih
osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom finančnega ministrstva z dne
15. februarja 1898. L).
Oddajanje osebne dohodnine in placarine od Tišili
službenih prejemkoT nameščencev (rpokojencev),
žiTecih v unanjih deželah.
K členu 83.. št 2, se morata pristaviti nastopna
odstavka:
Ako živi nameščenec (vpokojenec) v kaki unanji
deželi, je šteti, da je za zaračunjanje in pobiranje
pristojna državna blagajnica tisti davčni urad, v čegar
uradnem ozemlju je domovališče službodavca; tudi
tukaj se sme na zaprosbo službodavca dovoliti oddajanje
pri kaki drugi blagajnici, in v takem primeru
je ravnati po zgoranjih določilih.
Priredbo v unanjih deželah živečih nameščen- I
cev mora — dokler ni znana domovinska občina
nameščenčeva (izv. pr. IV., člen 36., št. 5) — opraviti
z ozirom na vir dohodkov, izkazan z naznanilom ,
službodavčevim, priredbeni organ na sedežu službodavčevem,
kateri mora izdati potem nameščencu
ludi individualni poziv, da naj podá napoved in izkaže
domovinsko občino, oziroma da naj privoli, da
opravi priredbo pozivajoči organ.
Böhm s. r.
j 30.
i Cesarski ukaz z dne 21. februarja
1898. L,
s katerim se dovoljuje v letu 1898. nabor novin-
skih kontingentov, potrebnih za dopolnjevanje
vojske, vojne marine in deželne brambe.
Na podstaví določil g. 14. v državnem osnovnem
zakonu z dne 21. decembra 1867.1. (drž. zak.
št. 141) ukazujem tako:
Člen L
Za dopolnjevanje vojske, vojne marine in deželne
brambe se nabor potrebnih, na kraljevine in
dežele, zastopane v državnem zboru, pripadajočih
novinskih kontingentov, in to:
59.211 mož za vojsko in vojno marino,
potem
10.000 mož za deželno brambo z novinci \red,
| ki jih morata za zadnjo dajati po zakonu Tirolsko in
Predareljsko, in pa nabor nadomestne reserve izmed
vojevitih mož zakonito poklicanih starostnih razredov
dovoljuje za leto 1898.
Člen II.
Ta ukaz zadobi moč z dnem, katerega se razglasi,
in izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za
deželno bran, kateremu se je zastran tega dogovoriti
z Mojim državnim vojnim ministrom.
V Budimpešti, dne 21. februarja 1898. 1.
Frane Jožef s. r.
Gautsch s. r. Weisersheimb s. r.
Wittek s. r. Böhm s. r.
Latour s. r. Koerber s. r.
Ruber s. r. Bylandt s. r.
Loebl s. r.

Leto 1898. ^
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XL — Izdan in razposlan dne 5. marca 1898.
Vsebina: Št. 40. Cesarski patent o sklicu državnega zbora.
40. I
Cesarski patent z dne 4. marca
1898.1.
o sklicu državnega zbora.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
kralj ogrski in ßeSki, dalmatinski, hrvaški,
slavonski, gališki, vladimérski in ilirski ; kralj
jeruzalemski itd.; nadvojvoda avstrijski; veliki
vojvoda toskanski in krakovski; vojvoda lotarinški,
salcburški, Štajerski, koroški,kranjski in
bukovinski; veliki knez erdeljski; mejni grof
moravski; vojvoda gorenjesleški in dolenjesleški,
modenski, paremski, pijaoenški ingvastalski,
osvetimski in zatorski, tešinski, furlanski,
dobrovniški in zadrski; pokneženi grof habsburški
in tirolski, kiburški, goriški in gradišoanski;
knez tridentinski in briksenski; mejni
grof gorenj elužiš ki in dolenjelužiški in v Istri,
grof hohenembski, feldkirški, bregniški, sonnenberški
itd,; gospod tržaški, kotorski in
v slovenski krajini, veliki vojvoda vojvodine
srbske itd. itd.
dajemo na znanje in poročamo :
Državni zbor je sklican na 21. dan marca
1898. 1. v Naše države glavno in prestolno mesto
dunajsko.
Dano v Našem države glavnem in prestolnem
mestu dunajskem dne 4. marca v letu tisoč osemsto
osemindevetdesetem, Našega cesarjevanja petdesetem.
Franc Jožef s. r.
Gautscli s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Böhm s. r.
Latour s. r. Koerber s. r.
Ruber s. r. ÍSylandt s. r
Loebl s. t
(Slovenisch.) '3

Let» 1898. "
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XII. — Izdan in razposlan dne 13. marca 1898.
Vsebina: Št. 41. Ukaz o službenem navodilu za c. k. finančne prokuratúre.
41.
Ukaz vsega ministrstva z dne
9. marca 1898. 1.
o službenem navodilu za c. k. finančne prokuratúre.
Na podstaví Najvišega sklepa z dne 8. marca
1898. 1. se izdaje nastopno službeno navodilo za
c. L finančne prokuratúre, katero stopi v veljavnost
1. dne aprila 1898. 1.
Službeni namen in opravilna naloga finančne
prokuratúre.
Š. L
a) Splošno načelo.
Finančne prokuratúre so za okoliš ene ali vec
dežel postavljena državna oblastva za oskrbovanje
državnopravdniških opravil državne imovine in nji
glede zastopanja zenačenih imovin.
Potemtakem je službeni namen finančne prokurature
v obče:
1. V sodnem zastopanju sploh in zlasti v vodbi
pravnih sporov v tistih stvareh, ki se tičejo državne
imovine in nji zenačenih imovin, po meri g. 2. tega
navodila.
2. V zastopanju državne imovine in po državi
upravljanih in zalaganih zakladov in pa Njegovemu
Veličanstvu ali oznamenjenim zakladom nristojeČih
zavetništvenih pravic v upravnem postopanju po
meri določil g. 15. B tega navodila.
3. V oddajanju pravnega mnenja v stvareh, ki
se tičejo državne imovine in nji zenačenih imovin
ali važnih koristi državne uprave sploh, po meri
določil g. 15. C tega navodila.
4. V sodelovanju pri sklepu pravnih opravil
in sestavi pravnih listin v stvareh državne imovine
in nji zenačenih imovin.
g. 2.
b) Natančnejše določilo v g. 1. obseženega
splošnega predpisa.
I. K državni imovini in imovinam, ki so zenačene
glede pravnega zastopanja in pravnega posvetovanja
po finančni prokuraturi državni imovini in
katerih stvari so v ozirih, v misel vzetih v g. 1. pod
št. 1—4. opravilna naloga finančne prokuratúre, se
štejejo :
1. Erar sploh, zlasti torej vsi državni davki in
vse državne davščine, in pa javne davščine sploh,
v kolikor se pobirajo po istih organih in sredstvih,
kakor državne davščine, potem monopoli, regalije,
državne podjetbe vsake vrste, pravice državnih
fevdov in vse naprave in vsi zavodi, določeni v zalaganje
državnega gospodarstva.
2. Dvorni erar.
3. Kraljevi ogrski erar glede terjavščin, katere
je zastopati pred c. k. sodnijami, v kolikor je glede
slicnih terjavščin c. k. erarja zajemčena v deželah
ogrske krone vzajemnost.
4. Pripadna pravica, teritorijalne pravice in
deželne meje.
(Slovenisch.) 14

48
5. Po državnih upravnih oblastvih prisojene
denarne kazni in globe, v kolikor gre za njih izterjavo
po sodnem potu.
6. Vsi zakladi, katere upravljajo državna
oblastva neposredno ali kateri se, v kolikor ni tako,
zalagajo iz državnega zaklada popolnoma ali deloma,
vendar s tem razločkom, da mora država poravnati
kak primanjkljaj v gospodarstvu.
7. Cesarske zavctništvene pravice in zavetništvene
pravice zakladov, omenjenih pod št. 6.
8. Neposredno po državnih oblastvih upravljane
ustanovine. Drugim ustanovinam pristoji zastopanje
in pravno posvetovanje po finančni prokuraturi
samo v toliko, v kolikor gre za prvo sestavo
ustanovine in za izterjavo ustanovljene imovine, da
se sestavi ustanovina, ne pa, v kolikor gre potem,
ko se je že sestavila ustanovina, za nadaljna pravna
opravila ali zastope.
9. Cerkvena imovina in imovina duhovnih nadarbin
(beneficijev), v kolikor gre za prvotno nadarbo
cerkve ali duhovnega beneficija ali za celovitost
osnovne imovine ali v kolikor upravljajo to imovino
državna oblastva, ne pa v kolikor je pri že obstoječih
cerkvah ali duhovnih beneficijih zastopati ali
izterjati tekoče imovinske užitke; dalje po državi
upravljana imovina razpuščenih duhovnih samostanov,
kloštrov in združeb, na Gališkem pa osnovna
imovina duhovnih samostanov, kloštrov in združeb
sploh.
taki.
Kos XII. 41. Ukaz vsega ministrstva z dne 9. marca 1898.
10. Javni zavodi za župnijske ubožce, kjer so
11. Pobožna (obče koristna) naklonila za primer
smrti, v kolikor se ona ne nanašajo morda na
pravne osebke, katerih ne sme po zmislu tega navodila
zastopati finančna prokuratura.
12. Po državnih šolskih oblastvih (deželnih
in okrajnih šolskih svetih) upravljana imovina.
V koliko smejo v postopanju pred sodnijami
in sosebno v sodnem izvršilnem postopanju opravili
posamezna pravna dejanja druga oblastva ali drugi
uradi, to se določa s posebnimi predpisi.
Glede posredovanja finančne prokuratúre o
upravnem postopanju veljajo posebej določila g. 15. B
v tem navodilu.
III. Finančna prokuratura je nadalje tedaj poklicana
zastopati javne koristi pred sodnijo, kadar
se zdi v njih obrambo dopustno postopanje javnega
oblastva in pristojno oblastvo, ker ni drugega za
postopanje posebej določenega organa, zaprosi
finančno prokuraturo za to.
W. Finančno ministrstvo sme tudi nadalje
dovoliti zastopanje individualno določenih, ne pod
naredbo oddelka I. in II. tega paragrafa spadajočih
imovin v tistih primerih, v katerih je bilo to navadno
dosedaj.
V. Kadar se pokažejo v posameznih primerih
dvomi, je-li po zmislu določil gg. 1. in 2. potrebno
uradno dejanje finančne prokuratúre, si mora ta
izprositi odločbo finančnega ministrstva.
II. Mimo primerov, oznamenjenih pod I., je I. V zastopanje v pasivnih pravdah, pri katerih
potrebno zastopanje po finančni prokuraturi tedaj. se določuje krajna pristojnost po obči podsodnosti po
kadar je določeno po posebnih zakonitih določilih. | meri gg. 74. in 75., odstavka 2. v pravilniku sod-
8.3.
Finančne prokuratúre in finančne prokurature
podružnice.
Finančne prokuratúre so :
Na Dunaju za nad Vojvodino avstrijsko pod
Anižo,
v Lincu za nadvojvodino avstrijsko nad Anižo,
v Salcburgu za Vojvodino salcburško,
v Gradcu za Vojvodino štajersko,
v Celovcu za Vojvodino koroško,
v Ljubljani za Vojvodino kranjsko,
v Trstu za pokneženo grofijo goriško in gradiščansko,
za mejno grofijo istrsko in za mesto Trst
z okolico,
v Zadru za kraljevino dalmatinsko,
v Inspruku za pokneženo grofijo tirolsko in
deželo predareljsko,
v Pragi za kraljevino češko,
v Brnu za mejno grofijo moravsko in Vojvodino
gorenjesleško in dolenjesleško,
v Levovu za kraljevino gališko in vladimersko'
z veliko Vojvodino krakovsko,
v Črnovcih za Vojvodino buko vinsko.
Mimo tega je v Krakovu finančne prokuratúre
podružnica.
g. 4.
Krajna pristojnost.

Kos XII. 41. Ukaz vsega ministrstva z dne 9. marca 1898. 49
nijske pristojnosti, je poklicana tista finančna prokuratura,
v katere okolišu je stvar, na katero se
nanaša pravni spor. Če bi pa ne bilo takega nanašanja,
tista finančna prokuratura, v katere okolišu
se je zgodilo, da je nastala uveljavljana zahteva.
Kadar ne obvelja tudi ta vzrok pristojnosti, tedaj se
ravna pristojnost po uradnem sedežu pristojnemu
osrednjemu oblastvu neposredno podrejenega upravnega,
oziroma nadzornega oblastva.
II. Pri drugih kakor v oddelku I. oznamenjenih
pasivnih pravdah in pa pri vseh aktivnih pravdah
in v drugih sodnih razpravah je krajno pristojna tista
finančna prokuratura, v katere okolišu je na I. stopinji
pristojna sodnija.
III. Glede vseh drugih finančni prokuraturi
odkazanih uradnih dejanj se uporabljajo slično
v oddelku I. obsežena določila o pristojnosti.
IV. Finančna prokuratura je vpravičena za
postopanje pred vsemi sodnijami in oblastvi kraljevin
in dežel, zastopanih v državnem zboru.
V kolikor pa je v koristi hitrejše in uspešnejše
izvršitve opravil ali zmanjšbe stroškov, se mora
finančna prokuratura zastran oprave uradnih dejanj
zunaj svojega okoliša obrniti do tiste finančne prokurature,
v katere okoliš spadajo uradna dejanja.
Ta mora takemu zaprosilu ustreči, ako temu
ne nasprotujejo po njenem mnenju tehtni vzroki.
V. O različnih mnenjih, ki nastanejo glede
krajne pristojnosti, odloča finančno ministrstvo, ne
izpreminjaje pristojnosti, ki gre v tem oziru sodnijam
v sodnem postopanju.
VI. V g. 9. zakona z dne 12. julija 1872. 1.
(drž. zak. št. 112) ustanovljena krajna pristojnost
finančne prokuratúre v sporih zavoljo krivic, storjenih
po sodniških uradnikih, se ne izpreminja.
VII. Krajno pristojnost finančne prokuratúre
podružnic določa g. 13.
Glede pristojnosti finančne prokuratúre podružnice
v Krakovu obranijo veljavnost, dokler se ne j
ukrene nič drugega, v tem oziru sedaj veljajoči
posebni preclpisi.
Podrejenost, osebni in plácni stan finančne
prokuratúre, nadalje pogoji za namestbo
pri nji.
8. 5.
Nazivalo, število, čin in orejemki za oskrbovanje
opravil finančne prokura\ire določenih uradnikov
in slug so obseženi v stanu, ustanovljenem
za posamezne finančne prokuratúre.
II. Potrebnosti, da se kedo namesti v konptni
službi finančne prokuratúre, so te le:
a) Za vzprejem za koncipijenta oprava treh teoretičnih
državnih preskušenj, predpisanih z ministrstvenim
ukazom z dne 24. decembra 1893.1.
(drž. zak. št. 204); izjemoma sme dovoliti
finančno ministrstvo vzprejem tudi po opravi
samo dveh državnih preskušenj z obvezo, da
se opravi tretja državna preskušnja v šestih
mesecih, računjaje od časa vzprejema; za koncipijenta
se sme kedó zapriseči še le po vsaj
enoletni, v popolnoma zadovoljnost opravljeni
poskusni praksi, v kateri mora tisti, ki želi biti
stalno vzprejet, izkazati zlasti posebno sposobnost,
potrebovano za službo finančne prokurature
;
b) za dosego mesta finančne prokuratúre koncipista,
oziroma adjunkta pravoslovni doktorat,
vsaj enoletna sodna praksa in oprava preskušnje,
predpisane za konceptno službo pri
finančnih prokuraturah ;
c) za dosego viših službenih mest mimo tega
oprava preskušnje za odvetnike.
Koncipijentom, ki imajo kak adjutum, se smé ta,
če je njih službovanje v popolno zadovoljnost, pustiti
tudi med trajanjem enoletne sodne prakse.
Za prvi dve leti po začetku veljavnosti tega
službenega navodila sme dopustiti finančno ministrstvo
olajšila pri uporabljanju določil g. 5., II b
in c.
III. Finančni minister sme, če se je ustreglo
potrebnostim, ustanovljenim v oddelku II. pod ö, in
po meri sredstev, ki jih dovoljuje državni proračun,
imenovati po predlogu finančnega prokuratorja
uradnike finančne prokuratúre, ki so vsega vkupe
služili pet let v popolno zadovoljnost, ad personam
za koncipiste, take pa, ki so enako služili vsega
vkupe osem let, ad personam za adjunkte (pristave),
tudi če bi ne bilo izpraznjeno nobeno sistemizirano
mesto oznamenjenih vrst.
IV. Za dosego mesta XI. činovnega razreda
v pisarniški službi finančnih prokuratur morajo prosivci
v šest mesecev trajajočem poskusnem službovanju
izkazati, da imajo za tako mesto potrebne
znanosti in sposobnosti, ali da je vsaj pričakovati,
da si jih pridobe, če se primerno izobražujejo dalje.
I. Finančne prokuratúre so podrejene finanč- Za vodeče pisarniške uradnike se smejo postanemu
ministrstvu po meri določil gg. 8., 9., 12. viti praviloma samo osebe, ki so dokončale srednjo
in 16. tega službenega navodila, | šolo.
14*

50 Kos XII. 41 Ukaz vsega minií strstva z dne 9. marca 1898.
S tem se ne izpreminjajo določila zakona z dne I
19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60).
Dolžnost in pravice finančnih prokuratur in
njih nameščencev sploh.
8- 6-
Dolžnost finančnih prokuratur je, vneto in zvedeno
zastopati pravice države v Četverem, v g. 1.
v misel vzetem oziru in skrbno varovati izgube in
škode državno imovino in pa glede pravnega zasto-1
panja in pravnega posvetovanja po finančni prokuraturi
nji zenačene imovine v obsegu, ki ga določa
službeno navodilo.
Finančna prokuratura ima, da bo mogla izpolnjevati
svoj poklic kakor gre, pravico zahtevati,
da se ji dajejo državni in deželni zakonik in sploh
potrebni zakoniki in zbirke zakonov, ter je tudi
vpravičena, rabiti za namene svojega poklica knjižnice
in arhive, ki so pri ministrstvih in upravnih
oblastvih.
Vse to gradivo bodi uradnikom finančne prokurature
pristopno za pregled in porabo ter hranjeno I
v dobrem redu, v kateri namen je pisati pri finančni
prokuraturi inventarije in knjige normalij. Tudi je
skrbeti za nabavo uradne knjižnice, ki mora obsegati I
za delovanje finančne prokuratúre važna znanstvena
dela in sodna odločila, oziroma za primerno dopolnjevanje
te knjižnice iz dotacij, določenih v to.
Vsa državna oblastva so dolžna, v mejah
veljajočih zakonov po mogočnosti podpirati finančno i
prokuraturo v izpolnjevanju njenega poklica.
Sosebno morajo ona na zaprosilo priobčevati
finančni prokuraturi v pregled in eventualno v prepis
spise, ki so ji v posameznem primeru potrebni
za izpolnjevanje njenega službenega namena Za
sodnije velja ta naredba v toliko, v kolikor ji niso
na poti posebni zakoniti predpisi.
Uradniki finančne prokuratúre morajo vselej
natančno poznati vse zakone in naredbe, ki se izdajejo
v raznih upravnih vrstah in katerih znanje je
finančni prokuraturi potrebno, da bo mogla uspešno
delovati v svojem poklicu. To znanje zakonov pak
mora obsegati ne samo domače, ampak, v kolikor
terja to poklic in naloga finančne prokuratúre, tudi
zakone unanjih dežel. i
Uradniki finančne prokuratúre si morajo nadalje
prizadevati, da vedno bolj napredujejo v svoji
strokovni izobrazbi, paziti morajo v svoji slu beni]
uporabi brez samopridnosti, prenagljenosti in strasti
samo na dejanske razmere in pa na zakon in pravico,
oddajati brez pristranosti pravna mnenja, ki se zahtevajo
od njih, opravljati njim naročene zastope
z vnemo in pospeševanjem v prid države in na korist
njenih pravic ter vestno hraniti službeno tajnost.
Na uradnike finančne prokuratúre, ki popolnoma
ustrezajo tem zahtevkom in se mimo tega
odlikujejo pri posredovanju v ustnem pravdnem
postopanju s posebno spretnostjo, se sme, v kolikor
so izpolnjeni drugi pogoji za njih povišbo (g. 5.),
zlasti ozirati pri poviševanju v službi.
Dolžnosti in pravice finančnega prokuratorja
in njemu podrejenih nameščencev
finančne prokuratúre posebej in to:
8-7.
a) Finančnega p rokuratorja.
a«) glede vodbe urada.
Finančni prokurator je poklican in dolžan,
voditi uradna opravila in jih porazdeljevati med
uradnike finančne prokuratúre, ki so mu podrejeni,
z ozirom na njih čin in pa zlasti po njih izkušnjah
in sposobnostih. On mora naganjati finančni prokuraturi
odkázané uradnike in služabnike k izpolnjevanju
njih dolžnosti, jih nadzirati in skrbeti za to,
da se opravila obravnavajo hitro in primerno, da se
za razvidnost opravil in zlasti narokov in rokov
v sodnem postopanju potrebni zapisniki, vpisniki in
predznamki, ki jih on odreja, pišejo primerno in da
je v vseh opravilnih oddelkih red in pravilnost.
Finančni prokurator mora vse uradu dohajajoče
vloge, ko dojdejo uradu, vzeti na znanje, da bo imel
skupno opravljanje službe v pregledu in bo mogel
vplivati na zakonitost, pravilnost in pospeševanje
opravil.
Finančni prokurator potrjuje vse uradne izdatke,
on podpisuje uradne razpise in spise in
odgovarja in jemči za vse poslovanje, katero mora
voditi, glede te vodbe, nje zakonitosti, primernosti
in reda, in pa za vsa od finančne prokuratúre izhajajoča
uradna dejanja, na katera mora vplivati, in
po meri tega vpliva. Poročila, ki se dajejo osrednjim
oblastvom, mora podpisovati mimo finančnega prokuratorja
tudi poročevavec.

Kos XII. 41. Ukaz vsega ministrstva z dne 9. marca 1898. 51
Dolžnost finančnega prokuratorja je, dajati
podrejenim uradnikom in pomočnikom o pravem
času potrebna pojasnila za odkázáno jim opravilo
ter oznameniti mér, v kateri je obravnavati opravilo.
Kadar bi na zaprosilo kakega osrednjega
oblastva odkázalo finančno ministrstvo finančni
prokuraturi v šolanje ali v službovanje konceptno
osebje kakega upravnega oblastva, tedaj je skrbeti
za primerno izomiko teh oseb.
8-8.
bb) glede osebnih, disciplinarnih in gospodarstvenih
stvari.
I. Glede osebnih stvari uradnikov, slug in
drugih nameščencev finančne prokuratúre pristoji
finančnemu prokuratorju v obče isto področje,
kakor predsedništvu finančnega deželnega oblastva
glede njemu podrejenih uradnikov, slug in nameščencev.
Finančnemu prokuratorju pak ni glede konceptnih
uradnikov dana pravica imenovanja, ampak
samo pravica, vzprejemati koncipijente brez adjuta
in pa podeljevati koncipijentom adjutum v sistemi -
ziranem njih številu.
V pisarniškem stanu ima pravico, imenovati
uradnike XI. in X. činovnega razreda, v kolikor so
njih mesta sistemizirana.
Glede imenovanja konceptnih uradnikov in pa
pisarniških uradnikov od IX. Činovnega razreda
navzgor je staviti predloge za namestbo finančnemu
ministrstvu, oziraje se na predpise, veljajoče za
predloge za namestbo.
Službene razpreglednice in razpreglednice o
sposobnosti, ki jih je, vestno izpolnjene v vseh razpredelih,
priložiti predlogu za namestbo, mora
vselej, kadar je dotična oseba odkázaná kot pomočnik
samostojnemu poročevavcu finančne prokurature,
podpisati mimo finančnega prokuratorja tudi
poročevavec, kateremu je odkazan pomočnik, ali
v kolikor gre za osebe pisarniške službe, predstojnik
pomožnih uradov.
II. Glede disciplinarnega ravnanja z uradniki
m slugami finančne prokuratúre veljajo splošni
predpisi ; pri disciplinarnih komisijah tistih finančnih
deželnih oblastev, na katerih uradnem sedežu
je finančna prokuratura, je postaviti za ude enega
ali več finančne prokuratúre uradnikov v številu, ki
je določi finančno ministrstvo. Te disciplinarne
komisije morajo potem poslovati kot skupne disciplinarne
komisije za uradnike in sluge finančnega
deželnega oblastva in finančne prokuratúre.
III. Finančnemu prokuratorju pristoji glede
dotacij v osebnih in gospodarstvenih stvareh, dovoljenih
v državnem proračunu za finančno prokuraturo,
pravica nakazovanja.
Deželna blagajnica, ki je v dotičnem upravnem
ozemlju, mora pri tem poslovati kot izplačujoča blagajnica,
računski oddelek finančnega deželnega
oblastva pa mora oskrbovati ugotovljalno opravilo,
cenzuro in upravno računsko pomožno službo.
IV. Odpise neizterljivih prislužkov, kolkovnin
in poštnin in gotovih stroškov sme, precej ko je
dotična stvar dokončana in v nji nepoplačani zneski
ne presegajo skupnega zneska 50 gl., odrediti
finančni prokurator v svojem področju, obvestivši
hkratu o tem računski oddelek.
Tudi sme finančni prokurator v posebnega
ozira vrednih primerih izjemoma s pritrditvijo dotičnega
upravnega oblastva odrediti v svojem področju
izpregled pravdnih in izvršilnih stroškov do najvišega
zneska 50 gl.
V vseh drugih primerih si je izprositi dovolila
finančnega ministrstva.
8-9.
ccj glede službenega namestovanja in hoje
v urad.
V namestovanje finančnega prokuratorja, če
gre ta na dopust, Če zboli ali če je službeno oviran,
je poklican navzočni po činu starejši konceptní
uradnik.
V kolikor bi bila finančna prokuratura prisiljena,
izročiti vodbo urada za več kakor dva meseca najprej
poklicanemu uradniku ali za več kakor 14 dni
drugemu kakor najprej poklicanemu uradniku, mora
ta naznaniti to finančnemu ministrstvu, v kolikor ni
to že tako ob dovolitvi dopusta izvedelo, da je potrebno
namestovanje. Kadar bi z ozirom na obseg
opravil ali z ozirom na trajno veče število važnih in
obsežnih poslov bilo finančnemu prokuratorju nemogoče,
oskrbovati samemu vodbo urada, in bi se
torej zdelo neogibno potrebno, izročiti neki del
opravilnega vodstva stalno enemu ali več zgoraj
omenjenih namestnikov, tedaj se sme kaj takega
odrediti samo z dovolilom finančnega ministrstva.
Finančni prokurator je, če ga ne ovira pri tem
bolezen ali službena potreba ali ni tega oproščen
z dopustom, dolžan hoditi v urad in voditi ter nadzirati
osebje v uradnih prostorih, mudé se med
njim; oditi s kraja uradnega sedeža, razen kadar je
uradno odposlan, kadar je na dopustu ali stanuje

52
v bližnji okolici kraja uradnega sedeža, ni dopuščeno
finančnemu prokuratorju brez dovolila finančnega
ministrstva.
Dovolilo za dopust mora finančni prokurator
izprositi za se pri finančnem ministrstvu.
V kolikor ne presega dopust enega tedna, je
zadosti, samo naznaniti to imenovanemu ministrstvu.
b) Nameščencev finančne prokuratúre.
Uradniki in sluge, ki so odkázaní finančni
prokuraturi, se morajo podvreči naredbam in
ukazilom finančnega prokuratorja ali njegovega
namestnika ter jih slušati. Vendar jim je dovoljeno,
izjavljati predstojniku urada svoja mnenja in svoje
opazke tako, kakor je njih stališču primerno,
v kolikor se s tem ne provzroči nepotrebna zakasnitev
ali obtežba poslovanja.
Predstojnik urada mora pretresu take naredbe
in odločiti o njih.
Zoper neprilične in očitno nezakonite odredbe
in ukazila ima vsaki pravico in dolžnost priziva do
finančnega ministrstva.
Vsaki uradnik in sluga odgovarja in jemči za
vestno, primerno in točno oskrbovanje sebi izročenih
opravil in za natančno izpolnjevanje ukazil,
nalogov in pojasnil, ki se mu dado že v obče po
veljajočih naredbah ali posebej po finančnem prokuratorju.
Mimo tistih primerov, v katerih gre za porabo
dovoljenega dopusta, za bolezen in nenavzočnost
v službi, so dolžni uradniki in sluge, hoditi pravilnq
in neprenehoma v urad, in to predpoldne in popoldne
po potrebnosti službe in po ukazilih finančnega
prokuratorja, in temu je samo izjemoma dovoljeno,
da v ozira vrednih primerili, in če je to
mogoče brez škode za službo, dovoli temu ali drugemu,
delati doma v svojem stanovanju.
Za vredbo uradnih opravil ob nedeljah in
praznikih mora predstojnik urada skrbeti po potrebi.
Oblika notranjega obravnavanja opravil.
g. 11.
Posvetovanje o opravilnih predmetih v zboru
je predpisano samo za važnejše razprave, kakor so
na primer: pravna zavoljo nasledkov važnejša mne-
Kos XII. 41. Ukaz vsega ministrstva z dne 9. marca 1898.
nja, katera zahtevajo obsežnejše znanje in ostrejšo
in natančnejšo presojo, prvi pravdni koraki ali pogodbe,
pii katerih gre za vrednosti ali pravice večega
obsega ali veče važnosti, izlaga važnejših zakonov ali
popust dvomnih pravic, predlogi za nameslbo i. e. r.
Poročevavci so dolžni, če se jim zdi kaka
stvar primerna za posvetovanje v zboru, zabeležiti
to na poročilni poli. Vendar je od presoje in odločbe
finančnega prokuratorja, in to pod njegovo
lastno odgovornostjo in jemstvorn, odvisno, ali šteje
opravilno stvar za večega pomena in veče važnosti
in torej za primerno za posvetovanje v zboru, zlasti
ker je njegova dolžnost, odvračati vse nepotrebne
zakasnitve v opravilih ter delovati na to, da se pospeši
in, kolikor je dopustno, skrajša in uprosti hod
opravil.
K posvetovanju je vsakakor privzeti vse ne
zadržane poročevavce.
V kolikor gre za predloge za namestbo, je
finančnemu prokuratorju prepuščeno, katere ude
privzame k posvetovanju.
Pri vsakem posvetovanju predseduje finančni
prokurator ali njegov namestnik.
Precej ko je stavil poročevavec svoj predlog,
začne splošno pretresovanje stvari, katero vodi in
zaključi predsednik, kadar se mu zdi zadostno.
Predsednik začne potem popraševanje, pri
čemer morajo udje posvetovanja oddati svoje glasove
po redu, ki ustreza njih službenemu činu.
Predsednik izjavi svoje mnenje zadnji ter oznani
sklep po veČini glasov.
Kadar je enoliko glasov, tedaj odloča glas predsednikov.
Finančni prokurator ni vezan na sklep posvetovanja
in srne postopati po svoji prepričanosti, toda
pod odgovornostjo in jemstvorn svojim in tistih glasovavcev,
ki so pristopili njegovemu mnenju.
Kadar se finančni prokurator udá sklepu posvetovanja,
tedaj odgovarjajo in jemčijo ž njim vsi
glasovavci, ki so pritrdili v sklep.
Odpravo moia načrtati vsakikrat poročevavec,
toda jo, če se sklep ne sklada ž njegovim predlogom,
priobčiti začasno v potrdilo tistemu glasovavcu, po
čegar predlogu se je storil sklep.
Navedbo in izvršitev oddanih glasov in pa zapis
storjenega sklepa ali odločbe predsednikove mora
opraviti na poročilni poli poročevavec. Tudi mora

Kos XII. 41. Ukaz vsega ministrstva z dne 9. marca 1898. 53
poročevavcc v začetku svojega poročila razložiti i I finančne prokuratúre, iz katere so se sestavili, in
stvar, kakor ustreza stanu spisov, za česar natanč-
spadajo v njen osebni in plačni stan.
nost in pravost odgovarja in jemči on.
Podružnice morajo v sebi odkázaném opravil-
O razloženi stvari je napraviti zapisek ter ga i nem okraju, v kolikor gre za pravno zastopanje, za
priložiti spisom.
I pravna mnenja in za sodelovanje pri pravnih opravilih
in pravnih listinah, samostojno izpolnjevati in
Opravilni jezik finančne prokuratúre se ravna i izvrševati službeni namen, odkazan finančni pro-
po veljajočih predpisih.
kuraturi v gg. 1. in 2. tega navodila.
One imajo vendar pravico, izprositi si v dvom-
Razmerje finančne prokuratúre do drugih LI nih in važnih primerih mnenje o stvari od finanč-
I nega prokuratorja, toda ne da bile vezane na nje.
oblastev in uradov in dopisovanje ž njimi.
g. 12.
Finančna prokuratura je podrejena v osebnih
in gospodarstvenih stvareh samo finančnemu ministrstvu.
Temu pristoji tudi najviši nadzor vsega poslovanja
finančnih prokuratur, v kateri namen sme
finančno ministrstvo občasno pregledovati finančne
prokuratúre.
V kolikor pak gre za pravno zastopanje, za
pravna mnenja ali za sodelovanje pri sklepanju
pravnih opravil in pri sestavljanju pravnih listin po
zmislu g. 1., ima finančna prokuratura po meri
določil tega navodila in zlasti g. 4. v njem, dolžnost,
ustrezati nalogom osrednjih oblastev ali zaprosilom
vsakega državnega oblastva in vsakega državnega
urada. Kadar se dobljeni nalogi in došla zaprosila
ne strinjajo po mnenju finančne prokuratúre s koristmi,
katere mora ona zastopati po g. 2. tega
navodila, ali nasprotujejo določilom tega navodila,
tedaj ima finančna prokuratura pravico in dolžnost,
opomniti na to v posameznem primeru pristojno I
upravno oblastvo, oziroma dotični urad in poročati
o tem v važnih primerih finančnemu ministrstvu.
Osrednjim oblastvom in pa dvornim oblastvom I V namestovanje voditelja podružnice v primerih
izdaja finančna prokuratura poročila. s službene potrebe je poklican tisti podružnični kon-
c ceptni uradnik, ki je po činu voditelju urada najbliži.
V sodnem postopanju se mora ona ravnati po S Sicer morajo za voditelja podružnice glede na njega
oblikah, predpisanih za to postopanje. r namestovanje v službi, glede na kake delitve opravil
I predstojništva urada, glede na hojo v urad, na odhod
Vsem drugim oblastvom in uradom, razen bia- i iz kraja uradnega sedeža in na zaprosbo dopusta
gajnic, podrejenih finančni prokuraturi kot nakazujo- veljati \ tista določila, katera predpisuje v tem oziru
čemu oblastvu, je dopisovati v obliki službenih z za finančnega prokuratorja g. 9. navodila; vendar
pisanj. j' je tamkaj predpisana naznanila in zaprosila za
fi finančno ministrstvo pošiljati po finančnem prokuratorju.
r
Takemu zaprosilu mora priložiti podružnica
vselej svoje mnenje o stvari.
Podružnice in njih nameščenci imajo dolžnosti
in pravice, ki so v g. 6. tega navodila dane finančni
prokuraturi in njenim nameščencem.
Tisti uradnik, ki je za predstojnika podružnice,
stopi glede podružničnih opravil na mesto finančnega
prokuratorja in mora na svojem mestu glede
na vodbo in porazdelbo opravil, glede na pojasnila
in nadziranja uradnikov in slug, glede na razvidnost
in pravilnost opravil, glede na pregledovanje, odobravanje
in podpisavanje opravilnih kosov in pa
glede na odgovornost in jemstvo prevzeti vse dolžnosti
in uživati vse pravice, ki so v tem oziru odkazane
v g. 7. navodila finančnemu prokuratorju.
V osebnih, disciplinarnih in gespodarstvenih
stvareh je podrejena podružnica finančnemu prokuratorju,
kateremu pristoji tudi glede na osebne in
gospodarstvene stvari podružnice področje, podeljeno
mu v g. 8. glede finančne prokuratúre
same.
Oddelki finančne prokuratúre (podružnice). Pravice in dolžnosti, ki jih ustanavlja g. 10.
g. 13. L navodila za nameščence finančne prokuratúre sploh,
v veljajo tudi za uradnike in sluge, uporabljane pri
Finančne prokuratúre oddelki (podružnice), p podružnicah, in ti so do voditelja podružnice,
kateri že obstoje ali se še ustanove, so celovit del j j k kateri zavzema njim nasproti mesto finančnega pro

54
kuratorja, neposredno v istem razmerju podrejenosti
in slušanja. kakor je v g. 9. določeno glede finančnega
prokuratorja in njegovih pomočnikov.
Predpisi, ki so obseženi v g. 11. navodila glede
na notranjo službo in na obravnavanje opravil
v zboru, veljajo tudi za podružnico in nje voditelja.
V kolikor gre za pravna mnenja, pravno zastopanje
ali za posredovanje pri pravnih opravilih in
listinah, so podružnice v neposrednem opravilnem
občenju z oblastvi, katera so jih v omenjenih ozirih
pozvala na oddajo mnenj ali poročil.
Finančni prokurator je dolžan, nadzirati službovanje
podružnice, ki spada v stan finančne prokurature,
katere predstojnik je on, in pa vedenje in
delovanje njih pripadnikov, v kolikor gre za izpolnjevanje
podružnici odkazanega področja, za hitro
in primerno rešitev vlog in opravilnih kosov, za
zvesto izpolnjevanje dolžnosti uradnikov in sploh
za red in pravilnost v službi. V ta namen mora
opravilni voditelj podružnice vpošiljati finančni prokuraturi
polletna opravilna poročila (raporte).
Kos XIT. 41. Ukaz vsega ministrstva z dne 9. marca 1898.
Finančni prokurator mora predpisati voditelju
podružnice obliko teh opravilnih poročil, katera :
mora vsakakor biti razpregledniška (tabelarna) ter
obsegati vse tiste podatke, iz katerih more finančni
prokurator presoditi obseg in napredovanje podruž-1
ničnih opravil, način in stopinjo hitrosti rešitve in j
dovršbe opravil, kake zastanke in njih podelavo in i
oprave uradnikov, kakor tudi njih sposobnost in
uporabnost ter sploh zadostiti zgoraj mu predpisani
nalogi nadziranja in prigledovanja.
Prave pravne spore je v teh poročilih in v zgoraj
omenjenih ozirih postaviti v razvid ločene od
drugih poslov.
Finančni prokurator ima pravico in dolžnost,
po povodu teh poročil, če se mu zdi to potrebno
v koristi službe, zahtevati od voditelja podružnice
pojasnila ter mu dati opomine ali, če zapazi nepravilnosti
ali sicer kako službi kvarno ravnanje, nazna- j
niti to finančnemu ministrstvu. j
Zastran nadziranja podružnice jo mora finančni
prokurator (ali eventualno njegov namestnik) občasno
pregledovati, in to vsaj v dveh letih enkrat.
O posledku pregledovanja mora finančni prokurator
poročati finančnemu ministrstvu in eventualno staviti
primerne predloge. i
I Poročila o opravljanju službe.
g. 14.
Konec vsakega sončnega leta mora finančni
prokurator in to najpozneje v prvem mesecu po preteku
leta predložiti finančnemu ministrstvu v kolikor
moči pregledni obliki opravno poročilo o vsem poslovanju
finančne prokuratúre in njenih podružnic.
Temu poročilu je priložiti tudi porazdelbe poročil
in izkaz o številu opravilnih kosov v vsakem
poročilu.
Izbrati obliko teh opravnih poročil, oziroma
enoletne razložbe poslovanja in njenih posledkov se
sicer prepušča finančnemu prokuratorju ; vendar
morajo opravna poročila vsakakor obsegati najbistvenejše
podatke o stvari in pravnem stanu v tistih
pravdah, ki so sosebno v finančnem oziru nenavadnega
pomena.
Posebna določila glede na finančni prokuraturi
naloženo zastopanje in pravno posvetovanje.
g. 15.
A. Sodno zastopanje.
Finančna prokuratura (podružnica) je, Če
postopa pred sodnijo, pooblaščena za vsa pravna
dejanja, našteta v g. 31., št. 1 do 4 zakona z dne
1. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 113), ne da bi
morala izkazati posebno pooblastilo.
V kolikor pak prihaja v poštev notranje opravilno
občenje, se ne sme finančna prokuratura brez
poprejšnje pooblastitve in poduka po pristojnem
upravnem oblastvu niti kot tožnica, niti ne kot
toženka puščati v pravni spor, razen če bi bilo
nevarno odlagati.
Geló v tem zadnjem primeru pak mora finančna
prokuratura pravne korake, ki jih je samolastno
storila kot tožnica ali toženka, naznaniti nemudoma
pristojnemu upravnemu oblastvu, da jih dodatno
odobri.
Nadalje potrebuje finančna prokuratura v notranjem
opravilnem občenju pooblastila, oziroma
pritrdila pristojnega upravnega oblastva za sklep
pogodeb o stvari pravnega spora, za pripoznave po
nasprotniku zatrjevanih zahtev in pa za popust pravice
do uveljavljanih zahtev, naposled za opust
zavarovanj, v kolikor ni pravne zahteve do takega
opusta.

Brez takega pooblastila ali pritrdila pristojnega
upravnega oblastva sme opravljati pravna dejanja te
vrste samo v primerih, ki jih ponudi stan stvari, in
proti dodatni obrazložbi v dokončni obliki.
V zapuščinskih obravnavah je finančna prokuratura
pooblaščena, pripoznavati pasivne postavke
do 2000 gl., v kolikor je po skrbni presoji stanu
stvari verojetno pričakovati, da bo sodnija v eventualnem
pravnem sporu pripoznala dotične postavke
za ugotovljene.
Za pravno zastopanje in pravno uveljavljanje
v sodnem postopanju sploh po zakonu dopustnih
pravnih pomočkov, kakor so priživ, dosodna pritožba,
rekurzi, predlog za postavitev v prejšnji stan, protitožba,
tožba zavoljo ničnosti in tožba za obnovo i. e.,
in pa potrebnih ali dobrih zavarovanj in začasnih
oclredeb in drugih opreznosti se je poprijeti, oziroma
si jih izprositi vselej, kadar zahteva to korist
za^topanca in se ne pokaže morda, da bo tak korak
brez vspeha.
Tedaj, kadar bi morala finančna prokuratura |
(podružnica) po veljajočih predpisih zastopati v istem j
sporu oba sporna dela, ne sme ona zastopati nobenega,
ampak po pristojnem upravnem oblastvu
ukreniti potrebno, da se določi za vsakega drugi zastopnik.
Končni posledek pravnih sporov in opravljenih
zastopov je dati vselej na znanje tistim oblastvom in
uradom, ki so dali pooblastilo ali nalog za pravni
spor ali za zastopanje.
Glede vzprejema pristavka o podsodnosti v pogodbe
in listine veljajo dani predpisi. |
Kadar se na uradnem sedežu finančne prokurature
ali podružnice ne more oskrbeti kako opravilo,
tedaj je odposlati v njega opravo pripravnega i
uradnika izmed urada.
Vselej pak, kadar se more to zgoditi brez nevarnosti
za primerno oskrbo opravila po veljajočih
zakonih in z manjšimi stroški in kadar ni neogibno
treba zastopnika, ni odposlati uradnika finančne prokurature
ali podružnice, ampak je v kraju, v katerem
je oskrbeti opravilo, ali blizu njega, za opravilo, za
katero gre, odrediti drugi pripraven organ, v kolikor
pak je neogibno treba, zastopnika (odvetnika). i
Kos XII. 41. Ukaz vsega ministrstva z dne 9. marca 1898. 55
O posledku naroka mora finančne prokuratúre
uradnik takoj poročati po vložném zapisniku.
B. Zastopanje v upravnih stvareh.
Finančna prokuratura ima pravico, v upravnem
postopanju zastopati erar in po državnih oblastvih
upravljane ali iz državnega zaklada zalagane zaklade
I in pa zavetništvene pravice, pristoječe Njegovemu
Veličanstvu cesarju ali oznamenjenim zakladom,
oziroma poprijeti se pravnih pomočkov v imenu
oznamenjenih imovin tedaj, kadar se sploh zdi po-
| sredovanje v omenjenem oziru po veljajočih zakonitih
I določilih dopustno in je upravno oblastvo, poklicano
v upravo, oziroma nadzor teh imovin, poverilo po-
| sredovanje finančni prokuraturi.
Po katerih načelih mora to oblastvo izročiti
v upravnem postopanju zastopanje finančni prokuraturi,
to se določi s posebnimi predpisi.
C. Pravno posvetovanje in sodelovanje pri pogodbah.
Finančna prokuratura je dolžna, oddajati
državnim oblastvom in uradom na njih zaprosilo
pravna mnenja tedaj, kadar zahteva obravnavanje
dotične stvari pretresovanje prašanj zasebnega prava
ali takih prašanj javnega prava, ki so zamotana in
ne spadajo posebej v področje prosečega oblastva.
Proseče oblastvo (urad) mora izrecno in določno
oznámeniu pravna prašanja, na katera je odgovoriti,
in kolikor moči priložiti načrt namerjanega
rešila. Na drugi strani mora finančna prokuratura
razširiti svoje mnenje eventualno tudi na taka pravna
prašanja, katerih ji upravno oblastvo sicer ni oznamenilo,
katera se pak pri natančnejši presoji pokažejo
važna za odločbo primera.
Pri pogodbah je priobčiti finančni prokuraturi
praviloma načrt, narejen s tehniško-upravnega
stališča.
Prosečemu oblastvu ni dovoljeno, sklicevati se
v odlokih, ki se izdadó strankam, na mnenje finančne
prokuratúre.
D. Splošno določilo.
K ustni razpravi pred sodnijo odrejeni prokuraturski
uradnik mora praviloma zaznamovati Finančna prokuratura je vselej dolžna, na-
glavne črte svoje pravde pismeno naprej ter jih predtančno preiskati došlo ji pojasnilo (informacijo)
ložiti v odobritev in eventualno premembo finanč- glede njegove popolnosti in po tem, kakršen je ponemu
prokuratorju. Ta spis mora ostati pri pravdsledek te preskušnje, zahtevati eventualno, da naj se
nem spisu prokuratúre. j popolni pojasnilo.
(Slovenisch.) 15

56 Kos XII. 41. Ukaz vsega min strstva z dne 9. marca 1898.
Izključno uporabljanje uradnikov finančne
prokuratúre in njenih podružnic v njih poklicnih
opravilih.
g. 16.
Uradniki finančne prokuratúre in podružnic se
morajo posvetiti samo sebi odkazanim uradnim opravilom,
in jim je pod izgubo službe prepovedano
vsako neposredno ali posredno oskrbovanje pravnih
zastopov ali pravnih opravil.
Oskrbovanja zastopov in sklepanja pravnih
opravil v s.vojih stvareh, dalje v stvareh oseb, ki so
v sorodstvu ali svaštvu, zakonske žene, posinovljencev
ali pohčerjenek in varovanek, in to v teh stvareh,
v kolikor se opravlja dotično posredovanje brezplačno,
naposled prevzemanja varstva ali skrbstva
se ne tiče ta prepoved, s pogojem, da dotični uradnik
ne pride v vseh teh primerih v nasprotje s svojimi
uradnimi dolžnostimi.
V kolikor pokličejo uradnike finančne prokurature
ali podružnice državna oblastva uradoma ali
po finančnem prokuratorju ali voditelju podružnice
v komisije ali v posvetovanja v stvareh, ki se tičejo
službe finančne prokuratúre, je slušati ta poziv.
Izbor uradnika, ki se odpošlje, in, po okolnostih,
podučilo, ki mu je je dati, se prepušča
finančnemu prokuratorju ali voditelju podružnice
z ozirom na potrebe službe in svojstvo opravila, za
katero gre.
Stalno se sme poročevavstvo ali predsedstvo
pri takih komisijah in posvetovanjih izročiti samo
z odobrilom finančnega ministrstva. Prav tako se
smejo udje finančne prokuratúre ali podružnice uporabljati
v učiteljstvu in smejo taki udje prositi za
vpis v imenik zagovornikov samo z dovolilom finančnega
ministrstva.
Dolžnost finančnega prokuratorja in voditelja
podružnice je, paziti na to, da se ne odkažejo finančni
prokuratuii opravila, ki so tuja njenemu uradnemu
poklicu, oznamenjenemu v tem navodilu. Take odkaze
mora finančni prokurator ali voditelj podružnice
odkloniti z navedbo vzrokov. V kolikor bi navzlic
temu proseče oblastvo zahtevalo, da mora izvršiti
opravilo finančna prokuratura ali podružnica,
je predložiti stvar v odločbo finančnemu ministrstvu.
V kolikor bi pak bilo nevarno odlagati, mora finančni
prokurator ali voditelj podružnice nemudoma storiti
vse korake, ki so neogibno potrebni, da se do odločbe
po finančnem ministrstvu odstrani vsaka nevarnost
škode za opravilo. j
Pomožni uradi.
g. 17.
Pomožni uradi finančne prokuratúre in podružnic
so vložni zapisnik, odpravljalnica (ekspedit),
solicitatura in registratura. Za službo pri teh pomožnih
uradih so določeni sistemizovani pisarniški
uradniki, pisarniški pomočniki (dijurnisti) in sluge.
Finančni prokurator in voditelj podružnice
mora po potrebi službe in po sposobnosti oseb odkazati
vsakemu izmed imenovanih pomožnih uradov
potrebovane osebe izmed pisarniškega osebja in
predpisati vsakemu od njih, v kolikor ni uradnik že
po svojem imenovanju oznamenjen za predstojnika
kakega pisarniškega urada, pristoječe mu oprave,
pri čemer se je ozirati pred vsem na službena svojstva
in sposobnosti uradnikov.
Ako je pri finančni prokuraturi ali podružnici
sistemiziranih več predstojnikov za imenovane pomožne
urade, pa ni postavljen za vsaki pomožni
urad poseben predstojnik, tedaj mora finančni prokurator
ali voditelj podružnice izmed pisarniškega
osebja določiti sposobnega uradnika, ki mora opravila
tistega pomožnega urada, za katerega ni sistemiziran
poseben predstojnik, voditi ali, če zadostuje
za opravilo ena oseba, je oskrbovati.
Ako je sistemiziran pri finančni prokuraturi ali
podružnici samo en predstojnik pomožnih uradov,
pristoji temu opravilno vodstvo vseh pomožnih
uradov, in ako ni pri finančni prokuraturi ali podružnici
postavljen poseben predstojnik pomožnih
uradov, mora predstojnik urada izročiti vodstvo manipulacijske
službe za to sposobnemu uradniku izmed
pisarniškega osebja.
Finančni prokurator ali voditelj podružnice
mora za vsaki zgoraj omenjeni pomožni urad po
zmislu in po méri splošnih načel, obseženih v tem
navodilu za finančno prokuraturo in njene podružnice,
sestaviti podučilo, ki bodi službeni predpis za
pomožne urade.
Pri sestavljanju tega predpisa je gledati na to,
da mora iž njega vsaki uradnik in sluga posneti sebi
za svoj poklic potrebno podučilo in opravilo in da
se v službi pomožnih uradov pišejo za pregled in
red v uradnih opravilih potrebni predznamki, izkazi,
vpisniki in zapisniki.
Da se je izdal službeni predpis za pomožne
urade, je naznaniti finančnemu ministrstvu ter ob
enem predložiti en izvod tega predpisa.

Kos XII. 41. Ukaz vsega min istrstva z dne 9. marca 1898.
Elana j nična služba.
g. 18.
a) Svoja blagajnična služba finančne prokurature.
Svoja blagajnična služba finančne prokuratúre
(podružnice finančne prokuratúre) se mora omejiti:
a) na stroškovno blagajnico,
b) na denarje za nabavo uradnih potrebščin, in
c) na predplačila v zalaganje kolkovnih in drugih
pristojbinskih stroškov.
Finančne prokuratúre (podružnice) torej ne
smejo razen zgoraj omenjenih blagajničnih sredstev
prevzemati v sprejem ali v hrambo ali v zaračun
nobenih denarjev ali denarnih efektov in morajo
razen primerov, oznamenjenih v g. 19., zavrniti
vsako drugo plačilo, ne spadajoče v zgoraj oznamenjeno
področje, pri čemer je strankam ali uradom,
ki hočejo plačati, povedati pristojno blagajnico. pri
kateri je opraviti plačilo, ali, če bi pristojna blagajnica
ne bila znana ali bi ji ne bil nakazan sprejem,
opomniti, da je opraviti vplačilo pri blagajnici, ki
ima oblast, hraniti položke.
K dohodkom stroškovne blagajnice spadajo
finančni prokuraturi (podružnici) prisojeni in za
državno blagajnico zaračunljivi prislužki, sodni in
zastopni stroški, ki se prisodijo finančni prokuraturi
ali podružnici in poštnine in kolkovnine, kijih je nasproti
strankam zaračuniti in zahtevati tedaj, kadar
ni finančna prokuratura ali podružnica, tudi ne
glede na obsodbo nasprotnika v povračilo sodnih
stroškov, zavezana pristojbinam.
Iz stroškovne blagajnice mora finančna prokuratura
(podružnica) kot potrošek, ki zadeva prokuratursko
službo, zalagati stroške pravnega postopanja
c. k. erarja, sosebno tudi potne stroške, potem
sodne stroške, ki jih je, če se izgubi pravda, plačati
nasprotni stranki, nadalje stroške, katere je plačati
odvetnikom, ki se namesto finančne prokuratúre postavjjo
za pravde c. k. erarja, nasproti pa morajo
druge po finančni prokuraturi zastopane juristične
osebe in zakladi zalagati, oziroma povrniti te stroške
zastopanja iz svojih novcev.
Zalagati iz stroškovne blagajnice druge, kakor
ravnokar imenovane stroške ni dopuščeno.
Stroški pod črko b in c imenovanih blagajničnih
sredstev se pokažejo že iz določenosti tamkaj
oznamenjenih denarjev in predplačil.
Kake prebitke stroškovne blagajnice, ki se J
dadó pogrešati, je oddati pristojni blagajnici, |
(deželni glavni blagajnici, finančni deželni blagajnici.
deželnemu plačilnemu uradu ali podružniški
deželni blagajnici).
Kadar bi se pokazalo, da zaloga stroškovne
blagajnice ne zadostuje, je založiti dotične zneske
na dolg kreditov, dovoljenih dotični finančni prokuraturi
v državnem proračunu.
Samo po izrecnem ukazilu finančnega prokuratorja
ali voditelja podružnice sme blagajnica denar
sprejeti ali izdati.
Finančnega prokuratorja (voditelja podružnice)
dolžnost je, izročiti vodstvo blagajničnih opravil
popolnoma sposobnemu uradniku in ga pri tem
nadzirati, kakor gre.
Sozaklepanje blagajnice mora finančni prokurator
(voditelj podružnice) izročiti kakemu svetovavcu
ali tajniku finančne prokuratúre (podružnice).
Vsako leto vsaj enkrat mora predstojnik urada, privzemši
računskega uradnika, za Čegar poslatev je
zaprositi predsedništvo finančnega deželnega oblastva,
blagajnico skontrovati (pregledati). Spise o
skontrovanju je predložiti finančnemu ministrstvu.
Posameznosti vse blagajnične uprave, nje zaračun,
in pa cenzura zapisov, ki jih je imeti o tem,
se vravnajo s posebnim predpisom.
Finančno ministrstvo sme v porazumu s c. k.
visim računskim oblastvom dopustiti pri izdaji tega
predpisa odstope od načel, predpisanih za blagajnično
službo v tem paragrafu, če se pokažejo zato
posebni vzroki.
g. 19.
b) Blagajnična služba kot posredovanje
med plačilnim zavezancem in pristojnimi
blagajnicami.
Kadar različno od predpisa g. 18. stranke,
uradi ali oblastvo, ki nimajo domovališča ali bivališča
na uradnem sedežu finančne prokuratúre
(podružnice), dopošljejo po pošti ali drugači denarje
ali denarne efekte, ki po g. 18. ne spadajo
v opravilno področje finančne prokuratúre (podružnice),
katerih zavrniti pa ni moči brez škodljivih
zakasnitev ali brez stroškov ali brez nevarnosti
za plačilo samo, tedaj mora finančni prokurator
(voditelj podružnice) prevzeti te denarje ali denarne
efekte proti pobotnici, skrbeti za njih varno shrambo,
ob enem pa nemudoma odrediti potrebno, da se
pošljejo ti denarji ali denarni efekti pristojni blagaj-
nici ali blagajnici, katera ima oblast, prevzemati položke
(depozite).
57

58 Kos XII. 41. Ukaz vsega mir istrstva z dne 9. marca 1898.
Ravnanje, katerega se je pri tem držati z ozirom
na varnost državnega zaklada ali neerarskih
imovin, ki jih zastopa finančna prokuratura (podružnica),
se vravna s posebnim predpisom.
Kadar se pri komisijah, narokih, dražbah, rubežih
i. e. r., pri katerih posredujejo uradniki
finančne prokuratúre ali podružnice, opravijo finančni
prokuraturi ali podružnici ali poberó za njo plačila,
ki ne spadajo v blagajnično področje finančne prokurature
ali podružnice (g. 18.), in kadar teh plačil
ne more stranka položiti takoj pri sodniji ali
oblast vu, pri katerem se razpravlja, ali kadar se
stranka ne more brez strahu za varnost in točno
vplačilo napotiti na pristojno blagajnico ali na kako
hranilno blagajnico, tedaj je posredujoči uradnik
finančne prokuratúre (podružnice) sicer dolžan,
sprejeti proti pobotnici opravljeno plačilo, toda on
mora sprejete denarje in denarne efekte nemudoma
po dovršenem opravilu in, če se razpravlja opravilo na
uradnem sedežu finančne prokuratúre (podružnice),
vsakakor še tistega dne, katerega ja sprejel plačilo,
vročiti finančnemu prokuratorju ali voditelju podružnice,
kateri mora po predpisih, danih zgoraj glede
denarjev ali denarnih efektov, ki jih dopošljejo
stranke, skibeti za njih varnost in nemudoma odrediti
potrebno, da se odpošljejo pristojnim blagajnicam.
Finančne prokuratúre ali podružnice uradnik,
kateri mora po zgoraj omenjenem načinu prevzeti
denarje ali denarne efekte, odgovarja in jemči sam
I za njih varno hrambo, dokler se ne izroče financnemu
prokuratorju ali voditelju podružnice, in za
njih pravočasno izročbo omenjenim predstojnikom
urada.
! Tudi tedaj, kadar pri komisiji, naroku ali
izvršbi itd. opravljenega plačila ne prevzame po zgoraj
navedenem posredujoči uradnik finančne prokurature
ali podružnice, ampak se položijo denarji ali
denarni efekti pri sodniji, ali se plačilni zavezanec
napoti zastran planila na pristojno blagajnico. mora
posredujoči uradnik finančne prokuratúre ali podružnice
dati to svojemu uradnemu predstojniku
v dobi, predpisani zgoraj za izročbo prejetih denarjev
ali efektov, na znanje hkratu s poročilom o opravilu
sploh, da predstojnik urada da doličnému upravnemu
oblastvu naznanilo o plačilu.
Vselej je o plačilu, opravljenem za finančno
I prokuraturo ali podružnico, bodi si da je prevzel
denarje ali denarne efekte po zgoranjein ukazi lu
I posredujoči uradnik finančne prokuratúre ali podružnice
ali da so bili položeni pri sodniji ali preodkazani
pristojni blagajnici, obvestiti uradoma
finančnega prokuratorja ali voditelja podružnice.
| Thun s. r. Welsersheimb s. r.
! Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylaiidt s. r. Kast s. r.
Kaizl s. r. Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 19. marca 1898.
Vsebina: (St. 42—44.) 42. Razglas, da se je podaljšal rok za dogradbo električne< male železnice iz Prage
(Smíchova) v Košir. — 43. Razglas, s katerim se objavljajo dodatna določila k meroskusnemu redu z dne
19. decembra 1872.1. — 44. Ukaz, s katerim se na podstavi ^. 74-. a) v zakonu z dne 8. marca 1885.1. izdajejo
v dopolnitev in delovito izpremembo ministrstvenega ukaza z dne 27. maja 1885. L posebna določila glede
presledkov pri delu v obrtovanju.
42.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 28. februarja 1898. L,
da se je podaljšal rok za dogradbo električne male
železnice iz Prage (Smíchova) v Košir.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v g. 2.
razglasa c. k. ministrstva za železnice z dne 14. septembra
1896. L (drž. zak. št. 187) o dopustu male,
z električno silo obratovane železnice s pravilnim
tirom iz Prage (Smíchova) v Košir ustanovljeni rok
za dogradbo do sedaj še ne izdelanega končnega
kosa imenovane male železnice in za začetek obratovanja
po njem podaljšal do 14. dne septembra
1898.1.
Wittek s. r.
43.
Razglas trgovinskega ministrstva
z dne 3. marca 1898. L,
s katerim se objavljajo dodatna določila k mero-
skusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I. (drž.
zak. št. 171).
V izvrševanje zakona z dne 23. julija 1871. 1.
(drž. zak. št. 16 iz leta 1872.), s katerim se je ustanovil
nov red za mere in uteži, se daje na javno
znanje nastopni, po c. k. komisiji za pravilni mero-
(Slovenisch.)
skus izdani dodatek k meroskusnemu redu z dne
19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171).
Koerber s. r.
Petintrideseti dodatek k meroskusnemu
redu z dne 19. decembra 1872. I.
Kg. 6.
Glede tvarine za tekočinske mere.
V dopolnitev g. 6. meroskusnega reda se ukazuje,
da se smejo za promet določene mere do
2 litrov narejati tudi iz tehniški Čistega niklja ali ponikljene
jeklene ali železne pločevine (pleha).
Na Dunaju, dne 26. februarja 1898.
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
Ukaz trgovinskega ministra v porazumu
z ministrom za notranje
stvari z dne 4. marca 1898. L,
s katerim se na podstavi ^. l\.a) v zakonu z dne
8. marca 1885. I. (drž. zak. št. 22) izdajejo v dopolnitev
in delovito izpremembo ministrstvenega
ukaza z dne 27. maja 1885. I. (drž. zak. št. 82)
posebna določila glede presledkov pri delu v obrtovanju.
Na podstavi g. 74. a) v zakonu z dne 8. marca
1885. 1. (drž. zak. št. 22) o izpremembi in dopolnitvi
obrtnega reda se ukazuje tako-le:
16
59

60
Kos XIII. 44. Ukaz trgovinskega ni linistra itd. z dne 4. marca 1898.
V g. 1. ministrstvenega ukaza z dne 27. maja
1885. 1. (drž. zak. št. 82) se mora točka 5. glasiti
tako-le :
„5. Apnarnice^ cementarnice, magnezitarnice,
sadrarnice in opekarnice^ stroncijanske
naprave, izdelovalnice glinastega
Maga in porcelana:
a) Za delavce, ki imajo opravilo pri neprestano
obratovanih pečeh (ožagah), se smejo počitki
ustanoviti tako, kakor ustreza obratnim razmeram.
b) Od delavcev, ki imajo opravilo pri tečajih,
mora primeren del (vsakikrat polovica ali
tretjina) premenoma počivati o poldne. Sicer
se smejo glede teh oseb tudi opustiti nadaljni
določeni počitki. Vsem drugim delavcem je
dati zakonite počitke. V mlinih z majhnim delovnim
osebjem (2 ali 3 osebami) se sme opustiti
ustanovitev počitkov, spadajočih na določen
dnevni čas. Počitki se smejo mariveč preložiti
na proste dnevne čase, ki se pokažejo iz teka
obrata u .
Ta ukaz zadobi moč z dnem, katerega se
razglasi.
Gautsch s. r. Koerber s. r.

Leto 1898. ei
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XIV. — Izdan in razposlan dne 15. aprila 1898.
Vsebina: (St- 45—48.) 45. Razglas o ustanovitvi velikega carinskega urada v Novem Jičínu. — 46. Razglas o podaljšbi
roka za dogradbo lokalne železnice iz Kostelca v Telč. — 47. Razglas o razširbi oblasti c. k. velikemu
carinskemu uradu v Podwoloczyski in pa c. k. carinski podružnici v Sieroslawicah. — 48. Ukaz o premembi
in dopolnitvi nekaterih določil obratnega pravilnika za železnice po kraljevinah in deželah, zastopanih
v državnem zboru, vpeljanega z veljavnostjo od 1. dne januarja 1893. leta z ukazom z dne 10. decembra
1892. 1.
45.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 15. marca 1898.1.
o ustanovitvi velikega carinskega urada v Novem
Jičínu.
V Novem Jičínu (na Moravském) se je ustanovil
veliki carinski urad I. razreda, kateri začne poslovati
s 1. dnem aprila 1898. 1.
Imenovani veliki carinski urad se pooblašča
tudi za odpravljanje blaga v skrajšanem nápovědném
postopanju.
Kaizl s. r.
46.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 20. marca 1898.1.
o podaljšbi roka za dogradbo lokalne železnice iz
Kostelca v Telč.
Na podstaví Najvišega pooblastila se je v g. 7.
dopustilnice z dne 30. marca 1897. 1. (drž. zak.
št. 93) ustanovljeni rok za dogradbo in začetek obratovanja
lokomotivne železnice od postaje Kostelec
na državne železnice progi Jiglava — Gerekve črez
Trešf v Telč, katero je napraviti kot lokalno železnico
s pravilnim tirom, podaljšal do 31. dne oktobra
1898. leta.
Wittek s. r.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 6. aprila 1898. 1.
o razširbi omasti c. k. velikemu carinskemu uradu
v Podwoloczyski in pa c. k. carinski podružnici
v Sieroslawicah.
G. k. veliki carinski urad v Podwoloczyski se
pooblašča, brez višega dovolila odpravljati carine
prosto pied kom ali za kom poslane popotne reči,
in c. k. carinska, malega carinskega urada v Niepolomicah
podružnica v Sieroslawicah se opremlja
z oblastmi malega carinskega urada II. razreda.
(Slovenisch.) 17
Kaizl s. r.

G2
Kos XIV. 48. Ukaz železniškega ministra z dne 15. aprila 1898.
48.
Ukaz železniškega ministra z dne
15. aprila 1898.1.
o premembi in dopolnitvi nekaterih določil obratnega
pravilnika za železnice po kraljevinah in deželah.
zastopanih v državnem zboru, vpeljanega
z veljavnostjo od 1. dne januarja 1893.1, z ukazom
z dne 10. decembra 1892. I. (drž. zak. št. 207).
Po ukazu z dne 10. decembra 1892. 1. (drž.
zak. št. 207) z veljavnostjo od 1. dne januarja
1893. 1. vpeljani obratni pravilnik za železnice po
kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru,
se z veljavnostjo od 1. dne maja 1898.1. izpreminja,
oziroma dopolnjuje tako-le:
8. 16.
V odstavku 1. je prečrtati besede:
„ali z dvema udarcema ob postajni zvonec".
8- 21.
V odstavku 2. je postaviti:
„6 kron" namesto: „3 goldinarje a. v.".
„1 krone" namesto: „50 krajcarjev a. v.".
8. 36.
V 1, b je postaviti:
„20 vinarji" namesto; „10 krajcarji a. v.".
„30 kronami" namesto: „15 goldinarji a. v. c
8- 42.
V zadnjem
besede:
stavku odstavka je prečrtati
„pod št. L, II., XXXV. a, XXXIX., XLI.,
XLII. a in XLIII.".
8. 44.
V odstavku 4. je za drugim stavkom vtekniti:
„Ako je v vozu slama, seno aH druge tvarine,
ki se lahko vnamejo, je prepovedano, kaditi v njem ;
tudi se ne sme, ko se vstopa, jemati seboj gorečih
cigar ali tobačnih pip tf .
47.
Odstavek 2. dobi to-le obliko:
„(2) On se začne s prvo polnočjo, ki pride
po sprejemu pošiljke z voznim listom vred
(g. 54. odstavek 1.) ali po izročbi odpravnice itd."
8. 51.
Začetek odstavka 1. dobi to-le obliko:
„(1) Vsako pošiljko mora — v kolikor ne pripusti
nadzorno oblastvo kakih izjem za določene prevoze
— spremljati vozni list, kateri obsega nastopne
povedbe:"
8- 53.
Odstavek 3. dobi ta-le pristavek:
„Predlogu, da naj železnica ugotovi težo, je
šteti za enako, ako ni pošiljač povedal teže v voznem
listu".
V odstavku 8. je postaviti:
„12 kron" namesto: „6 goldinarjev a. v.".
8- 56.
V odstavku 1. je v predzadnjem stavku po besedah
„ako se je blago" vtekniti : „katero mora naložiti
železnica".
V odstavku 7. je po prvem stavku vtekniti:
„Isto velja tedaj, kadar se blago, katero mora
naložiti pošiljač, odda z neresničnim ali nepopolnim
voznim listom in se la ne popravi v določenem nakladnem
roku".
8- 63.
Kot odstavek 11. je vtekniti:
„(11) Z do volilom nadzornega oblastva se
smejo roki za izročbo, ker se ob nedeljah in praznikih
pretrga blagovni promet, podaljšati za te dneve
v toliko, v kolikor se že tako ne uporabljajo določila
odstavkov 7., 8. in 9. Tako podaljšbo rokov za izroČbo
je razglasiti, kakor gre.
8. 84.
V odstavku 4. in 5. je postaviti:
„40 vinarjev" namesto: „20 krajcarjev a. v.".
„10 vinarjev " namesto : r 5 krajcarjev a. v. ".
Priloga B.
Št. VI.
Na koncu drugega odstavka je pristaviti:
„Fosforjev kalcij se sprejemlje v odpravo po enakih
pogojih. Napis zabojev se mora glasiti: „Obsega
fosforjev kalcij".

Kos XTV. 48. Ukaz železniškega ministra z dne 15. aprila 1898. G:J
Št. XII.
Ta številka se mora glasiti:
„Zeleno apno, t. j. kuhano apno, ki se je rabilo
v plinarnicah za čiščenje svetilnega plina, se
vozi samo na odprtih vozeh".
Št. XVI.
V prvem odstavku je prečrtati besedi: „in
brom" in na koncu tega odstavka dodati ta-le določila:
„Isti predpisi se uporabljajo ludi za brom, toda
s tem razločkom, da se ta sme voziti samo na odprtih
vozeh in da se morajo ž njim napolnjene steklene
posode v trdnih lesenih ali kovinskih zabojih
vložiti do grla v pepel, pesek ali prodec."
Št. XX.
V odstavku 2. vstopnega določila je za besedami
„iz kotrana od rjavega premoga narejena olja"
pristaviti: „rupna in skriljavčna olja. asfaltová
nafta in prekapine iz njih."
V odstavku 3. vstopnega določila je za besedami
„dalje olja iz premovega kotrana, ki a vtekniti: „pri
17*5 stopinj Gelzijevih."
V vstopnem določilu je naposled dodati nastopni
četrti odstavek :
„(4) Ogljenčevi vodenci drugega izvira, ki imajo
pri 17*5 stopinj Gelzijevih vsaj specifično težo
0-830.«
Št. XXI.
Vstopno določilo se mora glasiti tako-le :
„(1) Petrolej (kameno olje), sirov in očiščen,
kotranova olja od rjavega premoga, nadalje rupna in
skriljavčna olja, asfaltová nafta in pa prekapine iz
njih, v kolikor ne spadajo te tvarine pod določila
št. XX. in imajo pri 17*5 stopinj Gelzijevih specifične
teže menj kakor 0*780 in več kakor 0*680,
(2) petrolejeva nafta in prekapine iz petroleja
in petrolejeve nafte (benzin, ligrojin, snažilno
olje itd.) in pa raztopine kavčuka ali gutaperce, ki
so večinoma iz petrolejeve nafte, v kolikor imajo te
tvarine pri 17*5 stopinj Gelzijevih specifične teže
več kakor 0*680, so zavezani nastopnim določilom:"
Št. XXXII.
Številka 2. se mora glasiti tako:
„Posamezne pošiljke spredaj pod številko 1 ne
imenovanih reči te vrste se pripuščajo samo zapa-
kovane v trdne, gosto zaprte sode, keblje in zaboje;
posamezne pošiljke neosoljenih svežih kož se smejo
vendar v mesecih novembru, decembru, januarju in
februarju oddati zapakované tudi v dobro zaprte, ne
poškodovane vreče iz goste, močne tkanine, ako so
vreče napojene s karbolno kislino tako, da se ne dá
zapaziti slabi vonj vsebine.
Vozni listi morajo obsegati natančno oznamenilo
reci, ki so zapakované v sodih, kebljih, zabojih
ali vrečah. Vozijo se te reči samo na odprtih
vozeh."
Za številko 3. je vtekniti to-le novo določilo:
„4. Suhi ali iztisnjeni vlažni kotlovski
ostanki od fabrikacije usnjenega kleja
(klejno apno, klejni sirci ali kJejni gnoj)
morajo biti popolnoma zakriti z dvema velikima,
vode ne prepuščajocima, ne pokotranjenima vozovnima
plahtama, ki ležita druga na drugi. Spodnje
pogrinjalo je napojiti z razredčeno kislino tako, da
ni zapaziti vonja po gnjilobi. Med obema pogrinjaloma,
kateri mora priskrbeti pošiljač, je dejati plast
suhega mrtvega apna, rupnice ali rabljenega čresla.
Ne iztisnjeni, mokri taki ostanki se
morajo zapakovati v trdne, gosto zaprte sode ali
keblje tako. da ni mogoče po vonju zapaziti, kaj je
v njih."
Številke 4 do 8 je izpremeniti v 5 do 9.
V novi številki 5 se mora glasiti začetek tako-le:
„Spredaj pod številko 3 in 4 ne imenovane
stvari."
Št. XXXV a.
V odstavku 1. se mora številka 3 glasiti:
„Gotove (to je vsaj s strelilom nabite) itd."
V številki 3, drugem stavku je namesto na
„št. XXXVII.« in „št. XXXVII, a" zavrniti na
„št. XXXVI." in „št. XXXVII."
V številki 6, drugem stavku je pred besedi
„35 odstotkov" postaviti:
„vsaj".
Št. XLIX b.
Za številko XLIX.a je pod št. XLIX.6 vtekniti
ta-le določila:
„XLIX. J«
Kalcijev karbid mora biti zapakován v neprodušno
zaprte železne posode. Druge tvarine se ne
smejo pripakovati v posode".

64 Kos XIV. 48. Ukaz železniškega ministra z dne 15. aprila 1898.
št. LIH. I
Na koncu je pristaviti nastopni drugi odstavek :
„V mesecih oktobru, novembru, decembru,
januarju, februarju in marcu se tudi neosoljena
sveža s iri šča, ako so očiščena od vseh ostankov
jedi, pripuščajo v odpravo v trdnih, dobro zaprtih
sodih ali kebljih in ako se pazi določil odstavka 1.,
številke 4 in 5. Pokrovi kebljev morajo biti pritrjeni
z železnim spodnjikom".
Priloga C in D (obrazci voznih listov). |
Prilogi C in D je nadomestiti s priloženima
novima prilogama C in D.*)
Kraljevi ogrski trgovinski minister, s katerim je
bil dogovor o tem, izda ob enem to isto naredbo za
dežele ogrske krone.
Wittek s. r.
*) Da se porabijo vozni listi, narejeni po starem
obrazcu, se je ustanovil čas enega leta.

Prigledni
pečat
železnice.
1 Toz |
1 številka in vrsta *)
t
5Ž
znak
lastnine*)
»il
| rvané \
1 ( P oz 1
-
1 ) Vpisati jo mora pošiljač, ako je pri oddaji 1
1 naložil blago. 'l
JPrejmi *)..
Postaja namembe »)...
Pot prevoza, M
bi se morda
predlagala.
Tarife, Ici jih je
uporabljati.
Vozni list.
Kos XIV. 48. Ukaz železniškega ministra z dne 15. aprila 1898. 65
železnice
2 ) Ime in natančna adresa prejemnika (mesto, okraj, cesta, hišna številka).
3 ) Natančna povedba železničné namembne postaje, na kateri je izročiti blago.
Tu spodaj zaznamovano blago prejmete na podstaví določil obratnega pravilnika in tarif, ki
veljajo za to pošiljko.
Znamenje m gtCTJlo
številka
Vrsta
pakovala
izročbi J v črkah =~~ '—
1 Predlagam
1 duplikat, vzprejemnico, knjigo
1 pobotnico 4 )
1
4 ) Kar se ne predlaga, je prečrtati.
H Kolek o dodelitvi potrdila o sprejemu. 1
Vsebina
Resnična 1
kosmata teža 1
kilogramov |
Zabeležki železnice 1
Izročilo z.istran kakega carinskouradnega in davčimuradnega ali policijskega postopanja; oznamenilo dotičnih
listin in prilog, vštevši svinčene zapore. Druga po zakonu ali pravilniku dopustna izrecila.
1 Pečat odpošilja tine post aje. Tehtnični pečat. Pečat namem bne postaje. 1
(Slovenisch.)
1 Predajná
1 številka
1 (namembne
1 postaje)
zet
>
o
eu
\ predplačilo v gotovini
1 Plačano
pa dohodu
Posamezni izkaz
zgoranjega povzetka
1 Kron vinarjev
Povzetek
Provizija
Voznina do
1 Plačilni zabeležek
1 pošiljačev
Priloga C,
e3 ' 1
Račun
Í predplačilo v gotovini
i po dohodu
Prikladá k voznini za izjavo koristi
Pristojbina za sprejemno potrdilo in kolek
Razkladnina
Tehtalnina
Voznina do
Prikladá k voznini za izjavo koristi
Voznina do
Prikladá k voznini za izjavo koristi
. dne eaa
Podpis in adresa pošilja ca:
Zaokrožena
teža
kilogramov
Tarifni
razred
189 : .
Vozninski
postavek
za 100
kilogr.
1 vinar-
Kron | jev
Kron vinarjev
Pobratije 1
Splošne opomnje: 1
Debelo obrobljene dele 1
obrazca izpolni železnica. 1
druge pa pošiljač. (Vendar 1
glej opomnjo 1.) 1
Prehodne pečate je udar- j
jati po vrsti na zadnjo stran 1
té polovice voznega lista. 1
Širokost papirja 39 c
18

Prigledni
pečat
železnice.
1 številka in vrsta *)
i št.
1 Karte s
/ poz.
Toz
znak
lastnine *)
nákladná 1
teža (leg) 1
nákladná 1
ploskva (m 3 )M
*) Vpisati jo mora pošiljac, ako je pri oddaji 1
1 naložil blago.
Prejmi *)..
Postaja namembe 3 )
Pot prevoza, M
bi se morda
predlagala.
Tarife, ki jih je
uporabljati.
Brzovozni list.
Kos XIV. 48. Ukaz železniškega ministra z dne 15. aprila 1898. 67
železnice
2 ) Ime in natančna adresa prejemnika (mesto, okraj, cesta, hišna številka).
3 ) Natančna povedba železničné namembne postaje, na kateri je izročiti blago.
Tu spodaj zaznamovano blago prejmete na podstaví določil obratnega pravilnika in tarif, ki
veljajo za to pošiljko.
(SloveLisch.)
Znamenje in
številka
Izjavljena korist na
izročbi
Število
Predlagam
duplikat, vzprejemnico, knjigo
pobotnico 4 )
4 ) Kar se ne predlaga, je prečrtati.
Kolek o dodelitvi potrdila o sprejemu.
Vrsta
pakovala
v črkah
Vsebina
Resnična
kosmata teža
kilogramov
Zabeležki železnice
Izrecilo zastran kakega carinskouradnega in davčnouradnega ali policijskega postopanja; oznamenilo dotičnih
listin in prilog, vštevši svinčene zapore. Druga po zakonu aii pravilniku dopustna izrecila.
Pečat odpošiljalne postaje. Tehtnicni pečat. Pečat namembne postaje.
Predajná
številka
(namembne
postaje)
( predplačilo v gotovini
po dohodu
Posamezni izkaz
zgoranjega povzetka
Plačano
Kron vinarjev
Povzetek
Provizija
Voznina do
R a č u n
Plačilni zabeležek
pošiljačev
predplačilo v gotovini
po dohodu
Prikladá k voznini za izjavo koristi
Pristojbina za sprejemno potrdilo in kolek
Razkladnina
Tehtalnina
Voznina do
Prikladá k voznini za izjavo koristi
Voznina do
Prikladá k voznini za izjavo koristi
, dne ega
Podpis in adresa pošiljata:
Zaokrožena
teža
kilogramov
Tarifni
razred
..189..
Vozninski
postavek
za 100
kilogr.
Kron I vinarjev
vinarjev
Pobrati ji
Priloga D.
Splošne opomnje:
Debelo obrobljene dele
obrazca izpolni železnica,
druge pa pošiljac. (Vendar
glej opomnjo 1.)
Prehodne pečate je udarjati
po vrsti na zadnjo stran
té polovice voznega lista.
Širokost papirja 39 c
10

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XV. — Izdan in razposlan dne 20. aprila 1898.
Vsebina: (Št. 49—52.) 49. Ukaz o prepovedi, uvažati saharin in pod drugimi imeni v trgovino prihajajoče podobne
umetalne sladko tvarine in pa ž njimi začinjene sirupe. — 50. Ukaz o carinskem postopanju s saharinom
in pa o izpremembi abecednega blagovnega spiska k Cariniki tarifi pri iskalnici „sirup". — 51 Ukaz
o načinih, po katerih smejo uvažati saharin lekarničarji ah veliki trgovci z lekarijskim in materijalnim
blagom. — 52. Ukaz o prometu s saharinom, saharinskimi preparati in drugimi podobnimi umetalnimi
sladkimi tvarinami in pa z živežem, ki je narejen z uporabo takih tvarin.
49.
50.
Ukaz ministrstev za notranje stvari, Ukaz ministrstev za finance in
finance in trgovino z dne 20. aprila trgovino z dne 20. aprila 1898.1.
1898.1.
o prepovedi, uvažati saharin in pod drugimi imeni
v trgovino prihajajoče podobne umetalne sladke
tvarine jn pa ž njimi začinjene sirupe.
V porazumu z vdeleženimi kraljevimi ogrskimi
ministrstvi se na podstavi člena VI. v zakonu z dne
25. maja 1882. 1. (drž zak. št. 47) prepoveduje,
uvažati saharin in pod drugimi imeni (kakor so metilni
saharin, sikrol, cukerin, dulcin, kristaloza itd.)
v trgovino prihajajoče podobne umetalne sladke
tvaiine in pa ž njimi začinjene sirupe. Za podobne
umetalne sladke tvarine je šteti tiste za osladbo
namenjene kemične preparate, ki ne spadajo v skupiuo
ogljenih hidratov.
Ta prepoved se vendar ne razteza na tiste
množine saharina (anhydro-ortho-sulfamin-benzoëkisline
ali benzoë-kislinskega sulfinida in njegovih
kemičnih zvez), katere prejemljejo lekarničarji in pa
vél'ki trgovci z lekarijskim in materijalnim blagom
po načinih, ustanovljenih s posebnimi naredbami.
Ta ukaz zadobi moč takoj.
Thim s. r. Kaizl s. r.
Baernreither s. r.
(Sioventpcb.)
o carinskem postopanju s saharinom in pa o
izpremembi abecednega blagovnega spiska k carinski
tarifi pri iskalnici ..sirup'".
V porazumu z vdeleženima kraljevima ogrskima
ministrstvoma se ukazuje to-le:
Po iskalnici (nastavni besedi) „Saharati"
v abecednem blagovnem spisku k carinski tarifi je
vzprejeti na novo to-le iskalnico :
„Saharin t. št. 331 ... 10 gl.
Opomnja. Sabarin (anhydro-orlho-sulfaminbenzoë-kislina
ali benzoë-kislinski sulfinid in njegove
kemične zveze) prihaja v trgovino včasi takšen
v obliki belega ali rumenkastobelega prahu,
včasi pa. ker se nerad raztopi, pomešan z dvojnatoogljenčevokislim
nátronom ali pa tudi v malih
stisnjenih tablicah (saharinovi preparati). Spoznava
se po zelo močnem, dolgo še delujočem sladkem
okusu in po raztopnosti v nakisanem eterju.
Uvažati saharin (saharinove preparate) je,
izvzemši množine, ki jih prejemljejo lekarničarji in
pa veliki trgovci z lekarijskim in materijalnim blagom
po načinih, ustanovljenih v ukazu z dne
20
G9

70
Kos XV 51. Ukaz ministrstev za notranje stvari itd. z dne 20. aprila 1898.
20. aprila 1898. 1. (drž. zak. št. 51, ukazn. št. 59),
prepovedano po drž. zak. št. 49., ukazn. št. 57
iz leta 1898.
Vse pod drugimi imeni (kakor so metilni saharin,
sikiol, cukerin, dulcin, kristaloza itd.) v trgovino
prihajajoče podobne umetalne sladke tvarine
uvažati je brezpogojno prepovedano po drž. zak.
št. 49, ukazn. št. 57. iz 1. 1898.
Za podobne umetalne sladke tvarine je Šteti
tiste za osladbo namenjene kemične preparate, ki
ne spadajo v skupino ogljenih hidratov.
— saharinovani sirupi, gl. Sirup. a
V abecednem blagovnem spisku k carinski
tarifi je pred opomnjo k iskalnici „Sirup", izpremenjeni
z ukazom z dne 23. novembra 1896. 1.
(drž. zak. št. 213), vtekniti kot nov odstavek:
„ — — saharinovani
ob uvozu brezpogojno prepovedani po drž. zak.
št. 49, ukazn. št. 57 iz leta 1898."
Po odstavku b) te opomnje je na novo vzprejeti
ta odstavek:
„Za saharinovane sirupe je šteti vse sirupe,
kateri obsegajo saharin ali druge podobne umetalne
sladke tvarine."
V drugem odstavku te opomnje je po besedah •*
„sirup, skrobni cuker, grozdni cuker tekoč" namesto
„t. št. 20" postaviti „t. št 19 in 20\
Ta ukaz zad obi moč takoj
Kaizl s. r. Baernreither s. r.
51.
Ukaz ministrstev za notranje stvari,
finance in trgovino z dne 20. aprila
1898.1.
o načinih, po katerih smejo uvažati saharin lekarničarji
ali veliki trgovci z lekarijskim in materijalnim
blagom.
V porazumu z vdeleženimi kraljevimi ogrskimi
ministrstvi se z ozirom na ministrstveni ukaz z dne
20. aprila 1898. 1. (drž. zak. št. 49) izdajejo za uvažanje
saharina (anhydro-ortho-sulfamin-benzoëkisline
ali benzoëkislinskega sulfmida in njegovih kemičnih
zvez) po lekarničarjih ali velikih trgovcih z lekarijskim
in materijalnim blagom nastopna določila:
Lekarničarji ali veliki trgovci z lekarijskim in
materijalnim blagom, kateri namerjajo prejeti saha-
I rin iz unanjih dežel, morajo ob uvozu donésti dovo
lilo političnega deželnega oblastva, katero si morajo
izprositi za vsaki primer posebej in katero mora
obsegati te-le povedbe;
1. Ime in stanovališče pošiljača, število nazivalo
in kosmato težo tovorcev in pa čisto težo
saharina, ki ga hočejo vpeljati, nadalje povedbo
oblike, v kateri se uvaža.
2. Oznamenilo carinskega urada, črez katerega
se uvede.
3. Ime, stanovališče in opravilo prejemnika.
Brez takega po predpisu izdanega dovolila se
ne sme izvršiti odprava. Dovolilo velja samo za
carinski urad, imenovan v njem, kateri je mora odvzeti
in uporabiti za prilogo vpisniku.
Kadar se pokažejo pri carinskem uradu kaki
pomiselki, ni-li opraviti z drugimi umetalnimi sladkimi
tvarinami, in ne s saharinom, tedaj je pred
I odpravo odrediti preiskavo vzorca po c. k. kmetijsko-kemičnem
poskuševališču na Dunaju.
Kadar bi, da-si se donese po predpisu izdano
dovolilo, vendar nastali dvomi o tem, sme-li adresat
prejemati saharin, je sicer opraviti odpravo, toda
carinski urad mora to naznaniti političnemu deželnemu
oblastvu, da se ugotovi, da ni bilo nobene
zle rabe.
Precej ko dojde pošiljka, jo mora prejemajoči
lekarničar ali veliki trgovec z lekarijskim in materi -
jalnim blagom vpisati z natančno povedbo dneva
dohoda, pošiljača, vrste pakovala čiste teže in pa
oblike, v kateri je bil saharin vpeljan, kot prejem
v vpisnik, ki ga je pisati za prejem in izdajo.
Carinsko listino je priložiti vpisniku kot prilogo.
Lekarničarji morajo nadalje v tem vpisniku
postaviti med prejemke od domačih velikih trgovcev
z lekarijskim in materijalnim blagom dobljene množine
saharina s povedbo dneva, katerega, osebe, od
katere, in oblike, v kateri so prejeli saharin, in pa
njega čisto težo.
Mimo tega morajo kakor lekarničarji, tako tudi
veliki trgovci z lekarijskim in materijalnim blagom
do 1. dne julija 1898. L, to je do začetka veljavnosti
ministrstvenega ukaza z dne 20. aprila 1898.1.
(drž. zak. št. 52 o prometu s saharinom v domači
deželi), postaviti v t( m vpisniku množine saharina,
kar jih že imajo ali so jih dobili do tega časa
v domaČi deželi, med prejemke, množine pak, ki se
oddado, med izdatke. Dne 1. julija 1898. 1., katerega
začne veljati navedeni ukaz, je skleniti vpisnike.
Počenši s tem časom morajo lekarničarji in
pa vehki trgovci z lekarijskim in materijalnim blagom
množine saharina, ki jih oddado vpravičenim
prejemnikom, zavodom ali obrtnikom (oziroma lekar-

Kos XV. 52. Ukaz ministrstev za notranje stvari itd. z dne 20. aprila 1898. 71
ničarjem), odpisati v vpisniku s povedbo časa oddaje,
prejemnika, Čiste teže in oblike, v kateri je
bil saharin oddan.
Lekarničarji morajo nadalje množine saharina,
uporabljene za narejo zdravil in dijajtetičnih lekov
ali saharinovitih preparatov, ki se oddado v ročni
prodaji, postaviti v vpisniku med izdatke sumarno
s čisto težo.
G. k. finančna deželna oblastva morajo
s 1. dnem januarja 1899. leta počenši 1. dne januarja
in 1. dne julija vsakega leta predlagati c. k.
finančnemu ministrstvu izkaz o množinah saharina,
odpravljenih v zadnjem polletju pri c. k. carinskih
uradih za lekarničarje in velike trgovce z lekarijami.
Ta izkaz mora obsegati za posamezne pošiljke
povedbo pošiljača, prejemnika, kosmate in čiste
teže, nadalje obliko, v kateri je bil saharin vpeljan,
in pa povedbe prejemnega dovolila.
Ta ukaz zadobi moc takoj.
Thun s. r. Kaizl s. r.
Baernreither s. r.
6 2.
Ukaz ministrstev za notranje stvari,
trgovino in poljedelstvo z dne
20. aprila 1898.1. j
o prometu s saharinom, saharinskimi preparati in
drugimi podobnimi umetalnimi sladkimi tvarinam'
in pa z živežem, ki je narejen z uporabo takih
tvarin.
Na podstavi g. 7. v zakonu z dne 16. januarja
1896. 1. (drž zak. št. 89 iz 1. 1897.) o prometu
z živežem in nekimi porabnimi (potrošnimi) rečmi
se glede na uporabljanje saharina in saharinskih
preparatov (anhydro-ortho-sulfamin-benzoëkisline ali
benzoëkislinskega sulfinida in njegovih kemičnih
zvez), potem drugih, pod raznimi imeni (kakor so :
metilni saharin, sikrol, dulcin, kristaloza, cukerin
itd.) v trgovino prihajajočih podobnih umetalnih
sladkih tvarin izdajejo nastopna določila:
g. i.
I pa podobne umetalne sladke tvarine, potem živež,
ki je oslajen s primesjo takih tvarin, v domači deželi,
je prepovedano, s pridržkom izjem, ustanovljenih
v nastopnih določilih.
Za podobne umetalne sladke tvarine po zmislu
prepovedi, izrečene v odstavku 1 , je šteti take za
osladbo namenjene kemične preparate, kateri ne
spadajo v skupino ogljenih hidratov.
g. 2.
Uporabljanje saharina pri narejanju zdravil in
dijajtetičnih lekov, pridržanem lekarničarjem in pa
lekarničarjem po zdravniškem zapisu ali v ročni
prodaji dovoljena oddaja preparatov, ki imajo saharin
v sebi, ne spada pod prepoved, izrečeno v g. 1.
Lekarničarjem je nadalje dovoljeno, takim odjemavcem,
katerim je po zdravniški odredbi priporočeno
uporabljati saharin pri domačem pripravljanju
živeža, oddajati saharin proti pokazu tega
zdravniškega odredila, ne da bi bil v to potreben
poseben zdravniški zapis za vsaki primer posebej.
8-3.
V zdravniškem odredilu, omenjenem v g. 2.,
je povedati ime osebe, kateri je treba prejemati
saharin, dobo, kako dolgo ji je prejemati saharin
za domače pripravljanje živeža, in približno množino
potrebovanega*saharina, in to preračunjeno po
mesecih tudi tedaj, kadar se razteza prejemanje
saharina na veco dobo.
Trajna doba veljavnosti tega zdravniškega odredila
znaša tri leta največ.
M-
Lekarničarji morajo pisati posebno knjigo zabeležnico
o oddajanju saharina na podstavi določila
g. 2., drugega odstavka; v nji je postaviti na videz
osebo, kateri, čas, kedajse je oddal saharin, nazivalo
oblike, v kateri se je oddal, in množino njegovo
s povedbo datuma zdravniškega odredila in imena
zapisujočega zdravnika.
S- 5.
Na pripravljanje hrane za osebe, ki so v strežbi
v bolniščnicah, lečiliščih, zdravilnicah in podobnih
z dovolilom oblastva za zdravljenje obstoječih zavodih,
se ne uporablja v g. 1. izrečena prepoved.
Uporabljati saharin in saharinske preparate Za zdravilišča, v katerih je pri zdravilni dijeti
in pa podobne umetalne sladke tvarine pri obrtnem opustiti uživanje ogljenih hidratov, oziroma s cu-
narejanju živeža (hranil in užitnin), potem spečakrom ohlajenih jedi, pijač in užitnin, sme politično
vati in prodajati saharin in saharinske preparate in | I deželno oblastvo, zaslišavši deželni zdravstveni svet,

72 Kos XV. 52. Ukaz ministrstev za notranje stvari itd. z dne 20. aprila 1898.
obrtnikom, ki se pečajo z napravljanjem in oddajanjem
jedi in pijač gostom zdravljencem (gostitničarski
in krčmárski obrt), na zaprosbo dovoliti proti
preklicu oprostilo od prepovedi, izrečene v g. 1.
To oprostilo se ne sme podeliti za daljšo dobo
kakor tri leta, pa se sme potem zopet obnoviti.
g 6.
Uporabljati saharin pri obrtnem narejanju in
prodajanju pekarskega in konditorskega blaga za
potrebo oseb, katerim je uživanje tako pripravljenih
reci ukazal zdravnik, je dopustno samo proti posebnemu
dovolilu,katero daje politično deželno oblastvo.
Preden se dá to dovolilo, je zaslišati deželni zdravstveni
svet o njega potrebnosti. Dovolilo se srne
dati samo zaupanja vrednim, po dohodarstvenem
uradu ne kaznovanim obrtnikom proti vsakočasnemu
preklicu na dobo treh let največ, pa se sme potem
zopet obnoviti.
g. 7.
S pristavljenim saharinom napravljeno pecivo
ali tako konditorsko blago se sme oddajati samo
takim odjemavcem, ki izrecno zahtevajo tako pripravljene
reči.
Obrtni podjetnik, kateremu se je dalo dovolilo
po g. 6., mora, preden začne obrtoma narejati
blago s pristavljenim saharinom, in nadalje pred
začetkom vsakega leta zaprositi pri političnem
oblastvu I. stopinje, naj se mu da dovolilo za prejemanje
po mesecih preračunjene potrebovane množine
saharina z oznamenilom oblike, v kateri, potem
firme in stojališča velikega trgovca z lekarijskim in
materijalnim blagom, od katerega ga bo prejemal.
Dovolilo daje imenovano oblastvo z ozirom na
krajno potrebo in z izrecnim oznamenilom velikega
trgovca z lekarijskim blagom, pri katerem je prejemati
saharin, na dobo enega leta največ. |
V prodajalnih prostorih je hraniti z uporabo
saharina narejeno pekarsko in konditorsko blago na
posebnih skladih, katere je ločiti od sladov za
hrambo drugega pekarskega blaga.
S saharinom narejeno pekarsko in konditorsko
blago se mora oddajati odjemavcem v unanjih ovijalih
ali posodah, katere imajo na očitnem mestu
natančen, neizbrisen napis „Saharinska reč".
8.8.
Veliki trgovci z lekarijskim in materijalnim
blagom smejo oddajati saharin samo lekarničarjem,
zavodom, oznamenjenim v g. 5., prvem odstavku,
dalje takim obrtnikom, kateri se izkažejo s še veljavnim
dovolilom, danim po zmislu g. 5., odstavka
drugega in tretjega, oziroma g. 7., ods'avka drugega,
O oddajanju saharina morajo pisati posebno
knjigo zabeležnico, v kateri je postaviti na videz
osebo, kateri, čas, kedaj, in oznamenilo oblike in
množine, v kateri je bil oddan saharin.
g. 9.
Ali in v koliko se smejo izjeme, dovoljene
v gg. 2. do 8. za uporabljanje in prodajanje saharina,
razširiti tudi na druge podobne umetalne sladke
tvarine, to se pridržuje posebni odločbi in odredbi.
g 10.
Ta ukaz stopi v veljavnost 1. dne julija
1898. 1.
Thun s. r. Kast s. r.
Baernreither s. i.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XVI. — Izdan in razposlan dne 20. aprila 1898.
Vsebina: (Št. 53—54.) 53. Razglas, da seje na postajici Schloppenhof kraljeve bavarske državne železničně proge
Waldsassen—Heb postavila prigledovalna straža. — 54. Ukaz o prepovedi, uvažati iz Amerike sveže rastline
in pa s pogubno šČitarico okuženo sadje.
53.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 29. marca 1898. L,
da se je na postajici Schloppenhof kraljeve bavarske
državne železničně proge Waldsassen—Heb
postavila prigledovalna straža.
Ker se je 1. dne marca 1898. 1. odprla postajica
Schloppenhof na kraljevi bavarski državni
železnični p togi Waldsassen —Heb, se je postavila
tamkaj prigledovalna straža c. k. velikega carinskega
urada hebskega, da nadzira promet na ti postajici,
ki služi samo osebnemu prometu v Heb in iz Heba,
potem tovornemu prometu v Heb in iz Heba, opravljanemu
s posebnimi vlaki.
Kaizl s. r.
5 Ü.
Ukaz ministrstev za poljedelstvo,
notranje stvari, finance in trgovino
z dne 20. aprila 1898.1.
o prepovedi, uvažati iz Amerike sveže rastline
in pa s pogubno ščitarico okuženo sadje.
Da se ne bi zatrosila pogubna ušica ščitarica
(črvec San-José-ski, Aspidiotus perniciosus) iz Ame-
rike, se porazumno s kraljevo ogrsko vlado, dokler
se ne ukrene nič drugega, ukazuje tako-le:
g. 1. Iz Amerike uvažati sveže (žive) rastline,
mladike za cepljenje, presade in kakršnekoli sveže
rastlinske odpadke, nadalje sode, zaboje in druge
reči, ki so se rabile v pakovalo takega blaga ali
takih odpadkov, je prepovedano.
g. 2. Prav tako je prepovedano, uvažati iz
Amerike sveže sadje in sveže odpadke sadja, in pa
k njemu spadajoča ovijala, ako se s preiskavo, ki se
opravi pri vstopnem uradu, ugotovi, da se drži blaga
ali ovijala pogubna ščitarica.
Vstopno odpravljanje v prednjem odstavku
oznarnenjenih reči se omejuje na velike carinske
urade v Podmoklih-Děčínu, v Trstu in na Reki.
g. 3. Določila gg. 1. in 2. veljajo tudi o prevoznem
prometu.
g. 4. Poljedelski minister je pooblaščen, dovoljevati
od primera do primera in s potrebnimi naredbami
opreznosti izjeme od prepovedi, ki jo obsega
g. 1.
g. 5. Ta ukaz zadobi moč dne, katerega se
razglasi.
Thun s. r. Kast s. r.
Baernreither s. r. Eaizl s. r.
(hloveuiach.) 5Ž1

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XVII. — Izdan in razposlan dne 21. aprila 1898.
Vsebina: Št. 55. Ukaz, s katerim se za sodnije in davčne urade (finančne blagajnice), v kolikor oskrbujejo ti
hranilnouradno ali hranilnouradni in sirolinskouradno blagajnično upravo, ustanavlja ravnanje pri položbi
civilnosodnih hranil in pri vplačilih v skupne sirotinske blagajnice ter se ureja postopanje glede vrednostnih
pošiljek, ki dojdejo zaprte ali so nakazane.
55.
Ukaz ministrstev za pravosodje,
finance in trgovino v porazumu
z visim računskim oblastvom z dne
15. marca 1898. L,
s katerim se za sodnije in davčne urade (finančne
blagajnice), v kolikor oskrbujejo ti hranilno-
uradno ali hranilnouradni in sirotinskouradno bla-
gajnično upravo, ustanavlja ravnanje pri položbi
civilnosodnih hranil in pri vplačilih v skupne siro-
tinske blagajnice ter se ureja postopanje glede
vrednostnih pošiljek, ki dojdejo zaprte ali so na-
kazane.
Oddelek L
Ravnanje pri položbi civilnosodnih hranil
(pokladov, položkov, depozitov), potem pri
vplačilih v skupne sirotinske blagajnice.
g. 1.
Givilonosodna hranila (pokladi, položki, depoziti)
se polagajo tako-le:
1. s tem, da izroči položnik reč, ki jo polaga,
pri davčnem uradu, podavši hkratu prošnjo za
hrambo pri tem uradu. Prošnja mora biti naslovljena
(Slovenisch.)
na sodnijo in sestavljena in urejena po predpisu navodila
za hranilne urade;
2. s tem, da izroči položnik reč, ki jo polaga,
pri davčnem uradu, vzklicevaje se na uradu hkratu
dohajajoči sodni spis (zapisniški podatek o položbi,
uradno poročilo, uradno opozorilo), ki je v podstavo
položbi ;
3. s tem, da se vpošlje reč, ki se polaga, sodniji
po pošti. Take poštne pošiljke spadajo pod določila
oddelka H.
Davčni urad ima dolžnost, vsako za civilnosodno
hranilo izročeno mu reč, ki se sploh zdi po
veljajočih predpisih pripravna za hranilnouradno
hrambo, sprejeti s pridržkom sodniji pristoječe odločbe
o dopustnosti položbe.
Položba hranila velja, če jo pozneje odobri
sodnija, za opravljeno že s časom, ko dojde k davčnemu
uradu.
g 2.
V primerih g. 1., št. 1 mora stranka predložiti
prošnjo za hrambo predstojniku davčnega urada,
kateri jo preskusi glede na reč namerjane položbe.
Ako ne najde predstojnik davčnega urada nobenega
pomiselka zoper sprejem hranila, pristavi na
unanji strani prošnje datum dneva položbe in svoje
imensko znamenje, ter dá vpisati prošnjo v opravilni
75

76
Kos XVII. 55. Ukaz ministrstev za pravosodje itd. z dne 15. marca 1898.
zapisnik hranilnega urada, in to: opravilno številko
z rdečo, reč pa s črno tinto, Opravilno številko je
tudi na vlogi pristaviti z rdečo tinto.
g. 3.
Nato je reč položbe v navzočnosti obeh viših
uradnikov natančno primeriti z vsebino prošnje za
hrambo.
Kadar bi se pokazala pri tem kaka neskladnost,
tedaj je opraviti dotično izpravo s posebno opomnjo
v dodatku k prošnji in jo dati podpisati prinesniku.
Ako bi kazala prošnja za hrambo bistvene popravke,
mora prinesnik tudi to potrditi posebej v dodanem
pristavku na koncu prošnje. Nato se reč položbe izroči
davkarju v navzočnosti priglednega organa, kateri
opravi vpis položbe v hranilni dnevnik.
g. 4.
Prevzetbo hranila je na izvirniku prošnje za
hrambo poocititi s pristavkom dnevniškega člena,
datuma in podpisa imen obeh prevzemajočih uradnikov
pod opravilno številko, nastavljeno prej pri
prezentatu. Mimo tega je pri položbah v nove sklade
pristaviti tudi hranilno številko mase, potem zvezek
in list glavne knjige. Uradnega pečata ni treba naudarjati.
Prinesnik dobi o opravljeni položbi s podpisoma
obeh prevzemajočih uradnikov opremljeno
kolka prosto potrdilo, katero je izdati na tiskovini
hranilnega urada ter mora obsegati ime, stan in stanovališče
položnika, datum položbe, dnevniški Člen
in kratko oznamenilo reči položbe, če pa je prinesnik
različna oseba od položnika, tudi adreso prinesnika;
potrdilu je pritisniti uradni pečat.
Stranka sme zahtevati, da se pozneje, proti odvzetbi
te potrdilnice, pripiše prejemno potrdilo na
odloku o položbi (g. 6., odstavek 1.), ki se ji vroči.
g. 5.
I V primerih g. 1., št. 2 ravna davčni urad pri
prevzemanju hranila enako, kakor je ustanovljeno
Še dne položbe mora davčnega urada prigled-
v prednjem paragrafu, samo da pri tem ni v g. 2.,
nik (kontrolor) številko dnevniškega člena, pod ka-
j odstavku 1. predpisanega preskusa položbe po predtero
je bilo hranilo sprejeto, vpisati v opravilni zastojniku
davčnega urada.
pisnik, in to v stolpec „Kratka vsebina rešila"
z rdečo 'tinto ter pristaviti tam svoje imensko znamenje.
g. 9.
g. 6.
Prošnjo za položbo je poslati hitro, najpozneje
pak nastopnega dne z zaznamkom izročbe na kratko
vložnému oddelku sodnije, katera izda o tem dodatni
hranilni nalog ali ukrene drugačno stvari primerno
odredbo in obvesti o tem položnika.
Ako ne odobri sodnija položbe, mora hkratu
ukazati položniku, da naj prevzame položeno stvar
pri davčnem uradu v roku, ki ga je primerno določiti,
ker bi se sicer vrnila reč položniku ob njegovi
nevarnosti in stroških po pošti.
Sodno odločilo je vročiti davčnemu uradu
vsakikrat najpozneje v treh dneh potem, ko dojde
podatek o položbi k sodniji. Odlok, s katerim se, če
se ne odobri položba, določa položniku rok za prevzetbo
položene reči, velja davčnemu uradu za nalog
izročbe, vendar si mora za vrnitev reči po pošti izprositi
davčni urad še posebno ukazilo sodnije.
Davčni urad mora zaznamiti dobljeni sodni
odlok v hranilnouradnem opravilnem zapisniku
v stolpcu „Kratka vsebina rešila" pod tamkaj že
stoječim vpisom (g. 5.), toda sedaj s črno tinto.
Podatek o položbi je pridržati pri sodniji, davčnemu
uradu o tem došli odlok pa je priložiti hranilnemu
dnevniku kot dokazilo.
g. 7.
Kadar bi davčnega urada predstojnik ob preskusu
prošnje za hrambo (g. 2., odstavek 1.) spoznal
ponujeno položbo za nepripravno, da bi se sprejela,
tedaj mora dati odreko sprejema stranki na znanje
pismeno na hrbtu prošnje s kratko povedbo vzrokov.
Stranki je dopuščeno, pritožiti se takoj ustno
pri predstojniku sodnije, kateri pristavi po preskusu
ali nalog, da je hranilo prevzeti, ali pa potrdilo zavrnitve.
Z začasnim prevzemnim nalogom sodnega
predstojnika se vendar ne posega v dokončno odlocbo
o prošnji za hrambo.
g. 8.
V uradnih prostorih sodnije in davčnega urada
je na očitnem mestu nabiti oznanilo, v katerem je
opozoriti stranke, da se ne sme položba reči, določenih
za hranilnouradno hrambo, nikdar opraviti

Kos XVII. 55. Ukaz ministrstev za pravosodje itd. z dne 15. marca 1898. 77
v roke sodnim uradnikom samim, ter imenovati
tistega blagajničnega uradnika, kateremu se smejo
izročiti hranila za položbo, kakor tudi prigledujočega
uradnika, ki mora biti pri tem navzočen, in pa
hkratu navesti za občevanje s strankami določene
uradne ure, ob katerih se sprejemljejo v davčnem
uradu položbe hranil.
g. 10.
Vodstvo hranilnega dnevnika je naloženo prigledniku,
kateremu pristoji tudi kontacija položeb in
izročeb v glavni knjigi.
Pri davčnih uradih z več kakor dvema uradnikoma
pa se sme z dovolilom predpostavljenega
finančnega deželnega oblastva poveriti vodstvo tega
ali drugega zapisovanja pod skupno odgovornostjo
viših uradnikov kakemu drugemu davčnemu uradniku.
g. H.
Tudi glede ravnanja pri vplačilih v skupno sirotinsko
blagajnico se uporabljajo sprednja določila
o polaganju civilnosodnih hranil slično v toliko, v kolikor
ne gre za občasne oprave obrestnih ali glavničnih
zneskov od hipotečnih posojil, za kar ohranijo
veljavnost dosedanji predpisi.
Vodstvo dnevnika sirotinske blagajnice, potem
za sirotinsko blagajnico obstoječih pasivnih in aktivnih
računskih knjig pristoji prigledniku davčnega
urada. Ta se sme pri večih uradih v vodstvu tega
ali drugega zapisovanja dati z dovolilom predpostavljenega
finančnega deželnega oblastva stalno zastopati
po kakem drugem pripravnem uradniku davčnega
urada.
Sirotinskega urada letni račun vodi uradnik
davčnega urada z odgovornostjo obéh odgovornih
viših uradnikov davčnega urada.
Oddelek IL
Postopanje glede vrednostnih pošiljek, ki
dojdejo za sodnijo zaprte ali so nakazane,
g. 12.
Za sodnijo po pošti dohajajoče zaprte vrednostne
pošiljke in pa naznanila (spremnice, priznanila,
izročilnice) o takih na sodnijo naslovljenih
vrednostnih pošiljkah, ki so na pošti, mora oddati
pošta naravnost davčnemu uradu.
I Samo tedaj, kadar ima pošiljka oznamenilo :
„Denarna knjiga" ali „V kazenskih stvareh" ali nosi
opomnjo: „Ni za hranilnouradno in sirotinskouradno
upravo", se priznani in vroči sodniji.
Sprednja določila veljajo tudi tedaj, kadar je
za sodnijo došla vrednostna pošiljka naslovljena
„v roke sodnijskemu predstojniku samemu".
g. 13.
Kadar se davčnemu uradu donese na sodnijo
naslovljena zaprta vrednostna pošiljka, tedaj se morata
oba za hranilnouradno upravo poklicana blagajnična
uradnika najprej prepričati, ni li glede ovoja
ali pečata pošiljke kakega pomiselka. Ako je opraviti
z vrednostno pošiljko, ki je dana na pošto pod pri^
| glednim pečatom poštnega urada (odprto), jo je takoj
I vpričo vročujočega poštnega sluge odpreti in pregledati
njeno vsebino.
Ako se pri teh preiskavah ne najde noben pomislek,
morata oba zgoraj oznamenjena blagajnična
uradnika potrditi prejem pošiljke na izrocilnici ter
ji pritisniti uradni pečat in vrniti izrocilnico poštnemu
slugi.
Če bi se pak našel kak pomislek, ga je, naznanivši
stvar takoj sodnijskemu predstojniku, poočititi
na ovoju pošiljke, oziroma na nji priloženem spisu
in vrniti pošiljko izročilni pošti, da se uvede poštnouradno
postopanje. Pri komisijskem ovedovanju, ki
se potem opravi pri poštnem uradu, mora biti navzočen
eden izmed blagajničnih uradnikov.
g. H.
Naznanila (spremnice, priznanila in izročilnice)
o vrednostnih pošiljkah, ki so pri poštnem uradu in
so naslovljene na sodnijo, morajo pri erarskih poštnih
uradih vselej vročati poštni sluge.
Oba blagajnična uradnika davčnega urada, katerima
je poverjena hranilnouradna uprava, morata
prejem za ta urad dohajajocih naznanil vpričo poštnega
služabnika v knjigi o vročanju priznanil, ki jo
mora on prinesti sabo, potrjevati tako, kakor je povedano
v g. 13., odstavku 2.
Pri neerarskih poštnih uradih pak hodi po
naznanila, katera je izročiti davčnemu uradu, sluga
davčnega urada.
V ta namen mora priskrbeti poštni urad poseben,
samo za taka naznanila določen dnevnik
(priznanilni dnevnik), kateri se hrani pri davčnem
uradu in izroči slugi samo, kadar gre na pošto.
22*

78
Kos XVII. 55. Ukaz ministrstev za pravosodje itd. z dne 15. marca 1898.
V ta dnevnik mora poštni urad vpisati vsaki krat slugi
izročena naznanila po njih številkah, po kraju predaje
na pošto, in po vrednosti pošiljek. Davčnega
urada sluga potrdi prejem dobljenih izročilnic s svojim
podpisom v zaznamku, ki ga piše poštni urad.
Ko se vrne sluga s poštnega urada, prevzameta
blagajniena uradnika, katerima je poverjena hranilnouradna
uprava, naznanila, jih primerita z zapisi
v priznanilnem dnevniku in, ko ugotovita, da se vse
sklada, potrdita prejem naznanil v omenjenem dnevniku
ter pritisneta uradni pečat.
g- 15.
V nadziranje, da se hodi o pravem času po
priznanjene pošiljke in pa po denarne zneske, ki jih
je potegniti na podstavi poštnih nakaznic, plačilnih
nakaznic urada poštne hranilnice in telegrafskih
poštnih nakaznic (g. 24., odstavek 3., g. 25. in
g. 26., odstavek 4.), mora davčnega urada prigled-'
nik vpisati vsako pri davčnem uradu prevzeto naznanilo,
oziroma nakaznico v poseben zaznamek
Obrazec A. (obrazec A).
Po priznanjene vrednostne pošiljke hodi na
pošto po davčnega urada slugi spremljan uradnik
davčnega urada, kateri je položil varščino. Ta mora
spremnice, priznanilnice in izročilnice, podpisane po
predpisu g. 13., odstavka 2. po obeh blagajničnih
uradnikih, katerima je poverjena hranilna uprava, iz- I
ročiti poštnemu uradu, ter tedaj, kadar hodi po j
naznanila davčnega urada sluga, pokazati pri poštnem
uradu tudi doticni priznanilni dnevnik, preden
pak prevzame priznanjene vrednostne pošiljke, jih
preskusiti v navzočnosti poštnega uradnika, kakor je
ukazano v g. 13., odstavku 1., ter ukreniti, če bi se
pokazal kak pomislek, uvedbo poštnouradnega postopanja,
vzemši naznanilo nazaj, in takoj naznaniti
to sodnijskemu predstojniku.
3- 16.
Preden prevzameta vrednostne pošiljke v hranilnouradno
hrambo, morata blagajniena uradnika,
katerima je poverjena ta uprava, vselej še preskusiti
njeno vsebino glede pravosti in pri tistih pošiljkah,
po katere gre na pošto odposlanec davčnega urada,
ugotoviti poprej tudi, da se s pošte doneseni kosi
strinjajo z zapisi v priznanilnem dnevniku.
Kadar se ob preskusu odprtih pošiljek pokaže
kaj nepravega, je naznaniti to takoj sodnijskemu
predstojniku, da odredi, kar je nadalje potrebno, in
je poočititi na spisu, priloženem pošiljki.
I g- 17.
Kadar bi ne bila priložena pošiljki redna
pismena vloga, tedaj je napraviti pri prevzetbi
kratko uradno opozorilo, pripeti mu kak pošiljki priložen
zapisek ali drugo pisanje in ravnati s tem
uradnim opozorilom kakor s pismeno vlogo, v dvomnih
primerih si pak takoj izprositi nadaljno odredbo
sodnijskega predstojnika.
g. 18.
Glede tistih po davčnem uradu prevzetih vred-
) nostnih pošiljek, ki so pripravne za hranilnouradno
ali sirotinskouradno upravo, mora ravnati potem
davčni urad po zmislu določil oddelka I.
Kada se pak, ko se odpre davčnemu uradu
vročena pošiljka, pokaže, da je ni privzeti v hranilnouradno
ali sirotinskouradno upravo, tedaj je vpisati
dotično vrednostno stvar pri davčnem uradu samo
v posebni dnevnik o „sodnih pristojbinah, kazenskih
denarjih in pravnih listinah", predpisan s finančnega
ministrstva razpisom z dne 11. januarja 1876. L,
št. 425 (fin. min. ukazn. št. 2), ter jo poslati potem
z dotično pismeno vlogo in ovojem vred hitro, najpozneje
pak nastopni dan sodniji, katera mora
prejem v omenjenem dnevniku po tem, kakršen je
primer, potrditi po voditelju denarne knjige ali po
uradniku, kateremu je poverjena hramba in zaračun
uradnih poprečnin in kazenskih denarjev.
g. 19.
Kadar je davčnemu uradu vročena zaprta vrednostna
pošiljka naslovljena na sodnijskega predstojnika,
tedaj mu mora davčni urad to na kratko
naznaniti. Sodnijskemu predstojniku je pridržano,
da je, ko se odpira tak opravilni kos, navzočen ali
sam ali pa da ga zastopa pri tem v to določen sodnijski
uradnik, in da ukrene potrebno, da se ohrani
uradna tajnost.
g. 20.
Na prevzemanje zaprtih in drugih vrednostnih
pošiljek, ki jih je po g. 12., odstavku 2. izročiti
sodniji, se uporabljajo predpisi g. 68. opravilnega
reda z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112).
8- 21.
Kadar se za sodnijo določena zaprta vrednostna
pošiljka, katere vsebina je povedana na ovoju, donese
drugači kakor po pošti, na primer po zasebnem
slu, tedaj je zmisloma postopati po sprednjih dolo-

Kos XVII. 55. Ukaz ministrstev za p: •avosodje itd. z dne 15. marca 1898. 79
čilih, ki se tičejo po pošti dohajajočih zaprtih vred-1
nostnih pošiljek.
Prinesnika pošiljke je pozvati, da naj bo navzočen,
ko se odpre pošiljka in pregleda njena
vsebina, oziroma da naj gre zastran tega k davčnemu
uradu, ako bi se prinesnik lega branil, je poočititi
to na dotičnem spisu.
g. 22.
Pri poštnem zavodu za sodnijo došle poštne
nakaznice in pa na sodnijo naslovljene plačilne nakaznice
urada poštne hranilnice in telegrafske poštne
nakaznice je vročiti vselej sodni ji.
g. 23.
Kadar je iz podatkov na odrezku ali iz podrobnejših
okolnosti, ki so morda znane sodniji, glede
namena poštne nakaznice posneti brezdvomno, da
ni nakazanega denarnega zneska vzeti v hranilnouradno
ali sirotinskouradno upravo, tedaj pristoji
sodniji, potegniti nakazani znesek pri poštnem zavodu.
Pri tem je ravnati po predpisu g. 68. opravilnega
reda z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak.
št. 112).
g. 24.
Kadar je pak nakazani znesek predmet hranilnouradne
ali sirotinskouradne uprave, tedaj prevzame
poštno nakaznico vselej voditelj denarne knjige,
kateri mora tudi potrditi nje prejem na izročilnici
ter pritisniti uradni pečat.
Prevzeto poštno nakaznico je potem s kratkim
o tem napravljenim uradnim opozorilom, kateremu
je pripeti odstriženi odrezek, napotiti na davčni
urad.
Davčni urad je dolžan, potegniti nakazani znesek
pri poštnem zavodu (g. 15., odstavek 2.). Pobotnico
o nakazanem znesku izdajeta na zadnji strani
poštne nakaznice oba blagajnična uradnika ter pritisneta
uradni pečat.
Glede nadaljnega ravnanja z uradnim opozorilom
in glede prevzete denarne pošiljke se uporabljajo
ustrezno določila oddelka I.
g. 25.
hranilnice na Dunaju, je ravnati slično kakor s pošt-
nimi nakaznicami, naslovljenimi na sodnijo (gg. 22.
do 24.).
g. 26.
Telegrafske poštne nakaznice je vročiti sodnijskemu
predstojniku, kateri potrdi prejem nakaznega
telegrama na izročilnici. Kadar ni denarna pošiljka
predmet hranilnouradne ali sirotinskouradne uprave,
tedaj jo mora dati sodnijski predstojnik potegniti
pri poštnem uradu proti vrnitvi telegrama, ko postavi
nanj pobotnico ter mu pritisne sodni pečat.
Telegramu priloženi odrezek je pridržati pri sodniji.
Na to je izročiti denarno pošiljko nemudoma
po tem, kakršna je, voditelju denarne knjige ali pa
uradniku, kateremu je poverjena hramba in zaračun
uradnih poprečnin in kazenskih denarjev.
Kadar je pak po telegrafu nakazani denarni
znesek predmet hranilnouradne ali sirotinskouradne
uprave, tedaj je ravnati slično kakor pri navadnih
poštnih nakaznicah (g. 24.).
Kar se tiče nadaljnega ravnanja z odrezkom,
oziroma z uradnim opozorilom in s prevzeto denarno
pošiljko, o tem je ustrezno uporabljati dotična določila
oddelka I.
Vročba telegrafskih poštnih nakaznic sodniji ni
omejena na opravilne ure sodnije. Nakazani znesek
je na podstavi nakaznice, vročene zunaj opravilne
dobe, potegniti v prvih bližnjih opravilnih urah.
g. 27.
Poslovavce sodnije in davčnega urada, ki so
vsaki Čas določeni za prevzemanje in hojo po poštne
pošiljke in naznanila, dohajajoča za sodnijo po
pošti, mora sodnija, oziroma davčni urad vselej
o pravem času imenovati izročevalnemu poštnemu
uradu. Na dotičnih dopisih, katerim je pritisniti
uradni pečat, morajo tisti pošlovavci, ki so poklicani
pravnomočno potrjevati prejem pošiljek (naznanil),
pristaviti svojeročno podpis imena.
g. 28.
Kadar bi se, ko se odpre na sodnijo zaprt
došli opravilni kos, našla v njem vrednostna stvar,
ne da bi to bilo zabeleženo na ovoju, tedaj mora
I uradnik vložnega oddelka najprej opremiti vlogo
z zaznamkom o dohodu.
S plačilnimi nakaznicami, ki jih na podstavi Ako najdene vrednostne stvari ni vzeti v hranakaznic
vložnikov izda za sodnijo urad poštne | nilnouradno ali sirotinskouradno upravo, jo mora

80 Kos XVII. 55. Ukaz ministrstev za p cavosodje itd. z dne 15. marca 1898.
uradnik vložnega oddelka proti prejemnemu potrdilu
na dotiČnem opravilnem kosu nemudoma izročiti po
tem, kakršna je, ali voditelju denarne knjige ali pa
uradniku, kateremu je poverjena hramba in zaraČun
takih vrednostnih stvari. V nasprotnem primeru je
napotiti vrednostno stvar na davčni urad.
Ako nastane kak dvom, si mora uradnik vložnega
oddelka izprositi ukazilo sodnijskega predstojnika.
Oddelek IIL
Končna določila.
g. 29.
Za vse od davčnega urada sodniji prihajajoče
podatke o položbi, potem za vse z denarjem ali denarno
vrednostjo obložene opravilne kose, katere
napoti sodnija na davčni urad, in pa za vse davčnemu
uradu priobčene poštne nakaznice, plačilne
nakaznice urada poštne hranilnice in telegrafske
poštne nakaznice mora pisati sodnija hranilno vložno
Obrazec B. knjigo po obrazcu B.
V ti knjigi mora davčni urad potrditi prejem
sebi izročenih opravilnih kosov in hranil po obeh
blagajnicnih uradnikih, pri čemer ni treba naudarjati
pečata.
Kadar dojdejo podatki o položbi od davčnega
urada, tedaj mora izpolniti sodnija razpredel 1. do 6.
Ako se pak izročajo vrednostne stvari, oziroma nakáznice
davčnemu uradu, mora izpolniti razpredel
1. do 4., davčni urad pa razpredel 7. do 9.; pri
nakaznicah je v razpredelu 8. pri prvi bližnji priložnosti
dodatno vpostaviti dnevniški člen hranilnega
dnevnika. (H. d.), oziroma sirotinske blagajnice
dnevnika (S. d.).
V razpredelu 3. je navesti sodno opravilno
številko, če je ob vpisu znana.
Hkratu s predpisano mesečno predložbo hranilnega
dnevnika z vsemi prilogami vred je vposlati
tudi poverjen prepis sodne hranilne vložné knjige
naravnost računskemu oddelku više deželne sodnije.
Hranilna nakazna knjiga za položbe (knjiga položnica),
ki se je pisala pri sodniji dosedaj, se
opusti.
8.30.
Predstojnik sodnije je dolžan, dati si vsaj
dvakrat vsaki mesec v primernih presledkih časa
predložiti v uradnem prostoru davčnega urada hranilni
dnevnik in dnevnik sirotinske blagajnice, ju
primeriti natančno s hranilno vložno knjigo (g. 29.)
in poiskati, so-li v dotičnem dnevniku vpisana vsa
sodniji po dnevu zadnjega pregleda, oziroma po
1. dnevu tekočega meseca došla poročila o položbah
in vsa sodna in sirotinskouradna hranila, ki jih
je napotila sodnija na davčni urad.
Kadar bi se pokazala pri ti preskušnji kaka
neskladnost, tedaj mora sodnijski predstojnik ukazati
primerno izpravo, če treba po primerjavi s stvarjo
položbe, opravljeni vpričo obeh viših uradnikov davčnega
urada.
Ko najde, da je vse prav, mora sodnijski predstojnik
pristaviti svoj nVidel" dnevnikoma in pa
hranilni vložni knjigi.
Z odobrilom predsednika više deželne sodnije
se smejo naročiti ti pregledi namesto sodnijskemu
predstojniku kakemu drugemu sodniškemu uradniku
dotične sodnije, katerega je imenovati davčnemu
uradu.
g. 31.
Ta ukaz zadobi v vseh kraljevinah in deželah,
zastopanih v državnem zboru, moč 1. dne maja
1898. leta. Ž njim se razveljavljajo vsa določila
doslej izdanih predpisov o hrambi in blagajničnem
ravnanju s sirotinsko, oskrbovansko in hranilno
imovino in pa o skupnih sirotinskih blagajnicah
v toliko, v kolikor se ne skladajo z vsebino tega
ukaza.
Ruber s. r. Kaizl s. r.
Baernreither s. r.

Obrazec A k ukazu št. 55. (g. 15.).
davčnega urada
finančne blagajnice
Kos XVII. 55. Ukaz ministrstev za pravosodje itd. z dne 15. marca 1898. 81
v
Zaznamek
o priznanjenih, za sodnijo v
vrednostnih pošiljkah, po katere je iti na poštni urad v .
Dan Od kod
Oznamenilol
kosa
(priznanilo,
poštna
nakaznica
itd.)
Znesek
gl. kr.
Dnevniški
člen
v hranilnem
dnevniku
Z a r ač un
Dnevniški
člen v sirotinskeblagajnice
dnevniku
Dnevniški
člen v dnevniku
o sodnihpristojbinah,kazenskihdenarjih
in
pravnih
listinah
namenjenih
Opomnja

82 Kos XVII. 55. Ukaz ministrstev za pravosodje itd. z dne 15. marca 1898.
r
t©
00
tfr-
Ü*
C5
• PJ
CD
«4
w
HS
p
E.
P
O
tsi<
p
cB.
P
ft
hO
CD

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XVIII. — Izdan in razposlan dne 27. aprila 1898.
Ysebina: Št. .")(>. Ukaz o opravljanju volil cv prisednikov in namestnikov obrtnih sodnij in pa prisednikov prizi vnih
sodnij na podstaví zakona z dne 27. novembra 1896. 1.
56.
Ukaz ministrov za notranje stvari,
pravosodje in trgovino z dne
23. aprila 1898.1.
o opravljanju volitev prisednikov in namestnikov
obrtnih sodnij \n pa prisednikov prizivnih sodnij
na podstavi zakona z dne 27. novembra 1896. I.
(drž. zak. št. 218).
Na podstavi g. 10., odstavka 4. v zakonu z dne
27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218) o vpejjavi
obrtnih sodnij in o sodni oblasti v sporih iz
obrtnega delovnega, učnega in mezdnega razmerja
se ukazuje:
ßazpis in priprava volitve.
Poziv za opravo volitev prisednikov in namestnikov
obrtne sodnije in pa obrtnih prisednikov prizivne
sodnije, kjer se ti določijo z volitvijo (g. 23.
tega ukaza), se z razpisom političnega deželnega
oblastva zgodi prvikrat na podstavi naredbe, ki jo
ukrene pravosodni minister v porazumu z ministroma
notranjih stvari in trgovine.
Ta razpis, v katerem mora biti ustanovljen čas
za opravo volitev in povedano število prisednikov in
namestnikov, ki jih voli vsaka od obeh volilnih skupin
(g. 7., odstavek 3., in g. 8. zakona o obrtnih
sodnijah), je razglasiti v deželnem časniku in mimo
tega z lepaki po občinah, spadajočih v okoliš dotične
obrtne sodnije.
Sprednja določila se uporabljajo tudi na nadomestne
volitve (g. 14. zakona o obrtnih sodnijah)
s tem razločkom, da mora politično deželno oblastvo
pri nadomestnih volitvah, ki jih je opraviti praviloma
od dveh do dveh let, izdati poziv za volitev
uradoma, pri nadomestnih volitvah pak, ki postanejo
potrebne vsled posebnih okolnosti, po predlogu
zborne sodnije prve stopinje.
Poziv za opravo pravilnih nadomestnih volitev
se mora izdati v četrtem mesecu pred pretekom
volilne dobe.
g 2.
V razpisu volitev, ki ga je razglasiti po g. 1.,
odstavku 2. tega ukaza v občini, je imetnike (namestnike,
poslovodce,- zakupnike, voditelje obrata)
tistih obrtov, na katere se razteza pristojnost obrtne
sodnije, pozvati, da naj v osmih dneh po razglasu
razpisa volitve v deželnem časniku, dado občinskemu
glavarstvu svojega obratovališča pismeno na
znanje podatke, potrebne za napravo volivskih imenikov
obeh volilnih skupin. Javne trgovinske družbe,
komanditně družbe, delniške družbe, pridobitne in
gospodarske zadruge, skupine, zavode in društva je
pri tam pozvati, da naj hkratu izmed oseb, poklicanih
v njih namestovanje in v izvrševanje volilne
(Slovenisch.) 23
83

84 Kos XVIII. 56. Ukaz ministrov za notr ranje stvari itd. z dne 23. aprila 1898.
pravice, imenujejo eno ali največ dve, kateri bosta
oddali za nje glasovnice.
Vsi podjetniki (imetniki obrtov, namestniki,
poslovodci, zakupniki, voditelji obrata) so na podstavi
tega poziva dolžni, v ustanovljenem roku napraviti
in v prvem odstavku imenovanemu občinskemu
glavarstvu priobčiti popoln imenik dne, katerega
se je razglasil razpis volitve v deželnem časniku,
v njih obratih opravilo imajočih moških in
ženskih delavcev (g. 5. zakona o obrtnih sodnijah),
ki so dokončali dvajseto leto življenja, delajo najmanj
že eno leto v domači deželi in ne spadajo v stan
učencev (g. 8., odstavek 4. zakona o obrtnih sodnijah)
Ti imeniki morajo zlasti tudi obsegati tiste delavce,
ki delajo za obrat proti nagradi zunaj obrtovališča
(g. 5., lit. c zakona o obrtnih sodnijah).
Občinsko glavarstvo sme predpisati rabo določenih
obrazcev za zglasila, potrebna za napravo volivskih
imenikov.
g. 3.
Glavarstva ob Čin, ki spadajo v okoliš obrtne
sodnije, morajo za vsako volilno skupino napraviti
ločene volivske imenike in jih najpozneje v tretjem
tednu po razglasitvi razpisa volitve v deželnem
časniku razgrniti v občinskem uradu vsakemu
v pregled.
Hkratu je v občini razgrnitev javno razglasiti ter
določiti za reklamacije rok osmih dni, računjaje od
dneva razglasa.
Po en istopis obeh volivskih imenikov mora
občinsko glavarstvo v roku, oznamenjenem v prvem
odstavku, priobčiti obrtnemu oblastvu prve stopinje,
katero je po g. 10. zakona o obrtnih sodnijah pristojno
za odločbo o reklamacijah.
g. 4.
V volivski imenik volilne skupine podjetnikov
je vpisati po abecednem redu imena tistih oseb (pri
trgovinski sodniji vpisanih firem) in podjeteb, katerim
pristoji dne, ko se razglasi razpis volitve v deželnem
časniku, po določilih gg. 3., odstavka 1., in 8., odstavka
1. v zakonu o obrtnih sodnijah aktivna volilna
pravica v tem volilnem razredu in kateri niso po
zmislu g. 8., odstavka 5. v zakonu o obrtnih sodnijah
izključeni od aktivne volilne vpravičenosti.
Glede obrtov, obratovanih po namestnikih (poslovodcih)
ali zakupnikih, je postaviti v volivski
imenik namesto imena obrtnega imetnika ime namestnika
(poslovodca) ali zakupnika.
Glede obrtnih podjeteb, katere obratujejo
v g. 8., odstavku 3. zakona o obrtnih sodnijah imenovane
družbe, zadruge itd., je poleg njih imena
(firme) vzprejeti tudi imena namestnikov, poklicanih
za izvrševanje volilne pravice, in pri državnih obratih
ime uradno postavljenega voditelja obrata (g. 2.,
odstavek 1. tega ukaza).
Kadar je dve ali več, krajni in stvarni pristojnosti
iste obrtne sodnije podvrženih obrtnih podjeteb,
ki so predmet posebnih obrtnih vpravičenosti in se
izvršujejo v prostorno ločenih obratovališčih, združil
podjetnik, namestnik (poslovodec) ali zakupnik, pristoji
temu podjetniku, namestniku (poslovodcu) ali
zakupniku vsake teh podjeteb izvrševanje volilne
pravice in je potemtakem vpisati njegovo ime v volivski
imenik dvakrat, oziroma večkrat.
g. 5.
V volivski imenik volilne skupine delavcev je
vpisati imena dne, ko se je razglasil razpis volitve
v deželnem časniku, po določilih g. 3., odstavka 1.,
gg. 5. in 8., odstavka 4. v zakonu o obrtnih sodnijah
v ti volilni skupini volilno pravico imajočih
oseb, zoper katere ni nobenega v g. 8., odstavku 5.
zakona o obrtnih sodnijah navedenih izključilnih
vzrokov.
Vpis je opraviti tako, da se imena pri isti podjetbi
delajočih delavcev sestavijo po abecednem redu
v eno skupino in se tako narejene skupine navedejo
po redu, ki velja za volivski imenik podjetnikov.
g- 6.
Reklamacije zoper volivski imenik smejo volilni
vpravičenci dotične volivske skupine v neodloživem
roku. določenem v g. 3., odstavku 2. tega ukaza,
podati pri glavarju občine, katera je naredila volivski
imenik.
Te reklamacije se smejo nanašati ali nn to, da
se ni gledalo na lastno volilno pravico, ali pa na
vzprejete druge osebe, ki nimajo volilne pravice, ter
morajo biti v prvem primeru opremljene s pomagali
in listinami, ki služijo v presojo pravnega vzroka
reklamacije.
DoŠle reklamacije mora v treh dneh po preteku
roka za reklamacije občinski glavar, in to kolikor
moči pojasnivši h kratu povedbe, merodajne za
presojo pravnih razmer, priobčiti v odločbo obrtnemu
oblastvu prve stopinje.

Kos XVIII. 56. Ukaz ministrov za not arije stvari itd. z dne 23. maja 1898. 85
Zoper odločilo obrtnega oblastva prve stopinje
je dopuščena udeleženim strankam pritožba do političnega
deželnega oblastva, katero odloča dokončno
(g. 10., odstavek 1. zakona o obrtnih sodnijah). Pritožbo
je vložiti v treh dneh po vročbi odločila obrtnega
oblastva pri občinskem glavarstvu (g. 8., odstavek
1. tega ukaza).
8.8.
V kolikor je pri reklamaciji krajna ali stvarna
pristojnost obrtne sodnije glede določenega obrata
kot pogoj volilne pravice v eni izmed obeh volilnih
skupin dvomna, je izpraviti volivska imenika obeh
volilnih skupin v vzajemnem skladu po meri pravnomočnega
oblastvenega odločila.
Kadar pak meri reklamacija samo na osebne
pogoje volilne pravice podjetnika ali delavca (starost,
trajanje delovne dobe v domači deželi ali izkljucilne
vzroke), prihaja o tem izdano odločilo v poštev samo
za sestavo tiste volilne skupine, kateri pripada reklamujoča
stranka, in za tiste osebe, na katerih volilno
pravico se nanaša reklamacija.
Reklamacijska odločila oblastev morajo izrecno
obsegati ukazila, ki jih je zastran izprave volivskih
imenikov izdati po zmislu sprednjih odstavkov.
Drugi kakor po vsebini pravnomočnih reklamacijskih
odločil pogojeni uradni izpravki volivskih
imenikov so od časa, ko se ti razgrnejo javno (g. 3.,
odstavek 1. tega ukaza), izključeni.
Pri obrtnih oblastvih prve stopinje ležeče istopise
volivskih imenikov (g. 3., odstavek 3. tega
ukaza) morajo ta oblastva po meri pravnomočnih
reklamacijskih odločil izpraviti vsaki krat takoj.
Š- 9.
Občinsko glavarstvo mora nemudoma izpraviti
volivske imenike po meri ukazil, izdanih v pravnomočnih
reklamacijskih odločilih (g. 8., odstavek 3.
tega ukaza), in vročiti potemtakem volilno pravico
imajoČim osebam, oziroma zakonitim zastopnikom
v g. 8., odstavku 3 zakona o obrtnih sodnijah imenovanih
družeb, zadrug itd. uradne volilne poverilnice
(g. 10. tega ukaza) kolikor moči hitro.
Osebam, zoper katerih volilno pravico se ni
podala reklamacija, je vročiti volilne poverilnice nemudoma
po preteku roka za reklamacije.
Osebam, spadajočim v volilno skupino delavcev,
Je opraviti vrocbo praviloma v obrtovališču.
Kjer se to zdi potrebno zastran pospešbe, se sme
opraviti vročba tudi po pošti, na obrtovališčih ali
v stanovanjih.
Volilne vpravičence, katerim se ni tri dni pred
volitvijo vročila poverilnica na noben v sprednjem
odstavku oznamenjen način, je pozvati z javnim,
v dotičnem kraju navadnim razglasom, da naj pridejo
po svoje volilne poverilnice.
Ako obsega okoliš obrtne sodnije več občin,
morajo glavarji drugih občin volivske imenike opremljene
z uradnim potrdilom pravosti, priobčiti najpozneje
osem dni pred volitvijo predstojniku tiste
občine, v kateri je sedež obrtne sodnije.
Glavar te občine mora priobčiti imenike obrtnemu
oblastvu prve stopinje praviloma takoj, če se
pa voli v oddelkih, potem, ko je napravil v g. 11.,
odstavku 2. tega ukaza omenjene posnetke iz volivskih
imenikov (delne volivske imenike), ki jih mora
ob enem priložiti, in to najpozneje 48 ur pred začetkom
volitve.
Najpozneje osem dni pred začetkom volitev
se mora v vseh, v okoliš obrtne sodnije spadajočih
občinah razglasiti, kakor je tam navada, čas začetka
in konca volilnih opravil, in pa kraj, kje bodo.
8. io.
Uradne volilne poverilnice, ki jih mora izdati
občina, morajo imeti uradni pečat občine in se morajo,
v kolikor je to mogoče z ozirom na dani čas in
druge razmere, glasiti na imena volilnih vpravičencev.
Volilno opravilo.
g. H.
Volilno opravilo je opraviti praviloma v tisti
občini, v kateri ima obrtna sodnija sedež.
Ako je z ozirom na število volilnih vpravičencev
ali na krajne razdalje primerno, se sme volilno
opravilo, naj si se razteza okoliš obrtne sodnije na
eno ali na več občin, izvršiti v več, po prostornih
ozemljih razdeljenih oddelkih. V takih primerih mora
občinsko glavarstvo na sedežu obrtne sodnije napraviti
za vsaki oddelek posebne delne volivske
imenike (g. 9., predzadnji odstavek tega ukaza) in
23*

86
Kos XVIII. 56. Ukaz ministrov za notranje stvari itd. z dne 23. aprila 1898.
obrtno oblastvo mora za vsako volilno opravilo po- - I Volilni komisar se sme za oskrbovanje sebi
staviti posebnega volilnega komisarja. Volilno opra- - naloženih opravil posluževati pomoči oseb, ki se mu
vilo je v isti volilni skupini razpisati za vse oddelke ) zde pripravne, od katerih pa mora večina imeti
na isti dan.
volilno pravico v dotični volilni skupini.
Skupni posledek v oddelkih opravljene volitve ' O volilnem opravilu je napraviti zapisnik, katese
oveduje, če obsega okoliš obrtne sodnije eno ali 1
rega morajo podpisati volilni komisar in pa osebe,
več občin, pri oddelku na sedežu obrtne sodnije, če ;
ki jih je on privzel za pomaganje.
pa se v občini sami, v kateri je sedež te sodnije,
voli v več oddelkih, pri tistem oddelku, ki ga v to i
določi politično deželno oblastvo.
g. 13.
Volitve v obeh volilnih skupinah se smejo
opraviti različne dneve ali pa tudi isti dan. V tem
zadnjem primeru pak je določiti za vsako volilno
skupino posebnega volilnega komisarja in poseben
volilni prostor.
Posamezna volilna opravila je dokončati praviloma
v teku za to določenega dne
Vsa volilna opravila je določiti kolikor moči na
taki čas, v katerem počiva obrtno delo v dotičnih
obratih. Pri tem je paziti na to, da se kolikor moči
malo omeji delavcem pristoječi nedeljski pokoj in se
jim zlasti pusti neprikrajšan potrebni prosti čas, da |
gredo k nedeljski ali prazniški predpoldanji službi
božji (člen V.. IX. in XIV. zakona z dne 16. januarja
1895. L, drž. zak. št. 21).
Po določilih tega paragrafa potrebna ukazila
morajo biti obsežena v krajnih razglasilih (g. 9.,
zadnji odstavek tega ukaza).
V volilni skupini podjetnikov smejo ženske iz-
g. 12. ; vrševati svojo volilno pravico tudi po namestniku, in
to ali po zakonskem možu ali pa posebej poobla-
Po g. 10., odstavku 2. zakona o obrtnih sod- h ščenem drugem moškem (g. 8., odstavek 2. v zanijah
z vodbo volitve po obrtnem oblastvu poverjeni I ] konu o obrtnih sodnijah).
volilni komisar mora skrbeti za vzdržbo miru in |
reda pri volilnem opravilu in za izpolnitev določil Osebe, ki niso vpisane v volivski imenik, so
zakona in teli volitvenih predpisov. j izključene od glasovanja.
V tem zadnjem oziru je s osebno dolžan, Če
nastanejo dvomi o istósti kakega volivca ali o veljavnosti
oddanih glasov, odločiti o tem, in to, ko so
Vgovori zoper volilno vpravicenost v volivski
imenik vpisanih oseb so dopustni med volilnim
opravilom samo v toliko, v kolikor se izvajajo iz zakonitega
izključilnega vzroka, ki je nastopil po preteku
roka za podajo reklamacij zoper volivske
Volilni komisar mora dne, katerega je volitev,
ob določeni uri in v prostoru, določenem za to, začeti
volilno opravilo ne glede na število došlih
volivcev.
g. 14.
Voli se tako, da vsaki v volivski imenik vpisani
(gg. 4., 5. in 9. tega ukaza) volilni vpravičenec odda
glasovnico sam.
Glasovnice morajo biLi vravnane tako, da se dá
natančno razvideti, katere v nji po imenu navedene
osebe naj bodo po nameri volivca voljene za prisednike
ali namestnike obrtne sodnije ali za obrtne prisednike
prizivne sodnije (g. 23. tega ukaza). Vsaka
v glasovnico vpisana oseba mora biti oznamenjena
s povedbo imena in priimka in pa stanu in stanovališca.
se, če treba na kratko, opravile potrebne pozvedbe. r
Kadar se dvomi o istosti volivca, tedaj se mora
ta, če pripada stanu podjetnikov, izkazati s pridobninskim
listom ah z listino, ki določa njegovo obrtno
I
1
pravico, ako pa zahteva volilno pravico v volilni
1 s
Odločiti je vselej pred sklepom volilnega opraskupini
delavcev, z delavskimi bukvicami ali z udnico
vila. Zoper te odločbe in pa zoper volilno posto-
kake bolniške blagajnice, oznamenjene v g. 11.,
panje sploh in zoper ugotovitev volitvenega posledka
točka 1. do 4. in 6. zakona z dne 30. marca 1888. 1.
ni dovoljeno, poprijeti se priziva. j>
(drž. zak. št. 33). Volilni komisar sme po meri konkretnega
primera zahtevati ali za dopustne izreči
tudi druge dokaze istosti.
g. 15.
Glasovati je tako, da oddadó volivci svoje gla-
imenike. s sove po ukazilu volilnega komisarja ali po redu,

Kos XVIII. 56. Ukaz ministrov za notranje stvari itd. z dne 23. aprila 1898. 87
kakor se oglase, ali pa po redu, v katerem se pokličejo
po njih vpisu v volivskem imeniku.
Volilni vpravičenci, kateri pridejo v tem zadnjem
primeru v volilni zbor, ko je bilo njih ime že
poklicano, smejo oddati svoje glasovnice še le, ko
se je pi ebral ves volivski imenik, ter se morajo zastran
tega oglasiti pri volilnem komisarju.
Vsaki volivec mora, preden glasuje, izročiti
svojo uradno poverilnico volilnemu komisarju, kateri
jo da opečatiti in jo vrne potem volivcu. Osebe, kalere
nimajo nobene ali samo že opečateno poverilnico,
se ne smejo pripustiti k glasovanju.
Volilni komisar prevzame oddane glasovnice
in jih dene v volilno posodo. On ukaže zabeležiti
opravljeno glasovanje v stolpcu, določenem za to
poleg imena volilnega vpravičenca, in pazi na to, da
se ne oddá v imenu islega volilnega vpravičenca več
glasov.
g. 16.
Volilno .opravilo mora volilni komisar skleniti
ob določeni uri. Volivci, ki so došli v volilni prostor
še pred pretekom te ure, se morajo vendar še pustiti
k glasovanju.
Kadar nastanejo okolnosti, katere ovirajo nadaljevanje
ali sklep vovilnega opravila, tedaj sme
volilni komisar določiti nadaljevanje na nastopni
dan. Tako odredbo je, določivši začetek in konec
dotičnega volilnega opravila, takoj razglasiti, kakor
je v kraju navada.
Kadar se volilno opravilo pretrga, tedaj mora
volilni komisar shranili oddane glasovnice in volilne
spise pod uradnim pečatom.
Š- 17.
Po končanem volilnem opravilu mora volilni
komisar vzeti glasovnice iz volilne posode in jih
sešteti, na to pa je takoj začeti skrutinij.
Kadar obsega glasovnica več imen, kakor je
voliti prisednikov (prisednikov prizivne sodnije) ali
namestnikov, tedaj se ni ozirati na imena, ki so
v posameznih razpredelih postavljena na zadnje črez
to število.
Kadar je ime isle osebe oznamenjeno na kaki
glasovnici v razpredelu za prisednike, namestnike
ali prisednike prizivne sodnije večkrat, tedaj se šteje
oddani glas za doliční razpredel samo enkrat.
Glasovi, kateri padejo na osebo, ki se po g. 9.
zakona o obrtnih sodnijah ne sme voliti, kateri so
navezani na pogoje ali katerim so pristavljeni nalogi
za tistega, ki se ga hoče voliti, in pa glasovi, ki ne
dado brezdvomno spoznati ž njimi oznamenjene
osebe, so neveljavni.
S praznimi glasovnicami se ravna pri štetju
glasov tako, kakor da bi ne bile oddane.
Posledek volitve mora po dokončanem skrutiniju
volilni komisar ugotoviti po določilih g. 10.,
odstavka 2. in 3. v zakonu o obrtnih sodnijah, ter ga
oznaniti.
Ako se je izvršilo volilno opravilo v oddelkih,
morajo volilni komisarji drugih oddelkov priobčiti
posledek skrutinija s priloženimi volitvenimi spisi
tistemu oddelku, kateremu je po g. 11., odstavku 3.
tega ukaza naloženo, poiskati skupni posledek. V tem
primeru mora oznaniti posledek volitve tisti volilni
komisar, ki je postavljen pri naposled imenovanem
oddelku.
Ako je potrebna oža volitev, mora volilni komisar
precej odrediti, kar je za to potrebno po danih
razmerah.
Ožo volitev je opraviti po zmislu g. 10., odstavka
3. v zakonu o obrtnih sodnijah. Na njo se
uporabljajo zmisloma določila gg. 11. do 17. tega
ukaza in določila poprednjih odstavkov tega paragrafa
s tem razločkom, da je pripustiti k glasovanju
samo tiste osebe, ki so izvrševale svojo volilno pravico
pri glavni volitvi in se morajo o tem izkazati
s poverilnico, opečateno po g. 15., odstavku 3. tega
ukaza.
g. 19.
Po volilnem komisarju zaključeni in zapečateni
spis je predložiti obrtnemu oblastvu. To izda izvoljencem
volilne potrdilnice in obvesti o posledku
volitve zborno sodnijo, katera je po g. 9., odstavku 4.
zakona o obrtnih sodnijah poklicana v odločbo o odklonih
volitev.
Imena za obrtno sodnijo voljenih prisednikov
in namestnikov mora zborna sodnija dati na znanje
predsedniku obrtne sodnije; istotako mu je priobčiti
po zborni sodniji dovoljene odklone volitev prisednikov
in namestnikov, voljenih za obrtno sodnijo.

88 Kos XVIIT. 50. Ukaz ministrov za not ranje stvari itd. z dno V.\. aprila 1898.
Posebna določila za opravo volitve po dolocenih
skupinah obrtnih obratov.
g. 20.
Kadar se pristojnost obrtne sodnije razteza po
dopustnosti g. 3. v zakonu o obrtnih sodnijah na
razne vrsle velikih ali tnalih obrtnih obratov in se
pokaže potrebno ali primerno, da so posamezne teh
vrst zastopane po določenem številu prisednikov in
namestnikov v obrtni sodniji ali v prizivni sodniji,
tedaj smejo udeležena ministrstva ukazati, da je
opraviti volitve po določenih skupinah obratov
(g. 10., odstavek 4. zakona o obrtnih sodnijah).
To ukazilo se mora z natančnim naznanilom
razdelitve skupin povdarjati tako v razpisu volitve,
ki ga izda politično deželno oblastvo, kakor tudi
v razglasilu občin (g. 1., odstavek 2. tega ukaza).
V teh primerili je volivske imenike obeh volilnih
skupin po predpisani razde! il vi skupin za vsako
skupino posebej napravili, razgrniti in razglasiti
(g. 3. tega ukaza).
K določenim skupinam prideljeni podjetniki in
delavci smejo izvrševati svojo volilno pravico samo
v ti skupini.
Reklamacije v volilni skupini podjetnikov volilno
pravico imajocili oseb se smejo nanašati tudi
na pridelitev lastnega obrata k določenim volilnim
skupinam (g. 6. tega ukaza).
Pravnomočna odločila o reklamacijah, ornenjenih
v prednjem odstavku, imajo vselej to moč, da se
tudi v do ličnem obratu delajoči delavci prídele
v volilni skupini dekucev k tisti obrtni skupini, kateri
pripada podjetnik v volilni skupini podjetnikov
(g. 8. tega ukaza).
Volilno opravilo se sme opraviti za dve ali več
skupin iste volilne skupine vkupe. V takem primeru
je postaviti za vsako skupino posebno volilno posodo;
razen tega se smejo za razne skupine predpisati
posebne barve ali druga na zunaj očitna oznamenila
glasovnic. Skrutinij je opraviti za vsako
skupino posebej.
Sicer se za obi tnosodne volitve v obče veljajoči
predpisi uporabljajo stično na volitve po skupinah
obrtnih obratov.
V mejah teh predpisov se prepušča političnemu
deželnemu oblastvu, za posamezne skupinske volitve
ukreniti po meri posebnih okolnosti morda
potrebna podrobnejša ukazila. |
I g- 21.
Določila g. 20. tega ukaza je uporabljati sosebno
tudi na volitev prisednikov in namestnikov za
oddelek obrlne sodnije, ki je določen za reševanje
sporov med trgovci in njih služabniki. Volitev teh
prisednikov in namestnikov je opravili ločeno od
drugih volilnih opravil (g. 21. zakona o obrtnih
sodnijah).
Določba prisednikov z žrebanjem.
g. 22.
Ako se, ker volitev nima uspeha, določijo po
zmislu g. 15. v zakonu o obrtnih sodnijah prisedniki
obrlnih sodnij z žrebom, mora zborna sodnija prve
stopinje dati imena izžrebanih prisednikov na znanje
predsedniku obrtne sodnije in obrtnemu oblastvu
prve stopinje. Ako izžrebani prisednik odkloni sprejem
službe in spozna zborna sodnija, daje odklon
opravičen, je priobčiti to odločilo predsedniku obrtne
sodnije in obrtnemu oblastvu, in določiti z žrebom
drugega prisednika.
Volitev obrtnih prisednikov za prizivno
sodnijo.
g. 23.
Prisednike za prizivno sodnijo, ki je v okolišu
obrtne sodnije (g. 11. ministrstvenega ukaza z dne
23. aprila 1898. L, drž. zak. št. 57), volijo kakor
prisednike in namestnike obrtne sodnije in hkratu
s temi do polovice podjetniki, do polovice pa delavci
izmed sebe.
Na volitev in nadomestno volitev in pa na izločanje
teh prisednikov se uporabljajo v obče predpisi
o volitvi in o izločanju prisednikov in namestnikov
obrtne sodnije.
Kadar se opravljajo volitve v obrtno sodnijo po
g. 20. tega ukaza po skupinah obrlov, tedaj je po
enako razdeljenih skupinah obrtov voliti tudi prisednike
prizivne sodnije.
Število obrtnih prisednikov, ki jih voli za prizivno
sodnijo vsaka volilna skupina vkupe ali vsaka
obrtna skupina, mora biti povedano v razpisu volitev,
ki ga izda politično deželno oblastvo, in v razglasilih
občine (g. 1. tega ukaza).
Oža volitev se glede prisednikov prizivne sodnije
opravlja samó tedaj, kadar je opraviti tako volitev

Kos XVIII. 56. Ukaz ministrov za not injo stvari itd. z dne 23. aprila 1898. -89
tudi glede prisednikov ali namestnikov obrtne sodnije
po g. 10., odstavku 3. zakona o obrtnih sodnijah.
Kadar ni imela volitev prizivnih prisednikov
uspeha iz kakršnihkoli vzrokov, tedaj se uporab-
Ijajo slično določila g. 15. v zakonu o obrtnih
sodn i j ah.
Kadar je bila oseba, izvoljena za prisednika ali
namestnika obrtne sodnije. izvoljena tudi za prisednika
prizivne sodnije, tedaj je za njo v tem zadnjem
svojstvu določiti namestnika po sličnosti g. 15.
v zakonu o obrtnih sodnijah z žrebom.
Izkaz o volitvi prisednikov in namestnikov
obrtne sodnije in prisednikov prizivne sodnije.
g. 24.
V vodstvo volitev za obrtno sodnijo poklicano
obrtno oblastvo mora o opravljenih volitvah prised-
nikov in namestnikov obrtne sodnije in prisednikov
prizivne sodnije dajati vsako Leto trgovinskemu ministru
izkaz po priloženem vzorcu.
Izkaz je predlagati po političnem deželnem
oblastvu v prvi polovici meseca februarja tistega leta,
ki pride po letu, o katerem je dati izkaz.
Ako v letu, o katerem je dati izkaz, ni bilo
volitev, je dati zanikajoče naznanilo.
Tliun s. r. Ruber s. r.
Baernreitlier s. r.

Kos XVTÏÏ. 5f>. Ukaz ministrov za notranje stvari itd. z dne %\. aprila 1898. 91
Obrazec k ministrstvenemu ukazu z dne 23. aprila 1898. 1 , drž. znk. št. 5(5.
Izkaz
o
opravljenih volitvah prisednikov in namestnikov obrtne sodnije
in prisednikov prizivne sodnije
za obrtno sodnijo v
v teku leta 1 . . .
Navodilo, kako je spisati izkaz.
Ta izkaz mora dati vsako leto obrlno oblastvo, poklicano v vodstvo volitev za obrtno sodnijo. Po*
dalke o posledkih volitev mora obrtno oblastvo vpisati v izkaz na podstaví zapisnika, katerega mora
o tem pisati volilno opravilo vodeči uradnik obrtnega oblastva, oziroma podatke pod črko g na podstavi
priobčil, ki jih mora dati obilnemu oblastvu o tem pristojna zborna sodnija I. stopinje.
Izpolnjeni izkaz mora obrtno oblastvo po političnem deželnem oblastvu predlagati trgovinskemu
ministrstvu v prvi polovici meseca februarja tistega leta, ki pride po letu, o katerem je dati izkaz.
NB. Pri vsaki volitvi, ki se izkazuje, je ali v opomnji ali pa na čelu za to rabljenega stolpca v obrazcu s pri-
•^tavkoin besed: „glavni", oziroma „občasni nadomestni" ali „ne občasni nadomestni" pred besedami „volihi
dne 189.. u namigniti, ali je šlo za prvokratno (glavno) volitev ali za dvoletno (občasno) ali kako Meer morda
potrebovano (ne občasno) nadomestno volitev. Ako \ lelu. o katerem je dati izkaz, ni bilo volitev, je dati /anika
jo( v e naznanilo.
(Sloveni .eli.j 24

02 Kos XVIII. 50. Ukaz minislun /a noiianje stvari ild. z dne 23. aprila I89S.
Število, koliko je bilo voliti
Število glasovalno pravico imajočih ospb:
Število oddanih glasovnic
Število z i.adpolovično večino pri prvem i^lasovanju
voljenih
Število pri enolikosti glasov z žrebom za izvoljene
določenih
l' o s 1 P il k i \ o 1 i 1 e v
prisednikov:
namestnikov:
prisednikov prizivne sodnije:
vseh oseb vkupe:
prisednikov :
namestnikov:
prisednikov prizivne» sodnije:
prisednikov:
namestnikov:
prisednikov prizivne sodnije:
prisednikov:
Število z o/o volitvijo voljenih namestnikov :
Število vsled brezuspešnih volitev in osel), doloeenih
po zborni sodniji í. stopinje, / žrebom
izvoljenih
prisednikov prizivne sodnije:
prisednikov:
namestnikov:
prisednikov prizivne sodnije:

volitvi
dne...189.
Kos XVIII. .")(>. Ukaz ministrov za notranje stvari itd. z dne 23. aprila 18 ( .)S. 93
Izmed imetnikov obrtov (podjetnikov) pri
volitvi
dne...189.
iz vseh obrtnih obratnih
skupin vkupe (izvz.
trgovce)
1 *) | 2 *)
volitvi
dne...189.
volitvi
dne...189.
iz volilne skupine
trgovcev samih
3 **) 1 4 **)
*) V r
opravile volit 1
azpredele 1. i n 2., 5. in G. j e vpostaviti s kupna števila za vse skupi ne ne glede n; i 'o. ali so se 1
ve vkupe ali 1 )čeno po posa imeznih skupi nah obrtnih ol »ratnih vrst (g. K)., zadnji ods tavek zakona 1
o obrtn. sodn
**) y r azpredele 3. i n 4.. 7. in 8. j e vpostaviti š bevila samo, ak o obstoji pose >en oddelek o 3rtjie sodnije 1
za spore med trgovci in nji h služabniki, za katerega je bilo opraviti \ olitve i/ poseb ne volilne skii] )ine trgovcev 1
(g. 21. zakom o obrtn. sod
„o.
volitvi
dne 189.
Izmed delavcev pri 1
volitvi
dne 189.
iz vseh obrtnih obratnih
| skupin vkupe (izvz.
trgovce
5*)
6*)
1
volitvi
dne....189.
volitvi ]
dne....189.
iz volilne skupine
trgovcev samih 1
?**)
8**) II
1

Leto 1898. 95
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XIX. — Izdan in razposlan dne 27. aprila 1898.
Vsebina: Št. 57. Ukaz o privzemanju prisednikov in njih namestnikov k sejam obrtne sodnije in prizivne sodnije
v obrtnosodnih spornih stvareh.
Ukaz ministrov za notranje stvari,
pravosodje in trgovino z dne
23. aprila 1898.1.
o privzemanju prisednikov in njih namestnikov
k sejam obrtne sodnije in prizivne sodnije v obrtnosodnih
spornih stvareh.
Na podstaví gg. 20., odstavka 2., in 31., odstavka
3. v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1.
(drž. zak. št. 218) o vpeljavi obrtnih sodnij in
o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega,
učnega in mezdnega razmerja se ukazuje:
Privzemanje prisednikov in njih namestnikov
k sejam obrtne sodnije.
Predsednik obrtne sodnije mora red, po katerem
se je prisednikom udeleževati sej obrtne sodnije,
ustanoviti za primeren čas naprej in imenovati
hkratu za vsako sejo tiste prisednike, ki bi se morali,
če bi bil zadržan najprej poklicani prisednik, udeležiti
seje namesto njega (službeni ^aznamek).
Ustanavljajo red se je kolikor moči ozirati na
svojstvo spornih stvari in na opravičene želje prisednikov.
Prisedniki se smejo v ta namen pozvati,
da naj oznamenijo predsedniku tiste dneve bližnjih
tednov ali bližnjega meseca, katere jim ne bo mo-
(Slovenifloh.)
goče, udeležiti se sej obrtne sodnije, ali bi jim udeležba
delala težave.
Prisednike, ki stanujejo zunaj kraja, v katerem
ima obrtna sodnija sedež, je uvrstiti tako, da se jim
ne bo prevečkrat v mesecu voziti v kraj obrtne
sodnije.
g. 2.
Od ustanovljenega reda je odstopiti samo tedaj,
kadar se morajo vmes vriniti izredne seje, ki niso
bile previdene v sporedu sej, kadar je nadaljevati
razpravo pred istim odsekom (senatom), kadar je
kak prisednik zadržan priti, se odkloni ali je izključen
od udeležbe pri razpravi in odločbi, ali kadar
zahteva v razpravo prihajajoča sporna stvar po
svojem svojstvu sodelovanje takih prisednikov, ki
pripadajo isti ali podobni vrsti poklica, kakor sporne
stranke.
V kolikor ne terja nadaljevanje razprave, da je
pridržati prvotno sestavo sodnije, ali v kolikor ne
nastopi kaka ovira, kak odklon ali kaka izključba, za
kar se je poskrbelo že pri ustanovitvi reda z določbo
namestnika (g. 1., odstavek 1. tega ukaza), določa
v drugih, v prvem odstavku povedanih primerih prisednike
z ozirom na svojstvo sporne stvari predsednik.
g. 3.
Pri obrtnih sodnijah, ki so po obrtnih strokah
ali po vrstah sorodnih obrtnih strok razdeljene na več
stalnih oddelkov (gg. 20. in 2L zakona o obrtnih
sodnijah), je paziti pri določbi prisednikov za seje
25

96
Kos XIX. 57. Ukaz ministrov za notranjo stvari itd. z dne 23. aprila 1898.
posameznih oddelkov najprej na natančno znanje
posebnih razmer dotične obrtne stroke. Kadar so se
prisedniki in namestniki že izvolili ločeno po takih
skupinah obrtnih obratov, tedaj je vzeli prisednike
za posamezne oddelke izmed oseb, voljenih v dotični
skupini, in samo, Če ne zadostuje njih število,
je privzeti osebe iz bližnje sorodne skupine obrtnih
obratov.
Med strokovno sposobnimi prisedniki je ustanoviti
red, po katerem se jim je udeleževati sej, po
predpisu gg. 1. in 2. tega ukaza.
Kadar se pri obrtni sodniji, ki ni razdeljena
v stalne oddelke, oglasi po izkušnji toliko sporov iz
določene skupine obrtnih obratov, da bodo providoma
določeni dnevi za seje izpolnjeni z razpr

Kos XIX. 57. Ukaz ministrov za noti ranje stvari itd. z dne 23. aprila 1898. 97
Za prizivno sodnijo izvoljene prisednike je privzemati
k prizivnim razpravam, ki se opravljajo pri
ti zborni sodniji, ne glede na to, je-li na prvi stopinji
razsodila obrtna sodnija, v katere okolišu je
prizivna sodnija, ali pa druga pristojnosti te prizivne
sodnije podvržena obrtna sodnija.
g. 12.
Kadar je prizivna sodnija zunaj okoliša obrtne
sodnije, tedaj mora predsednik zborne sodnije prve
stopinje, ki odloča kot prizivna sodnija. s povedbo
števila obrtnih prisednikov, ki jih je postaviti pri prizivni
sodniji, pozvati predsednika obrtne sodnije,
naj jih predlaga.
Predsednik obrtne sodnije mora po zaslišbi
prisednikov obrtne sodnije predlagati dvojno število
oseb. Predlaganci morajo imeti domovališče ali bivališče
na sedežu zborne sodnije prve stopinje, ustrezati
vsem zahtevkom, na katere je navezana pasivna
volilna pravica za prisednika obrtne sodnije (g. 9.
zakona o obrtnih sodnijah). in biti voljni sprejeti to
službo. Polovica predlagancev mora biti izmed podjetnikov,
polovica izmed delavcev (g. 10. tega
ukaza). Prisedniki in namestniki se ne smejo vzprejeti
v predlog.
Ako obsega obrtna sodnija samo posamezne
vrste velikih ali malih obratov, je vzprejeti v predlog
samo take osebe, katere poznajo natančno posebne
razmere teh obratov.
Predsednik zborne sodnije prve stopinje sme
zahtevati, da morajo osebe, ki jih je predlagati,
v nekem določenem razmerju pripadati vrstam obrtnih
obratov, katere oznámeni on.
Na podstavi predloga, ki ga stavi predsednik
obrtne sodnije, določi predsednik zborne sodnije
prve stopinje za vsako leto naprej tiste osebe, katere
je med bližnjim letom privzemati za prisednike prizivne
sodnije.
g. 13.
Izmed prisednikov, izvoljenih ali izžrebanih za
prizivno sodnijo. ali izmed tistih, ki so določeni po
g. 12. tega ukaza po predsedniku zborne sodnije
prve stopinje, mora predsednik prizivnega odseka
(senata) povabiti prisednike ali za vsaki posamezni
primer ali jih pa, v kolikor se opravljajo take prizivne
razprave praviloma, določiti naprej za daljši
oddelek Časa z oznamenilom razpravnih dni (g. 5.
tega ukaza). Pri tem je zmisloma uporabljati gg. 1.
in 2. tega ukaza.
Thun s. r. Ruber s. r.
Baernreither s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XX. — Izdan in razposlan dne 27. aprila 1898.
Vsebina: St. 58. Ukaz o ustanovitvi obrtno sodnijc na Dunaju.
58.
Ukaz pravosodnega ministra v porazumu
z ministri za notranje
stvari, trgovino in finance z dne
26. aprila 1898.1.
o ustanovitvi obrtne sodnije na Dunaju.
Na pod s Lavi g g. 2. in 3. v zakonu z dne 27. novernbra
1896. 1. (drž. zak. št. 218) o vpeljavi obrtnih
sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega
delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje:
s i.
Dne 1. julija 1898. leta začne na Dunaju poslovati
obrlna sodnija, ustanovljena na podstaví zakona
z dne 27. novembra 1896. L (drž. zak.
št. 218).
Ta obrtna sodnija ima oznamenilo: „G. k.
obrtna sodnija na Dunaju". Uradni pečat obrtne
bodnije ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa deželna sodnija
na Dunaju v državljanskih pravnih stvareh kot
zborna sodnija prve stopinje, oznanienjena v zakonu
z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak. št. 218), in
pa kot prizivna sodnija.
g. 2.
Krajna pristojnost obrtne sodnije na Dunaju se
razteza na ozemlje državnega in prestolnega mesta
^loveniseh.)
dunajskega, nadalje na občinsko ozemlje floridsdorfsko
in stadlausko.
g. 3.
Stvarna pristojnost obrtne sodnije na Dunaju
obsega vse v g. 1., odstavku 2. zakona o obrtnih
sodnijah imenovane, v okolišu obrtne sodnije ležeče
podjetbe, vendar stopi ta pristojnost v veljavnost
s 1. dnem julija 1898. leta začasno samó za obrtne
obrate, oznamenjene v g. 5. tega ukaza pod skupino
L, s 1. dnem septembra 1898. 1. za obrtne
obrate, imenovane ravno tamkaj pod skupino III.
in V., in naposled s 15. dnem februarja 1899. L za
obrtne obrate, uvrščene tamkaj pod skupino IL,
IV. in VI.
Cas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnoFt
obrtne sodnije za železnice, podjetbe parnega
plovstva in skladovnice, se določi s posebnim
ukazom.
g. 4.
Število prisednikov obrtne sodnije na Dunaju
se ustanavlja na 380, število namestnikov na 200
in število prisednikov za prizivno sodnijo v obrtnih
spornih stvareh (g. 31., odstavek 3. zakona o obrtnih
sodnijah) na 72.
Dokler ne stopi stvarna pristojnost obrtne bodnije
po g. 3. tega ukaza za posamezne skupine
obratov še v veljavnost, se tudi število prisednikov
in namestnikov obrtne sodnije in število prisednikov
prizivne sodnije omejuje na določeno v g. 5. število
c 26

10ü
Kos XX. 58. Ukaz pravosodnega ministra ild. z dne 26. aprila 1898.
prisednikov (priscdnikov prizivne sodnije) in namestnikov
tistih skupin, na katere se vsaki čas že razteza
stvarna pristojnost obrtne sodnije.
g. 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije in pa
prisednike prizivne sodnije je izvoliti iz posamez oznamenjenih
skupin obrtnih obratov po razmerju, ki
se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredcb, da se morda opravijo
volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se
prepušča c. k. cesarskemu namestništvu na Dunaju.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in
skupno število prisednikov in namestnikov obrtne
sodnije iti priscdnikov prizivne sodnije, ki jih izvoli
vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov
in polovico iz volilne skupine delavcev, se
določajo tako-lc:
Skupina L
Kovinska in strojevna obrinost:
60 prisodnikov ) , , , ..
.,~ , ., > obrtne sodniie.
ó2 namestnikov \ ,j
12 prisednikov prizivne sodnije.
Skupina II.
Keramična obrtnost in stavbni obrti :
00 prisednikov
0,. , M r obrtne sodnije,
62 namestnikov ) d
12 prisednikov prizivne sodnije.
Skupina III.
Obrtnost v lesenimi in rezljanem blagu, kavčuku
i. e.; papirna obrtnost; grafični in umetalniški
obrti:
00 prisednikov ) . , , ..
0~ L . ., } obrtne sodniie,
32 namestnikov \ J
1 2 prisednikov prizivne sodnije.
Skupina IV.
Usnjarska, tkalna, oblačilna in kemična obrluost:
80 prisednikov
obrtne sodnije,
40 namestnikov
12 prisednikov prizivne sodnije.
Skupina V.
Živežni obrt, obrti za osebne oprave; prometni
obrti (ti brez železnic,
plovstva in skladovnic):
podjeteb parnega
60 prisednikov ) , í , ..
où, . -i } obrtne sodniie,
32 namestnikov \
J
12 prisednikov prizivne sodnije.
Skupina VI.
Trgovina :
60 prisednikov ) . , ...
0ßv , ., } obrtne sodniie,
32 namestnikov j
J '
12 prisednikov prizivne sodnije.
Posamezne obrtne vrste, spadajoče k zgoranjim
skupinam, so naštete v priloženi „Razdelitvi skupin
obrtov za obrtno sodnijo na Dunaju. tf
Ako se dvomi o uvrstitvi obrtnega obrata, ne
navedenega z imenom v ti razdelitvi skupin, se je
ravnati po abecednem spisku podjeteb in opravil,
obseženem v prilogi J k izvršitvenemu predpisu k poglavju
I. zakona z dne 25. oklobra 1896. 1. (drž.
zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih (finančnega
ministrstva razpis z dne ?8 januarja 1897. 1.,
drž. zak. št. 35).
Gotove stroške (g. 13. zakona o obrtnih sodnijab)
je prisednikom in namestnikom obrtne sodnijc
in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmisloma
uporabljajo določila gg. 3. do 10., 15., 20.,
21., 23. in 24. v ukazu pravosodnega ministra z dne
17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah
prič in izvedencev v državljanskih pravnih
sporih.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati
prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se
ustanavlja na tri goldinarje za pol dneva in na pet
goldinarjev za ves dan brez nadaljne podrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je vzeti v podstavo čas,
katerega je bil delavec res odtegnjen svojemu pridobitku;
pri tem je zlasti tudi vpoštevati čas za hojo
tje in nazaj.
Thun s. r.
Kaizl s. r.
6.
Ruber s. r.
Bacrnrcither s. r.

Kos XX. 58. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 26. aprila 1898. 101
Priloga k ministrstvenemu ukazu z dne 26. aprila 1898. 1. (drž. zak. št. 58).
Razdelitev skupin
obrtov za obrtno s o d n i j o na Dunaju.
Skupina I. Kovinska in strojevna obrtnost.
Dobivanje sirovega železa in topilniške livarnice, drugačen topilniški obrat, dobivalnice zlata in
srebra iz ostružkov in ločbeni zavodi, dobivanje litega blaga drugega topila, dobivanje in čiščenje kovnega
železa in jekla, izdelovanje osi za vozove, narejanje ročnokovaškega in nožarskega blaga, orodja, pil,
izdelovanje kos, srpov in slamoreznic, podkavači in kovači za vozove, izdelovanje železnega posodja, kovanega,
stiskanega, pokositrenega ali položenega, izdelovanje železnega pohištva, izdelovanje zoper ogenj
varnih blagajnic, izdelovanje ključarskega blaga raznih vrst, napravljanje železnih stavbnih konstrukcij,
izdelovanje vlečene žice, žičnikov, žrebljev, zakovic, vijakov, žičastih vrvi in verig, izdelovanje železnega
in jeklenega kratkega blaga, izdelovanje iglarskega blaga, izdelovanje žičastih tkanin in pletenin, luknjastih
pločevin in drugih sitarskih in mrežarskih izdelkov, izdelovanje svetilnic in lateren, izdelovanje drugaČnega
kleparskega blaga, izdelovanje bakrenih, medenih, torabačnih in pakfonških pločevin, žic in cevi,
izdelovanje bakrenega blaga, zvonarstvo in velika umetalnostna litba rud, izdelovanje vžigalnih kapic in
tulcev za patrone, izdelovanje medarskega blaga in pa kratkega, galanterijskega in potratnega blaga iz
raznih kovin in kovinskih zlitin, narejanje blaga iz kovine britania in iz kositra, izdelovanje cinkovega
blaga, izdelovanje svinčenega blaga, zlatarji in srebrarji in dragotinarji (juvelirji), zlatoklepi, srebroklepi
in kovinoklepi, izdelovanje blaga iz kitajskega srebra, alpake in drugih ponaredkov dragih kovin, izdelovanje
zlatih, srebrnih in leonskih žic in blaga iž njih (brez posamentov), brusivci in likavci železa, jekla
in kovin, sizlêrji, platirarji (opločevavci), galvanizovavci, pozlačevavci, posrebrovavci in ponikljevavci kovin,
izdelovanje parnih kotlov, motorjev, delovnih strojev in sestavin strojev (z livarnico ali brez nje), izdelovanje
plinovodnih, vodovodnih in parovodnih priprav, oprem parnih kotlov in kurilnih naprav, orožarska
obrtnost, izdelovanje lokomotiv, izdelovanje železniških voz, izdelovanje voz za osebe in tovore, izdclovanje
koles, stavba ladij, elektrotehnika, izdelovanje matematičnih, fizikalničnih in optičnih instrumentov,
izdelovanje tehtnic in uteži, izdelovanje ur, izdelovanje kirurgičnih instrumentov, instalaterji plinovodov in
vodovodov, zavodi za električno svečavo in prenašanje sile, zavodi za dajanje parne sile v najem, drugačni
osrednji zavodi za kurjavo, svečavo, oddajanje sile itd.
Skupina II. Keramična obrtnost in stavbni obrti.
Kamenice (kamenolomi), izdelovanje mlinskih kamenov, drugačno obdelovanje kamenja, kamenice
za apno in kuhalnice apna, kamenice za mavec in kuhalnicc mavca, izdelovanje hidravličnega apna in
cementa, kopanje larasa, izdelovanje cementnega in betonskega blaga, inozajike iz umctalnega kamenja
in mozajike iz kamenja, jame za kršeč, pesek in gramoz, kopanje ila in gline in njih pripravljanje, kopanje
in izpiranje kaolina, pripravljanje mase, izdelovanje steklenine, losa in slikarskega kamenja vsake
vrste, žganje opeke, izdelovanje navadnega lončarskega blaga in pečnic, pečarstvo, izdelovanje fajance,
majolike in kamenine, izdelovanje porcelana, izdelovanje kamenščine in zoper ogenj varnega kamenskega
in glinastega blaga, izdelovanje ter.ilita, siderolita in lerakotc, izdelovanje otlega, ploskega in zrcalnega

102 Kos XX. 58. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 26. aprila 1898.
stekla, čistilnice otlega stekla, čistilnice zrcalnega stekla, stekleno kratko blago, izdelovanje strešne
lepenke in asfalta, stavbni podjetniki, stavbni mojstri, kopači nasipov (jezov), vodnjakarji, tlakarji in
asfaltarji, zidarski mojstri, tesarski mojstri, krovci, steklarji, mazavci in lakirarji, slikarji izeb, štukaturci
in mramorovavci, dimnikarji, kidavci kanalov in greznic, snaživci izeb in snažilni zavodi.
Skupina III. Obrtnost v lesenem in rezljanem blagu, kavčuku i. e. r., papirna obrtnost;
grafični in umetalniški obrti.
Stope za čreslo, žage in sekanje drv, izdelovanje oplatic, zavod za napajanje lesa, izdelovanje
Lesene volne in lesene žice, izdelovanje plutovinskega blaga, sodarstvo, fabrikacija parketov, izdelovanje
grobega lesenega blaga, izdelovanje zabojev, stavbno mizarstvo, mizarji za pohištvo in galanterijo, izdolovanje
letev, okvirjev in pozlačevavskega blaga; frezovanje lesa, vezanje ščeti, košarstvo, drugačno plelenjc
in tkanje lesa, slame, ličja, bičja in enakih tvarin, izdelovanje gumbov iz lesa, roga, kosti, biserne
matice in drugih tvarin, izdelovanje pahljač, izdelovanje glavnikov in igline (rogonosove) kosti, izdclovanjc
blaga iz morske pene in jantarja, izdelovanje raznega strugarskega blaga iz lesa in drugih tvarin,
izdelovanje klavirjev, izdelovanje orgelj, harmonik in lajen (orgelj na okretalo), izdelovanje drugih godbenih
nastrojev, izdelovanje blaga iz kavčuka in gutaperce, izdelovanje celulojidnega blaga, tap e tar j i (preprogarji)
in okrasevavci (dekoratêrji), izdelovanje lesenine, slamenine in celuloze, izdelovanje lepenke in
valjalnega kartona, izdelovanje papirja vsake vrste, izdelovanje tapet, pisanega in pripravljenega papirja,
izdelovanje igralnih kart, papirna konfekcija, knjigovezi in Črtavci, izdelovanje blaga iz kartona in papirnega
testa, črkolivnice in črkoreznice, galvanoplastika, napravljanje lesorezov, cinkografij in drugih
tiskovnih ploč, tiskanje knjig, tisek na kamen, jeklo in baker, narejanje fotografij, svctlotiskov in svctlopavz,
risarji, desinatêrji in kaligrafi, slikarji izveskov in pisma, slikarji in lakirniki kovinskega in pločevinskega
blaga, obrtnostni slikarji, slikanje na porcelan in drugo glinasto blago, slikanje na steklo,
jedkavci stekla in vrezovavci stekla, vrezovavci (gravêrji), giljošerji. postavljevavci, brusivci in vrezovavci
dragega kamenja, kamenorezi, kiparji na to: kiparji za kamen, kiparji in rezljači za les, oblikovavci mavca
in tvorilarji mavca, zobni tehniki.
Skupina IV. Usnjarska, tkalna, oblačilna in kemična obrtnost.
Strojarije, irharstvo in strojárstvo na zarnšo, prirejalnice za usnje, izdelovanje barvanega in lakiranega
usnja, izdelovanje gonilnih remenov za stroje, izdelovanje usnjenega galanterijskega blaga, izdelovanje
sedlarskih, remenarskih in torbarskih izdelkov, izdelovanje povoščenega in usnjenega sukna in
drugih vode ne propuščajocih tkanin, izdelovanje umetalnega usnja, čiščenje in pripravljanje perja, dlake
in enakih tvarin, nagačevavci živali in preparatorji, kondicijonovalni zavodi, pripravljanje volne, pripravljanje
lanu in konopelj, pripravljanje prejnih odpadkov in cunj, izdelovanje umetalne volne, izdelovanje
svile, predilnice za svilo, svilen shoddy in svilne odpadke, tkalnice za svilo in polovično svilo, predilnice
za prejo iz ostrižine (volnenih ostrižkov), predilnice za prejo iz grebenane volne, predilnice za preje iz
slioddy-volne in mango-volne, izdelovanje polstenega sukna, kocev in odej, izdelovanje prostirač in
tkanin za pohištvo, izdelovanje ogrinjalek (shawls) in rut, tkanih ali na stanu pletenih, izdelovanje ne
posebej imenovanih tkanin iz preje od ostrižin in grebenane volne, čistih in mešanih, izdelovanje vate,
predilnice in sukalnice za bombaž in vigonjo, predilnice za odpadke (shoddy) bombaža, tkalnice za
bombaž, fabrikacija stenja, predilnice in sukalnice (cvirnarnice) za lan, tkalnice lanenega blaga, konopeljska
obrtnost in izdelovanje mrež in vrvarskega blaga vsake vrste, obrtnost z juto. obrtnost z drugimi
rastlinskimi predivi, tkanje in pletenje dlake (žime), pripravljanje prediva in predenje, brez omejitve na
določene tvarine, tkanje brez omejitve na določene tvarine, izdelovanje prožnih tkanin, pascev z gumo
in vrvec, izdelovanje posamentov iz zlatih, srebrnih in leonskih prej, izdelovanje drugačnih posamentov,
izdelovanje svilenih in na pol svilenih trakov, izdelovanje trakov iz drugih tvarin, izdelovanje na stanu
pletenega, pletenega in kavljičkanega blaga vsake vrste, izdelovanje bobbinet in čipek, umetalno, pisano
in belo vezenje, barvanje svile, apretura in priredba svilenega blaga, beljenje, barvanje, apretura in priredba
volnenih, bombaževih in lanenih prej in blaga iž njih, izdelovanje tiskanega piediva in tiskanih tkanin,
izdelovanje posteljnega blaga, šivanje in izdelovanje perila, izdelovanje moških in deških oblačil, izdelovanje
oblačil za ženske in deklice, črevljarstvo, izdelovanje modrcev, izdelovanje ovratnic, rokovičarji,
narejavci obezil (bandaž), narejavci dežnikov in solnčnikov. krznarji in izdelovavci kap, baivarji kožu-

Kos XX. 58. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 26. aprila 1898. 103
kovine, fabrikacija poisti, izdelovanje tvarin za klobuke in polstenih klobukov, izdelovanje orijentalnih
kap (fesov), izdelovanje slamnikov, izdelovanje klobukov za gospe in avbic (opravilo za lepotičenje klobukov,
modistno opravilo), izdelovanje umetalnih cvetlic, lepotivci (okraševavci) s perjem, snaženje perila
in oblačil, kemična velika obrtnost. drugačna izdelava kemičnih proizvodov in lekarij, dobivanje lesnega
oglja, lesnega kotrana in saj, pridelava rupe (šote), fabrikacija briket, zavodi za okoksovanje, izdelovanje
svetilnih in kurilnih plinov, destilacija premogovega kotrana, kamenega olja in kamenega
voska, žganje ribje masti in izdelovanje mazalnega olja, izdelovanje kotranovih barvil in drugih
derivatov premogovega kotrana, izdelovanje drugih barvilnih tvarin, izdelovanje svinčnikov, pasteljnikov
in kred, izdelovanje voščil za črevlje, tinte in pečatnega voska, dobivanje in destilacija smolcev, izdelovanje
pokosti (firnežev) in lakov, izdelovanje in predelava voska, fabrikacija margarina in čistilnice tolšč,
izdelovanje mila, stearinskih in lojenih sveč in elajina, izdelovanje mastnega olja, izdelovanje étrskega
olja in étrskih esencij, izdelovanje vonjavarskega blaga, izdelovanje strelil in raznesil in pa ognjarskih
predmetov, izdelovanje vžigalic in drugega vžigalnega (zapalnega) blaga, izdelovanje kleja (lima), izdelovanje
spodija, koščene masti in umetalnih gnojil (konjederstvo).
Skupina V. Živežni obrti; obrti za osebne oprave; prometni obrti.
Mlinarstvo, fabrikacija phanega ječmena, luščilnice za rajž in razno socivje, izdelovanje črnega,
belega in potratnega peciva, izdelovanje makaronov in podobnih testenin, izdelovanje škroba, saga,
dekstrina, grozdnega cukra in skrobnega sirupa, izdelovanje sirovega in očiščenega cukra, izdelovanje
kakaa, čokolade in kanditov, sladičarji in potičarji, izdelovanje strdenja in medice, izdelovanje gorušice
in rastlinskih konserv, izdelovanje nadomestkov kave, žganje kave, mesarji, konjski mesarji, kuhači želodcev
devetogubov in čistivci črcv. prekajevavci mesa in izdelovanje nasoljenega blaga in klobas, izdelovanje
mesnih in ribjih konserv, trgovci z divjačino in kurctino, ribarjenje, zbiranje živali in proizvodov
živalstva, obrtna reja živine, pitanje, obrtno mlekarstvo, umetalnostno, lepotiško in trgovinsko vrtnarstvo itd.,
fabrikacija sladu, pivovarstvo, žganjarnice in izdelovanje stiskanih droži, rektifikacija špirita, izdelovanje
žganjic (likerjev) po mrzlem načinu, izdelovanje kisa (jesiha) in kisovega sprita, vinsko kletarstvo, izdelolovanje
penine in vina iz sadja, dobivanje prirodnih vod rudnic, dobivanje vode sodovnice, umetalnih vod
rudnic in drugih penečih pijač, dobivanje prirodnega in umetalnega ledu, zavodi za oskrbovanje z vodo,
fabrikacija tobaka, prenočevanje tujcev (gostilnice, hoteli, penzije), krčme in dajavci prehrane, točenje
vina in piva, kavarnarji, mlekarji in čajarji, žganjarije. trgovina z žganimi opojnimi tekočinami, brivci in
izdelovavci lasulj, poštna in osebna vozila, posojanje konj, tovorna vozila, ne s parom obratovano plovstvo.
pogrebanje mrličev, postreščaki in mezdniki, opravljanje osebnih oprav vsake vrste, zavodi za kopeli in
drugi obrtnemu redu podvrženi obrti za nego zdravja, godci in drugi obrtnemu redu podvrženi obrti
za zabave.
Skupina VI. Trgovina.
Vsa, obrtnemu redu podvržena trgovina z blagom, izvzemši trgovino z divjačino, kuretino in
trgovino z žganimi opojnimi pijačami, katera se je zavoljo nje zveze s pravicami izdelovanja uvrstila
v skupino V., nadalje obrtnemu redu podvržena spedicijska in komisijska opravila, agentje z blagom,
tehtalni in merski zavodi, bančna in eskomptna opravila in menjalnice, posojavci denarja, posojalna opravila,
informacijske, oglaševalne in adresne pisarnice, naposled prodajanje tobaka, poštnih známek in
kolkov.
(Slovenisch.) 27

Leto 1898. w*
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXI. — Tzdan in razposlan dne 27. aprila 1898.
Vsebina: Št. 59. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Brnu.
59.
Ukaz pravosodnega ministra v porazumu
z ministri za notranje
stvari, trgovino in finance z dne
26. aprila 1898.1.
o ustanovitvi obrtne sodnije v Brnu.
Na pods lav i gg. 2. in 3. v zakonu z dne 27. novembra
1896. 1. (drž. zak. št. 218) o vpeljavi obrtnih
sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega
delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje:
s i.
Dne 1. julija 1898. leta začne v Brnu poslovati
obrtna sodnija, ustanovljena na podstaví zakona
z dne 27. novembra 189G. L (drž. zak.
št. 218).
Ta obrtna sodnija ima oznamenilo: „C. k.
obrtna sodnija v Brnu". Uradni pečat obrtne sodnije
ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. k, deželna
sodnija v Brnu kot zborna sodnija prve stopinje,
oznamenjena v zakonu z dne 27. novembra 1896. 1.
(drž. zak. št. 218), in pa kot prizivna sodnija.
Krajna pristojnost obrtne sodnije v Brnu se
razteza na ozemlje občin Brno. Královo Pole, Ka-
(Slovenisch.)
menny Mlýn, Jundrov, Horní Heršpice, Dolní Heršpice,
Komárov, Černovice, Zidenice, Husovice,
MalomČrice, Julianov, Obrany, Prízrenice, Bohonice
in Zabovïesky.
g. 3.
S t varna pristojnost obrtne sodnije v Brnu
obsega vse v g. t., odstavku 2. zakona o obrtnih
sodnijah imenovane, v okolišu obrtne sodnije ležeče
podjetbe, izvzemši železnice.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna prislojnosl
obrlne sodnije za železnice, se določi s posebnim
ukazom.
g. 4.
Število prisednikov obrtne sodnije v Brnu se
ustanavlja na 172, število namestnikov na 104 in
število prisednikov za prizivno sodnijo v obrtnih
spornih stvareh (g. 31., odstavek 3. zakona o obrtnih
sodnijah) na 36.
g. 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije in pa
prisednike prizivne sodnije je izvoliti iz posamez oznamenjenih
skupin obrtnih obratov po razmerju, ki
se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb, da se morda opravijo
volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se
prepušča c. k. cesarskemu namestništvu v Brnu.
28

106
Kos XXI 59. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 26. aprila 1898.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in
skupno število prisednikov in namestnikov obrtne
sodnije in prisednikov prizivne sodnije, ki jih izvoli
vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjetnikov
in polovico iz volilne skupine delavcev, se
določajo tako-le:
Skupina 1.
Veliki obrali kovinske in strojevne obrlnosti:
20 prisednikov ) , , , ..
„ _, r L .. > obrtne sodni ie.
12 namestnikov ) J
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina II.
Mali obrati kovinske in strojevne obrtnosti:
20 prisednikov ) u . , ..
, ~ r .. > obrtne sodmie,
12 namestnikov )
J
4 prisedniki prizivne sodnije.
Tkalna obrtnost:
Skupina III.
32 prisednikov ) , , , ..
nr, r , ., > obrtne sodmie,
20 namestnikov ) J
8 prisednikov prizivne sodnije.
Stavbni obrti:
Skupina IV.
20 prisednikov ) , . , ..
A n r A ., > obrtne sodnije,
12 namestnikov )
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina V.
Usnjarska, oblačilna in lišpovinska obrtnost:
20 prisednikov ) , t , ..
. m r x ., > obrtne sodmie,
12 namestnikov \
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina VI
Trgovina:
20 prisednikov ) , . , ••
. n ^ ., > obrtne sodmie.
12 namestnikov \
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupin a VII.
Vsi drugi obrti:
40 prisednikov ) . , ...
0/ . ., > obrtne sodmie,
24 namestnikov ) • ô
8 prisednikov prizivne sodnije.
Za velike obrate po zmislu tega ukaza je Šteti
tiste podjetbe, glede katerih se je predpisalo občne
pridobnine več kakor 150 gl. Podjetbe, zavezane
javnemu dajanju računov, je računi (i med velike
obrate.
Posamezne obrtne vrste, spadajoče k zgoranjim
skupinam, so naštete v priloženi „Razdelitvi skupin
obrtov za obrtno sodnijo v Brnu."
Ako se dvomi o uvrstitvi obrtnega obrata, ne
navedenega z imenom v ti razdelitvi skupin, se je
ravnati po abecednem spisku podjeteb in opravil,
obseženem v prilogi J k izvršitvenemu predpisu k poglavju
I. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž.
zak. št. 220) o neposrednih osebnih davkih (finančnega
ministrstva razpis z dne 28. januarja 1897. L,
drž. zak. št. 35).
Gotove stroške (g. 13. zakona o obrtnih sodnijah)
je prisednikom in namestnikom obrtne sodnije
in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmisloma
uporabljaje določila gg. 3. do 10., 15., 20.,
21., 23. in 24. v ukazu pravosodnega ministra z dne
17. septembra 1897. I. (drž zak. št. 221) o piistojbinah
prič in izvedencev v državljanskih pravnih
sporih.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati
prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se
ustanavlja na en goldinar za pol dneva in na dva
goldinarja za ves dan brez nadaljne podrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je vzeti v podstavo čas.
katerega je bil delavec res odtognjen svojemu pridobitku;
pri tem je zlasti tudi vpoštevati čas za hojo
tje in nazaj.
Thun s. r.
KaizI s. r.
Ruber s. r.
Itaernreither s. r.

Kos XXI. 59. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 26. aprila 1898. 1 07
Priloga k ministrstvenemu ukazu z dne 26. aprila 1898. 1. (drž. zak. št. 59).
Razdelitev skupin
obrtov za obrtno sodni j o v Brnu.
Skupina L Veliki obrati kovinske in strojevne obrtnosti.
Dobivanje sirovega železa in topilniške livarnice, drugačen topilniški obrat, dobivalnice zlata in
srebra iz ostružkov in ločbeni zavodi, dobivanje litega blaga drugega topila, dobivanje in čiščenje kovnega
železa in jekla, izdelovanje osi za vozove, narejanje ročnokovaškega in nožarskega blaga, orodja, pil,
izdelovanje kos, srpov in slamoreznic, podkavaČi in kovači za vozove, izdelovanje železnega posodja, kovanega,
stiskanega, pokositrenega ali pološenega, izdelovanje železnega pohištva, izdelovanje zoper ogenj
varnih blagajnic, izdelovanje ključarskega blaga raznih vrst, napravljanje železnih stavbnih konstrukcij,
izdelovanje vlečene žice, žičnikov, žrebljev, zakovic, vijakov, žičastih vrvi in verig, izdelovanje železnega
in jeklenega kratkega blaga, izdelovanje iglarskega blaga, izdelovanje žičastih tkanin in pletenin, luknjastih
pločevin in drugih sitarskih in mrežarskih izdelkov, izdelovanje svetilnic in lateren, izdelovanje drugačnega
kleparskega blaga, izdelovanje bakrenih, medenih, tombačnih in pakfonških pločevin, žic in cevi.
izdelovanje bakrenega blaga, zvonarstvo in velika umetalnostna litba rud, izdelovanje vžigalnih kapic in
tulcev za patrone, izdelovanje medarskega blaga in pa kratkega, galanterijskega in potratnega blaga iz
raznih kovin in kovinskih zlitin, narejanje blaga iz kovine britania in iz kositra, izdelovanje cinkovega
blaga, izdelovanje svinčenega blaga, zlatarji in srebrarji in dragotinarji (juvelirji), zlatoklepi, srebroklepi
in kovinoklepi, izdelovanje blaga iz kitajskega srebra, alpake in drugih ponaredkov dragih kovin, izdelovanje
zlatih, srebrnih in leonskih žic in blaga iz njih (brez posamentov), brusivci in likavci železa, jekla
in kovin, vrezovavci (gravêrji), sizlêrji, giljošerji in postekljevavci, kovinskega in pločevinskega blaga slikarji
in lakirarji, platirarji (opločevavci), galvanizovavci, pozlačevavci, posrebrovavci in ponikljevavci kovin,
izdelovanje parnih kotlov, motorjev, delovnih strojev in sestavin strojev (z livainico ali brez nje), izdelovânje
plinovodnih, vodovodnih in parovodnih priprav, oprem parnih kotlov in kurilnih naprav, orožarska
obrtnost, izdelovanje lokomotiv, izdelovanje železniških voz, izdelovanje voz za osebe in tovore, izdelovanje
koles, stavba ladij, elektrotehnika, izdelovanje matematičnih, fizikalničnih in optičnih instrumentov,
izdelovanje tehtnic in uteži, izdelovanje ur, izdelovanje kirurgičnih instrumentov, izdelovanje klavirjev,
izdelovanje orgelj, harmonik in lajen (orgelj na okretalo), izdelovanje drugih godbenih nástrojov,
instalaterji plinovodov in vodovodov, zavodi za električno svečavo in prenašanje sile, zavodi za dajanje
parne sile v najem, drugačni osrednji zavodi za kurjavo, svečavo, oddajanje sile itd.
Skupina II. Mali obrati kovinske in strojevne obrtnosti.
(Iste obrtne stroke kakor v skupini L).

108 Kos XXÍ. 59. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dno 2G. aprila 1898
Skupina III. Tkalna obrtnost.
Kondioijonovalni zavodi, pripravljanje volno, pripravljanje lanu in konopelj, pripravljanje prejnih
odpadkov in cunj. izdelovanje umetalne volne, izdelovanje svile, predilnice za svilo, svilen xJioddy in
svilne odpadke, tkalnice za svilo in polovično svilo, predilnice za prejo iz ostrižine (volnenih ostrižkov),
predilnice za prejo iz grebenane volne, predilnice za prejo iz shoddy-vo]ne in mimgo-volne, izdelovanje
polstenega sukna, kocev in odej. izdelovanje prostirač in tkanin za pohištvo, izdelovanje ogrinjalek
(nhuivte) in rat, tkanih ali na stanu pletenih, izdelovanje ne posebej imenovanih tkanin iz preje od
oslrižin in grebenane volne, čistih in mešanih, izdelovanje vate, predilnice in sukalnice za bombaž in
vigonjo, predilnice za odpadke (shoddy) bombaža, tkalnice za bombaž, fabrikacija stenja, predilnice
in sukalnice (cvirnarnice) za lan, tkalnice lanenega blaga, konopeljska obrtnosl in izdelovanje mrež in
vrvarskega blaga vsake vrste, obrtnost z juto, obrtnost z drugimi rastlinskimi predivi, tkanje in pletenje
dlake (žime), pripravljanje prediva. predenje in tkanje, brez omejitve na določeno tvarine, izdelovanje
prožnih Ikanin, pascev z gumo in vrveo, izdelovanje posamentov iz zlatih, srebrnih in leonskih prej, izdelovanje
drugačnih posamentov, izdelovanje svilenih in na pol svilenih Irakov, izdelovanje (rakov iz
drugih Ivarin, izdelovanje na stanu pletenega, pletenega in kavljičkanega blaga vsako vrste, izdelovanje
bobbinet in čipek, umelalno, pisano in belo vezenje, haivanje svile, aprelura in priredba svilenega blaga,
beljenje, barvanje, aprelura in priredba volnenih, bombaževih in lanenih prej in blaua iz njih, izdelovanje
tiskanega predi\a in tiskanih Ikanin, snaženje perila in oblačil.
Skupina IY. Stavbni obrti.
Stavbni podjetniki, slavbni mojstri, kopači nasipov (jezov), vodnjakarji, llakarji in aslaltarji,
zidarski mojslri, tesarski mojslri. krovci, steklarji, mazavci in lakirarji. slikarji izeb. slukaturoi in m ramo -
rovavci, dimnikarji, kidavci kanalov in greznic, snaživci izeb in snažilni zavodi, izdelovanje slrošnc lepenke
in asfalla, kamenice za mramor, drugačne kamenice (kamenolomi), kamenice za apno in kuhalnico apna.
kamenice za mavec in kuhalnico mavca, izdelovanje hidravličnega apna in cementa, kopanje I arasa,
izdelovanje cementnega in betonskega blaga, mozajike iz umotalnega kamenja in mozajike iz kamenja,
jame za kršeč, pesek in gramoz, kopanje ila in gline in njih pripravljanje, izdelovanji 1 kamonščine in
zoper ogenj varnega kamenskega in glinaslega blaga.
Skupina V. Usnjarski, oblačilni in lišpovinski obrti.
Strojárstvo, irharstvo in strojárstvo na zamšo, prirejalnice za usnje, izdelovanje barvanega in lakiranega
usnja, izdelovanje gonilnih remenov za stroje, izdelovanje usnjenega galanterijskega blaga, izde-
I o vanje sedlarskih, remonarskih in torbarskih izdelkov, izdelovanje povoščenega in usnjenega sukna in
diugih vode ne propuščajočih tkanin, izdelovanje umetalnega usnja, čiščenje in pripravljanje perja, dlake
in enakih tvarin, nagačevavci živali in preparatorji, izdelovanje posteljnega blaga, šivanje in izdelovanje
perila, izdelovanje moških in deških oblačil, izdelovanje oblačil za ženske in deklice, črevljarstvo, izdelovanjo
modrcev, izdelovanje ovratnic, rokovičarji, narejavci obezil (bandaž), narejavci dežnikov in sončnikov,
krznarji in izdelovavci ka[). barvarji kožuhovine, izdelovanje tvarin za klobuke in polstonih klobukov,
izdelovanje orijentalnih kap (fesov), izdelovanje slamnikov, izdelovanje klobukov za gospe in
avbic (opravilo za lepotičenje klobukov, modistno opravilo), izdelovanje umetalnih cvetlic, lepolivci (okraševavci)
s perjem, tapetarji (preprogai'ji) in okraševavci (dekoratêrji).
Skupina VI. Trgovina.
Vsa. obrtnemu redu podvržena trgovina z blagom, izvzemši trgovino z divjačino, kuretino in
trgovino z žganimi opojnimi pijačami, katera se je zavoljo svoje zveze s pravicami izdelovanja uvrstila
v skupino VIL, nadalje obrtnemu redu podvržena spedicijska in komisijska opravila, agentje z blagom,
tehtalni in merski zavodi, bančna in eskomptna opravila in menjalnice, posojavci denarja, posojalna opravila,
informacijske, oglaševalne in adresne pisarnice, naposled prodajanje tobaka, pisemskih známek
in kolkov.

Kos XXI. 59. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 26. aprila 1898. 109
Skupina VII. Vsi drugi obrti.
Umetalnoslno, lepotiško in trgovinsko vrtnarstvo, obrtna reja živine, pitanje, ribarjenje, zbiranje
živali in proizvodov živalstva, izdelovanje mlinarskih kamenov, drugačno obdelovanje kamenja, dobivanje
in obdelovanje dragega in na pol dragega kamenja, rezanje kamenja, oblikovavci mavca in gline, kopanje
in izpiranje kaolina, pripravljanje mase, izdelovanje steklenine, losa in slikarskega kamenja vsake vrste,
izdelovanje navadnega lončarskega blaga in pečnic, pečarstvo, izdelovanje fajanse, majolike in kamenine,
izdelovanje porcelana, izdelovanje teralita, siderolita in terakote, slikanje na porcelan in drugo glinasto
blago, izdelovanje otlega, ploskega in zrcalnega stekla, čistilnice otlega stekla, čistilnice zrcalnega stekla,
stekleno kratko blago, slikanje na steklo, jcdkavci stekla in vrezovavci (gravêrji) stekla, stope za čreslo,
žage in sekanje drv, izdelovanje oplatic, zavod za napajanje lesa, izdelovanje lesene volne in lesene
žice, izdelovanje plutovinskega blaga, sodarstvo, fabrikacija parketov, izdelovanje grobega lesenega blaga,
izdelovanje zabojev, stavbno mizarstvo, mizarji za pohištvo in galanterijo, izdelovanje letev, okvirjev in
pozlačevavskega blaga, frezovanje lesa, košarstvo, drugačno pletenje in tkanje in pa vezanje ščeti iz lesa,
slame, ličja, bičja in enakih tvarin, izdelovanje gumbov iz lesa, roga, kosti, biserne matice in drugih
tvarin, izdelovanje pahljač, izdelovanje glavnikov in igline (rogonosove) kosti, izdelovanje blaga iz morske
pene in jantarja, izdelovanje raznega strugarskega blaga iz lesa in drugih tvarin, izdelovanje blaga iz
kavčuka in gulaperče, izdelovanje celulojidnega blaga, izdelovanje lesenine, slamenine in celuloze, izdelovanje
lepenke in valjalnega kartona, izdelovanje papirja vsake vrsle. izdelovanje tapet, pisanega in pripravljenega
papirja, izdelovanje igralnih kart, papirna konfekcija, knjigovezi in črtavci, izdelovanje blaga
iz kartona in papirnega tesla, mlinarstvo, fabrikacija phanega ječmena, luščilnice za rajž in razno sočivje,
izdelovanje črnega, belega in potratnega peciva, izdelovanje makaronov in podobnih testenin, izdelovanje
škroba, saga, dekstrina, grozdnega cukra in skrobnega sirupa, izdelovanje sirovega in očiščenega
cukra, izdelovanje kakaa, čokolade in kanditov, sladičarji in potičarji, izdelovanje strdenja in medice,
izdelovanje gorušice in rastlinskih konserv, izdelovanje nadomestkov kave, žganje kave, mesarji, konjski
mesarji, kuhači želodcev devetogubov in čistivci Črev. prekajevavci mesa in izdelovanje nasoljenega blaga
in klobas, izdelovanje mesnih in ribjih konserv, obrtno mlekarstvo, fabrikacija sladu, pivovarstvo, žganjarnice
in izdelovanje stiskanih droži, rektifikacija špirita, izdelovanje žganjic (likerjev) po mrzlem načinu,
izdelovanje kisa (jesiha) in kisovega sprita, vinsko kletarstvo, izdelolovanje penine in vina iz sadja, dobivanje
prirodnih vod rudnic, dobivanje vode sodovice, umetalnih vod rudnic in drugih penečih pijač, dobivanje
prirodnega in umetalnega ledu, zavodi za oskrbovanje z vodo, fabrikacija tobaka, prenočevanje
tujcev (gostilnice, hoteli, penzi je), krčme in dajavci prehrane, točenje vina in piva, kavarn arji, mlekarji
in čajarji, žganjarije. trgovina z žganimi opojnimi tekočinami, brivci in izdelovavci lasulj, kemična velika
obrtnost, drugačna izdelava kemičnih proizvodov in lekarij, dobivanje lesnega oglja, lesnega'kotrana in
saj, pridelava rupe (Šote), fabrikacija briket, zavodi za okoksovanje, izdelovanje svetilnih in kurilnih
plinov, destilacija premogovega kotrana, kamenega olja in kamenega voska, žganje ribje masti in
izdelovanje mazalnega olja, izdelovanje kotranovih barvil in drugih derivatov premogovega kotrana,
izdelovanje drugih barvilnih tvarin, izdelovanje svinčnikov, pasteljnikov in kred, izdelovanje voščil za
črevlje, tinte in pečatnega voska, dobivanje in destilacija smolcev, izdelovanje pokosti (firnežev) in lakov,
izdelovanje in predelava voska, fabrikacija margarina in čistilnice tolšč, izdelovanje mila, stearinskih in
lojenih sveč in elajina, izdelovanje mastnega olja, izdelovanje étrskega olja in étrskih esencij, izdelovanje
vonjavarskega blaga, izdelovanje strelil in raznesil in pa ognjarskih predmetov, izdelovanje vžigalic in
drugega vžigalnega (zapalnega) blaga, izdelovanje kleja (lima), izdelovanje spodija, koščene masti in umetalnih
gnojil (konjederstvo), slikarji izveskov in pisma, črkolivnice in črkoreznice, galvanoplastika, napravljanje
lesorezov, cinkografij in drugih tiskovnih ploč, tiskanje knjig, tiskanje na kamen, jeklo in baker,
narejanje fotografij, svetlotiskov in svetlopavz, zobni tehniki, obrtnostno in dekorativno slikanje (brez
slikanja izeb), risarji, desinatêrji in kaligrafi, trgovina z divjačino in kuretino, poštna in osebna vozila, posojanje
konj, tovorna vozila, plovstvo po notranjih vodah, pogrebanje mrličev, postreščaki in mezdniki,
opravljanje osebnih oprav vsake vrste, zavodi za kopeli in drugi obrtnemu redu podvrženi obrti za nego
zdravja; godci in drugi obrtnemu redu podvrženi obrti za zabave.
(8 lovení seh.) 29

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXII. — Izdan in razposlan dne 27. aprila 1898.
Vsebina: Št. 60. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnijc v Libercu.
60.
Ukaz pravosodnega ministra v porazumn
z ministri za notranje
stvari, trgovino in finance z dne
26. aprila 1898. L
o ustanovitvi obrtne sodnije v Libercu.
Na podstaví gg. 2. in 3. v zakonu z dne 27. novembra
1896. 1. (drž. zak. št. 218) o vpeljavi obrtnih
sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega
delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje:
8 l.
Dne 1. julija 1898. leta začne v Libercu poslovati
obrtna sodnij a, ustanovljena na podstaví zakona
z dne 27. novembra 1896. L (drž. zak.
št. 218).
Ta obrtna sodnija ima oznamenilo: „G. k.
obrtna sodnija v Libercu". Uradni pečat obrtne sodnije
ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. k. okrožna
sodnija v Libercu kot zborna sodnija prve stopinje,
oznamenjena v zakonu z dne 27. novembra 1896. L
(drž. zak. št. 218), in pa kot prizivna sodnija.
g. 2.
Krajna pristojnost obrtne sodnije v Libercu se
razteza na okoliš okrajne sodnije v Libercu.
g. 3.
n i
Stvarna pristojnost obrtne sodnije v Libercu
obsega vse v g. 1., odstavku 2. zakona o obrtnih
sodnijah imenovane, v okolišu obrtne sodnije ležeče
podjetbe, izvzemši železnice.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost
obrtne sodnije za železnice, se določi s posebnim
ukazom.
g. 4.
Število prisednikov obrtne sodnije v Libercu se
ustanavlja na 16 i, število namestnikov na 100 in
število prisednikov za pruivno sodnijo v obrtnih
spornih stvareh (g. 31., odstavek 3. zakona o obrtnih
sodnijah) na 36.
g. 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije in pa
prisednike prizivne sodnije je izvoliti iz posamez oznamenjenih
skupin obrtnih obratov po razmerju, ki
se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb, da se morda opravijo
volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se
prepušča c. k. cesarskemu namestništvu v Pragi.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in
skupno število prisednikov in namestnikov obrtne
sodnije in prisednikov prizivne sodnijc, ki jih izvoli
vsaka skupina polovico iz volilne skupine podjet-
(.Slo\ cnisch.) W

112 Kos XXII 60. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 26. aprila 1898.
nikov in polovico iz volilne skupine delavcev, se
določajo tako-le:
Skupina I.
Veliki obrali tkalne obrtnosti, preprogarskega
obrta, oblačilne in lišpovinske obrtnosti:
32 prisednikov ) , , . ..
exo, , ., > obrtne sodmie.
20 namestnikov j J
8 prisednikov prizivne sodnije.
Skupina II.
Mali obrati tkalne obrtnosti, preprogarskega
obrta, oblačilne in lišpovinske obrtnosti:
20 prisednikov ) , , . ..
1C) . -i > obrtne sodmie,
12 namestnikov j
J '
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina III.
Veliki obrati železne, kovinske in strojevne
obrtnosti, obrtnosti v lesenem in rezljanem blagu.
obrtnosti v usnju i. e., papirne in kemične obrtnosti:
20 prisednikov ) , . , ..
, ~ r L .. > obrtne sodmie,
12 namestnikov j J
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina IV.
Mali obrati železne, kovinske in strojevne obrtnosti,
obrtnosti v lesenem in rezljanem blagu, obrtnosti
v usnju i. e., papirne in kemične obrtnosti:
32 prisednikov ) , L , ..
~^ . ., > obrtne sodmie,
20 namestnikov j
J
8 prisednikov prizivne sodnije.
Skupina V.
Obrtnost v kamenju, prsteh, glini in steklu in
stavbni obrti:
20 prisednikov ) , L , ..
. a r x ., > obrtne sodmie,
12 namestnikov )
J
4 prisedniki prizivne sodnije.
Obrtnost v živežu Skupina in užitnih VI. rečeh, gostilni-
Carski in krčmárski obrti in prometni obrti:
20 prisednikov
obrtne sodnije,
12 namestnikov
4 prisedniki prizivne sodnije.
Skupina VII.
Trgovina :
20 prisednikov ) . 1 ...
4Gi . ., > obrtne sodmie,
12 namestnikov )
J
4 prisedniki prizivne sodnije.
Za velike obrate po zmislu tega ukaza je šteti
tiste podjetbe, glede katerih se je predpisalo občne
pridobnine več kakor 150 gl. Podjetbe, zavezane
javnemu dajanju računov, je računi ti med velike
obrate.
V katero spredaj oznamenjenih skupin je
uvrstiti posamezne obrtne vrste, to se določa po
razdelitvi skupin, pridejani temu ukazu in narejeni
na podstavi „Razdelbe podjeteb in opravil" (priloga
J k izvršitvenemu predpisu k poglavju I. zakona
z dne 25. oktobra 1896. L, drž. zak. št. 220, razglašenemu
s finančnega ministrstva razpisom z dne
28. januarja 1897. L, drž. zak. št. 35).
Ako se dvomi o uvrstitvi obrtnega obrata, se
je ravnali po abecednem spisku, priloženem ti „razdelbi
podjeteb in opravil*.
Gotove stroške (g. 13. zakona o obrtnih sodnijah)
je prisednikom in namestnikom obrtne sodnije
in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmisloma
uporabljajo določila g g. 3. do 10., 15., 20.,
21., 23. in 24. v ukazu pravosodnega ministra z dne
17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah
prič in izvedencev v državljanskih pravnih
sporih.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati
prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se
ustanavlja na en goldinar za pol dneva in na dva
goldinarja za ves dan brez nadaljne podrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je vzeti v podstavo čas,
katerega je bil delavec res odtegnjen svojemu pridobitku;
pri tem je zlasti tudi vpoštevati čas za hojo
ye in nazaj.
Thun s. r.
Kaizl s. r.
6.
Ruber s. r.
Baernreither s. r.

Kos XXIL 60. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 26. aprila 1898. 1 ] 3
Priloga k ministrstvenemu ukazu z dne 26. aprila 1898. 1. (drž. zak. št. 60).
Razdelitev skupin
obrtov za obrtno sodnijo v Libercu.
Nastopni z rimskimi številkami zaznamovani razredi obsegajo iste obrtne stroke, kakor v prilogi J
izvršitvenega predpisa k poglavju I. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) (objavljenega
z razpisom finančnega ministrstva z dne 28. januarja 1897. L, drž. zak. št. 35) pod enakimi številkami
navedeni razredi podjeteb. Vse skupine in vrste obratov, ki gredo po razdelbi priloge J v isti razred, spadajo,
v kolikor so zavezani določilom obrtnega reda ali spadajo med podjetbe, oznamenjene v členu VIII.
razglasilnega patenta k obrtnemu redu z dne 20. decembra 1859. 1. (drž. zak. št. 227), v volilno skupino,
oznamenjeno z navedeno številko razreda.
Skupina I. Veliki obrati tkalne obrtnosti, preprogarskega obrta, oblačilne in lišpovinsko
obrtnosti.
IX. razred: Tkalna obrtnost,
X. „ Preprogarski obrt,
XI. „ Oblačilna in lišpovinska obrtnost.
Skupina II. Mali obrati tkalne obrtnosti, preprogarskega obrta, oblačilne in lišporinske
obrtnosti.
Isti razredi kakor v skupini I.
Skupina III. Veliki obrati železne, kovinske in strojevne obrtnosti, obrtnosti v lesenem
in rezljanem blagu, obrtnosti Y usnju i. e., papirne in kemične obrtnosti.
II. razred: Topilniški obrat,
IV. „ Predelava kovin,
V. „ Nareja strojev, aparatov (priredov), instrumentov (nastrojev) in vozil,
VI. „ Obrtnost v lesenem in rezljanem blagu,
VII. „ Nareja blaga iz kavčuka, gutaperce in celulojida,
VIII. „ Obrtnost v usnju, kožah, ščetinah, dlaki (žimi), perju in enakih tvarinah,
XII. „ Papirna obrtnost,
XV. „ Kemična obrtnost,
XVII. „ Grafični obrti,
XVIII. „ Osrednji zavodi za dostavo sile, kurjavo in svečavo.

114
Kos XXII. 60. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 2(5. aprila 1898.
Skupina IV. Mali obrati železne, kovinske in strojevne obrtnosti, obrtnosti v lesenem
in rezljanem blagu, obrtnosti v usnju i. e., papirne in kemične obrtnosti.
Isti razredi kakor v skupini III., razen razreda XVIII.
Skupina Y. Obrtnost v kamenju, prsteh, glini in steklu in stavbni obrti.
III. razred: Obrtnost v kamenju, prsteh, glini in steklom,
XVI. - Stavbni obrti.
Skupina VI. Obrtnost v živežu in užitnih rečeh, gostilnicarski in krčmárski obrti in
prometni obrti.
I. razred: Prvotna pridelava (sirovinarstvo),
III, j, Obrtnost v živežu in užitnih rečeh,
XIV. „ Gostilnicarski in krčmárski obrti,
XXIV. „ Prometni obrti (brez železnic),
XXV. „ Drugačni obrti.
Skupina VII. Trgovina.
XX. razred: Trgovina z blagom v stalnem obratovališču,
XXI. „ Trgovina z blagom, hode od kraja do kraja, brez pravega krošnjarstva,
XXII. „ Pomožni obrti trgovine z blagom,
XXIII. „ Novena in kreditna trgovina.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXIII. — Izdan in razposlan dne 27. aprila 1898.
Vsebina: Št. 61. Ukaz o ustanovitvi obrtne sodnije v Belsku.
61.
Ukaz pravosodnega ministra v porazumu
z ministri za notranje
stvari, trgovino in finance z dne
26. aprila 1898.1.
o ustanovitvi obrtne sodnije v Belsku.
Na podstaví gg. 2. in 3. v zakonu z dne 27. novembra
1896. 1. (drž. zak. št. 218) o vpeljavi obrtnih
sodnij in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega
delovnega, učnega in mezdnega razmerja se ukazuje :
g. i.
Dne 1. julija 1898. leta začne v Bélsku poslovati
obrtna sodnija, ustanovljena na podstavi
zakona z dne 27. novembra 1896. 1. (drž. zak.
št. 218).
Ta obrtna sodnija ima oznamenilo: „G. k.
obrtna sodnija v Belsku". Uradni pečat obrtne
sodnije ima cesarskega orla.
V stvareh obrtne sodnije postopa c. k. okrožna
sodnija v TěŠinu kot zborna sodnija prve stopinje,
oznamenjena v zakonu z dne 27. novembra 1869.1.
(drž. zak. št. 218), in pa kot prizivna sodnija.
g. 2.
115
Krajna pristojnost obrtne sodnije v Bélsku se
razteza na ozemlje občin Bélsko, Staro Belsko,
Alexanderfeld, Německé Komoro vice, Kamenice,
Vápenice in Jasenice.
" g- 3.
Stvarna pristojnost obrtne sodnije v Bélsku
obsega vse v g. 1., odstavku 2. zakona o obrtnih
sodnijah imenovane, v okolišu obrtne sodnije ležeče
podjetbe, izvzemši železnice.
Čas, v katerem stopi v veljavnost stvarna pristojnost
obrtne sodnije za železnice, se določi s posebnim
ukazom.
Število prisednikov obrtne sodnije v Bélsku se
ustanavlja na 52, število namestnikov na 32.
8- 5.
Prisednike in namestnike obrtne sodnije je
izvoliti iz posamez oznamenjenih skupin obrtnih
obratov po razmerju, 'ki se pokaže iz nastopne razdelitve.
Izdaja potrebnih odredeb, da se morda opravijo
volitve v več teritorijalno ločenih oddelkih, se
prepušča c. k. deželni vladi v Opavi.
(Slovenisch.) 31

116
Kos XXIII. 61. Ukaz pravosodnega ministra itd z dne 26. aprila 1897.
Skupine obrtnih obratov za opravo volitev in
skupno število prisednikov in namestnikov obrtne
sodnije, ki jih izvoli vsaka skupina polovico iz volilne
skupine podjetnikov in polovico iz volilne skupine
delavcev, se določajo tako-le;
Skupina I.
Vsi veliki obrati brez trgovinskih obiatov
20 prisednikov
1 2 namestnikov.
Skupina II.
Vsi mali obrati brez trgovinskih obratov:
20 prisednikov
1 2 namestnikov.
Skupina III.
Vsi trgovinski obrati:
12 prisednikov
8 namestnikov.
Za velike obrate po zmislu tega ukaza je šteti
tiste, glede katerih se je predpisalo občne pridob-
nine več kakor 150 gl. Podjetbe, zavezane javnemu
dajanju računov, je računiti med velike obrate.
g 6.
Gotove stroške (g. 13. zakona o obrtnih sodnijah)
je prisednikom in namestnikom obrtne sodnijc
in prisednikom prizivne sodnije povrniti, zmisloma
uporabljaje določila gg. 3. do 10, 15., 20.,
21., 22 in 24. v ukazu pravosodnega ministra z dne
17. septembra 1897. 1. (drž. zak. št. 221) o pristojbinah
prič in izvedencev v državljanskih pravnih
sporih.
Odškodba za izgubljeni zaslužek, ki jo je dati
prisednikom in namestnikom iz delavskega stanu, se
ustanavlja na en goldinar za pol dneva, in na dva
goldinarja za ves dan brez nadaljne podrazdelbe.
Odmeri te odškodbe je vzeti v podstavo čas,
katerega je bil delavec res odtegnjen svojemu pridobitku
; pri tem je zlasti tudi vpoštevati čas za hojo
tje in nazaj.
Thun s. r. Ruber s. r.
Kaizl s. r. Baernreither s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXIV. — Izdan in razposlan dne 30. aprila 1898.
Vsebina: (Št. 62—67.) 62. Ukaz o prejemanju pripravljenega zdravilnega blaga in kozmetičnih (lepotilnih) in
dijajtetiČnih reči iz unanjih dežel. — 63. Ukaz o dopolnitvi ministrstvenega ukaza z dne 27. decembra 1893.1.
/astran izvršitve g. 13., odstavka 3. v zakonu z dne 26. decembra 1893. 1. o uredbi dopuščenih stavbnili
obrtov. — 6 Ï. Ukaz o delo viti premembi predpisa o carinskem postopanju za promet po avstrijskih železnica)},
ki se dotikajo carinske proge. — 65. Razglas, s katerim se na podstavig.285. v zakonu z dne 25. oktobra 1896.1.
izdaje naredba o ravnanju s prejemki, načeloma zavezanimi prihodnini po poglavju III. navedenega zakona,
in dohajajočim iz Avstrije bavarskim, v kraljevini bavarski stanujočim državljanom. — 66. Razglas o oddajanju
kajnita iz c. k. soline v Katuszu. — 67. Ukaz, da se občine in graščinska ozemlja Borek szlachecki, Ochodza,
Facimiech, Železy na, Goluch owice, Krzçein in Polanka-Haller odkazuj ej o okolišu okrajne sodnije v Skawini
na Gališkem.
62.
Ukaz ministrstev za finance, notranje
stvari in trgovino z dne
24. marca 1898.1.
o prejemanju pripravljenega zdravilnega blaga in
kozmetičnih (lepotilnih) in dijajtetičnih reči iz
unanjih dežel.
Oziraje se na 1. odstavek točke 2. v g, 16.,
lit. a) izvršitvenega predpisa k zakonu o carinski
tarifi z dne 25. maja 1882. L (drž. zak. št. 47) se
ukazuje, da je nastopne reči šteti za reči, omejene
v prometu iz zdravstvenih ozirov:
Zdravilne priprave vsake vrste in kot lek v promet
spravljene kozmetične (lepotilne) in dijajtetične
reči (ne glede na njih uvrstitev po carinski tarifi),
ako se ne uvažajo na podstaví posebnega dovolila
političnega deželnega oblastva, ali pa za lékárnice,
znanstvene medicinske zavode ali za trgovinska
opravila (velike drogerije); vpravičena za veliko trgovino
z zdravilnim blagom.
Vpravičenost velikih drogerij se razteza vendar j
samo na take zdravilne priprave in kot leke v promet
(Slovenlach.)
[ spravljene kozmetične in dijajtetične reči, katere
niso spravljene v obliko zdravila ali dozo zdravila,
določeno za neposredno unanjo ali notranjo uporabo
za bolnike.
Ta ukaz zadobi moč takoj.
Thun s. r. Kaizl s. r.
Baernreither s. r.
63.
Ukaz ministrstva za bogočastje in
nauk v porazumu z ministrstvoma
za notranje stvari in trgovino z dne
2. aprila 1898.1.
o dopolnitvi ministrstvenega ukaza z dne 27. decembra
1893. J. (drž. zak. št. 196) zastran izvršitve
^. 13.. odstavka 3. v zakonu z dne 26. decembra
1893. I. (drž. zak. št. 193) o uredbi dopuščenih
stavbnih obrtov.
Na podstavi g. 13., odstavka 3. v zakonu z dne
26. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 193) o vredbi
32

118
dopuščenih stavbnih obrtov in v dopolnitev ministrstvenega
ukaza z dne 27. decembra 1893. 1.
(drž. zak. št. 196) se priznava strokovni šoli za obdelovanje
lesa v Ebenseeju (oddelku za tesarstvo)
glede njenih učencev ugodnost, dodeljena v g. 12..
odstavku 3. omenjenega zakona glede obrta tesarskega
mojstra.
Ta ukaz zadobi moč takoj
Kos XXIV. 67. Ukaz pravosodri
5g«i minististva z dne 20. aprila 1898.
Thun s. r. Bylaiidt s. r.
Baernreither s. r.
64.
Ukaz ministrstev za finance in
železnice z dne 6. aprila 1898. 1.
o deloviti premembi predpisa o carinskem postopanju
za promet po avstrijskih železnicah, ki se
dotikajo carinske proge.
Deloma izpreminjaje g. 9., predzadnji odstavek
predpisa z dne 18. septembra 1857. 1. (drž. Zcd

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXV. — izdan in razposlan dne 30. aprila 1898.
Vsebina: (St. 68—71.) 68. Razglas, da so se napovedni postaji v Tonalu na Tirolskem poverila opravila malega
carinskega urada II. razreda za dobo poletnili mesecev. — 69. Dopustilnica za lokalno železnico iz Delatyna
črez Kolomyjo v Stefanówko. — 70. Ukaz o izpremernbi, oziroma dopolnitvi več določil v abecednem blagovnem
spisku k carinski tarifi, — 71. Ukaz o dopolnitvi določil abecednega blagovnega spiska k carinski
taiifi pri iskalnici „Magnezija".
68.
ßazglas finančnega ministrstva
z dne 16. aprila 1898. L,
deželnemu odboru kraljevine gališke in vladimerske
z veliko vojvodino krakovsko podeliti po pogojih in
načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil
zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra
1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne
da so se napovedni postaji v Tonalu na Tirolskem 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.)
zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomo-
poverila opravila malega carinskega urada II. raz-j
tivne železnice, katero bo kot lokalno železnico
reda za dobo poletnih mesecev.
s pravilnim tirom napraviti od postaje Delatyn na
c. k. državnih železnicah črez Kolomyjo v Stefanówko
:
Napovedni postaji v Tonalu na Tirolskem se
za mesece od maja vštevši do septembra vsakega
leta poverjajo opravila malega carinskega reda
II. razreda.
Uradovanje njeno se mora omejiti na tisto
blago, katero je namenjeno za svojo rabo prebivalcem
med Tonalom in Vermigliom in katero se,
grede do kraja, kamor je namenjeno, ne dotakne
malega carinskega urada II. razreda v Vermigliu.
Eaizl s. r.
09.
Dopustilnica z dne 25. aprila
1898. L |
za lokalno železnico iz Delatyna črez Kolomyjo
v Stefanówko.
Da se bo držal zgoranjega roka za gradnjo
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva
v porazumu z vdeleženimi ministrstvi vzvidelo, | dopustilo, mora dati koncesijonar zagotovilo, po-
(Slovenlßoh.)
g. L
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo
v členu V. zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene
ugodnosti.
g. 2.
Koncesijonar je dolžan, začeti gradnjo dopuščene
železnice precej po dobljenem dovolilu za
njo, dokončati jo najdalje v poldrugem letu, računaje
od današnjega dne, ter izročiti dokončano železnico
javnemu prometu in vzdrževati po nji obrat nepretrgoma
ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
33

120 Kos. XXV. 69. Dopustilni ;a z dne 25. aprila 1898
loživši primerno varščino v vrednostnih papirjih,
v katerih se smejo nalagati varovanski novci.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti,
se sme izreči, da je zapala ta varščina.
g. 3.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se podeljuje
koncesijonarju pravica razlastitve po določilih
dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je podeliti koncesijonarju tudi
zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in
o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih
naprava v javni koristi.
g. 4.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu
dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice
in po dopustilnih pogojih, ki jih postavi ministrstvo
za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih
in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic
z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak.
št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra
1851. L (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.) ter po
zakonih in ukazih, kateri se dado morda v bodoče.
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe
in obratni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic
in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor
se bo to z ozirom na posebne prometne in
obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino,
zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in glede
tega bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih
izda ministrstvo za železnice.
g. 5.
Koncesijonarju se daje pravica, da s posebnim
dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta
postavi, naredi delniško družbo, katera stopi v vse
pravice in zaveznosti koncesijonarja
Koncesijonarju se daje pravica, izdati za prednostni
zajem, ki ga vzprejme, delne zadolžnice po
načinih, ki jih določi državna uprava.
Znesek resnične in pa nominalne nápravné
glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem velja to načelo, da se ne smejo
razen stroškov, ki se za sestavo projekta, za gradnjo
in vredbo železnice, vštevši nabavo vozil, ter za dotacijo
pričuvnega zaklada, katerega določi državna
uprava, res uporabijo in prav izkažejo, prištevši
interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem,
in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glavnice,
postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še
drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti
obratne naprave, se smejo prišteti dotični stroški
k napravni glavnici, če je državna uprava privolila
v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih
naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bo
trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu,
ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in
prednostnih delnic in prednostnih zadolžnic, ki se
morda izdadó, potrebujejo odobrila državne uprave.
g. 6.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih
cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi
oseb in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil
potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih,
katera bodo vsaki čas veljala pri avstrijskih državnih
železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno
brambo in pa na črno vojsko obeh državnih polovic,
na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to
ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice,
ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno
na svoj račun k orožnim vajam in priglednim
zborom.
Koncesijonar se zavezuje, da pristopi k dogovoru,
sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi
družbami zastran nabave in imetja opravnih reči
za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega
pripomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške
prevoze, nadalje da pristopi k vsakikrat veljajočim
predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu
dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija
1871. 1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere
je na račun vojaške blagajnice prevažati
ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpisi za vojaške prevoze
po železnicah in pa vsakikrat veljajoči predpisi o
železništvu za čas vojske zadobe za koncesijonarja
moč in veljavo z dnem, ko se prične po dopuščeni
železnici obrat Predpisi enake vrste, ki se izdado

po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku,
zadobe za koncesijonarja veljavnost tedaj, kadar
se mu priznanijo uradoma.
Tem dolžnostim je koncesijonar zavezan samo
v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo
z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila,
vsled tega dodeljena glede na napravo, opremo
in vrsto obrata.
Koncesijonar je dolžan, oddajaje službe se
ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1.
(drž. zak. št. 60) na doslúžené podčastnike iz vojske,
vojne marine in deželne brambe.
g. 7.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja
glede na prevažanje vojakov g. 6., dodeljevati
civilnim stražnim četam (varnostni straži,
finančni straži i. e.) ali drugim javnim organam. to
se določuje v dopustilnih pogojih.
8-8.
Dopustilna doba iri ž njo vred v g. 9. lit. b)
zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba
zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset
(90) let, računjaje od današnjega dne, in mine
po preteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je dopustilo
izgubilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka,
ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v g. 2. ustanovljene
o začetku in dovršitvi gradnje in pa
o začetku obrata, v kolikor bi se kak prestop roka
ne mogel opravičiti po zmislu g. 11., lit. b) zakona
o dopuščanju železnic.
g. 9.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice,
bo vodila za račun koncesijonarja država. Načini,
kako je voditi ta obrat, se vravnajo z obratno pogodbo,
katera se sklene med državno upravo in
koncesijonarjem.
g. 10.
Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in
pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne
31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.),
Kos ,\XV. 69. Dopustilnica z dne 25. aprila 1898. 121
vsakikrat dopustiti državni upravi na njeno zahtevanje
skupno rabo železnice za promet med že
obstoječimi železnicami ali takimi, ki se še napravijo
in bodo v državnem obratu, in to tako, da bo
imela državna uprava pravico, prosto 1 določevaje
tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati
odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po
skupno porabljam železnici ali posameznih njenih
kosih.
g. 11.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme
dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat
oddana, odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih:
1. Da se določi odkupnina, se seštejejo
letni čisti donosi, kar jih bo imela podjetba v poslednjib
sedmih letih pred samim odkupom, od tega
se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let, in
potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih
petih let.
Le bi se železnica odkupila po preteku začasne
davčne prostosti, določene v g. 1., tedaj je z davki,
davčnimi dokladami in drugimi javnimi davščinami.
katere zadenejo odkupljeno železniško podjetbo,
ravnati kakor z obratnimi stroški.
Ce ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let,
privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka
prosia leta preracuniti davek z dokladami vred po
odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta
ter ga odbiti od donosa. K tako najdenemu čistemu
donosu pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki
ga je plačevati od odkupne rente po g. 131., lit. a)
zakona z dne 25. oktobra 1890.1. (drž. zak. št. 220),
prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih donosov.
2. Po zmislu sprednjih določil najdeni srednji
čisti donos je potem izplačevati koncesijonarju kot
odškodbo za odkup železnice ves čas, dokler bo še
trajalo dopustilo, v polletnih, 30. dne junija in
31. dne decembra vsakega leta po preteku dospevajoČih
obrokih.
3. Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim
sedmim obratnim letom ali kadar bi po
določilih odstavka 1. najdeni poprečni čisti donos
ne dosegel vsaj letnega zneska, kateri je enak letnini,
potrebni za pogojeno obrestovanje in razdolžbo
z odobrilom državne uprave vzprejetih zajmov, oziroma
morda izdanih prednostnih obligacij, s prišteto
tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno
obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odo-
I brene delnične glavnice v času, dokler bo trajalo
33*

122
Kos XXV. 69. Dopustilnica z dne 25. aprila 1898.
dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dá za
odkup železnice država, v tem, da država namesto
koncesijonarja prevzame, da jih sama plača, zgoraj
omenjene zajme do njih popolnega poplačila ob dogovorjenih
rokovih dospelosti, da izplačuje spredaj
navedeno letnino za delniško glavnico v polletnih
obrokih, dospevajočih 30. dne junija in 31. dne
decembra vsakega leta po preteku, ter da povrne
družbi rentnino, ki jo bo plačevati od te odkupne
rente.
4. Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli
namesto še ne dospelih letnih plačil po
zmislu odstavka 2., oziroma namesto letnine, ki jo
je po odstavku 3. plačevati za delnično glavnico, plačati
glavnico, ki je enaka znesku, računjaje obresti od
obresti, po štiri od sto na leto diskontovane glavnične
vrednosti .plačil, katera je po določilih odstavka
2. in 3. opravljati polletno.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, plačaj
jo v gotovini ali v kakršnihkoli državnih zadolžnicah,
kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je računiti
pri tem po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega
med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno
preteklem polletju zaznamovali na dunajski borzi
uradno o državnih zadolžnicah enake vrste.
5. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa
pride država, opravivši odškodbo, predpisano
v št. 1. do 4,, brez daljne odplate v bremen čisto,
oziroma samo s še nepoplačanim ostankom v odstavku
4. omenjenega zajma obremenjeno last in
v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi
rečmi, naj bodo premične ali nepremične,
vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in blagajnične
zaloge, dovlačnice, ki so morda last koncesijonarja,
in družbena postranska opravila in pa iz
nápravné glavnice narejene obratne in pričuvne
zaklade, v kolikor niso že bili ti uporabljeni namenu
primerno z odobrilom državne uprave.
6. Sklep državne uprave o izvrševanju pravic
državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej
s pričetkom koledarskega leta, se priobči železniški
podjetbi v obliki izjave najpozneje do 31. dne
oktobra neposredno zadnjega leta.
V ti izjavi se določi :
a) čas, od katerega se opravi odkup ;
b) železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in
drugi imovinski predmeti, ki morajo kot pritiklina
železniške podjetbe, ali iz drugih pravnih
naslovov preiti na državo ob enem;
c) znesek odkupnine, ki jo plača država želez -
niški podjetbi, eventualno s pridržkom poznejše
izprave odkupne cene, katero je o vede ti
začasno (št. 1 do 4), s povedbo plačilnega roka
in plačilnega kraja
7. Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti
ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega
komisarja, kateri mora paziti na to, da se stan imovine
lokalne železnice od tega časa počenši ne izpremeni
na škodo državi.
Vsaka prodaja ali obrememba nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi,
potrebuje od časa odkupne izjave privolitve posebnega
komisarja.
Isto velja o vsaki prevzelbi novih obveznosti,
katere segajo čiez mejo opravilnega obrata ali provzročujejo
trajno obremenjenost.
8. Koncesijonar je dolžan, poskrbeti za to, da
bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen
za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi
navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonar ne izpolnil te dolžnosti,
ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve
koncesijonarjeve in brez sodnega posredovanja prevzeti
fizično posest oznamenjenih imovinskih predmetov.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena
železnica obratovala za račun države, in potemtakem
so poslej vsi obratni dobodki na korist, vsi obratni
stroški na škodo državi.
Čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do
časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera
pak mora poravnati sama vse iz gradnje in obrata želcznice
do zgoranjega časa nastajajoče obračunske
dolžnosti in drugačne dolgove.
9. Država si pridržuje pravico, na podstaví
odkupne izjave (št. G) izvršiti vknjižbo državne lastninske
pravice na vseh nepremičnih imovinskih
predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonar je dolžan, dali državni upra\i,
ako to zahteva, na razpolago pravne listine, katere
bi bile morda v to potrebne ž njegove strani.
g. 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine,
preide brezodplatno na državo neobremenjena last-

Kos XXV. 70 Ukaz ministrstev za finance itd. z dne 26. aprila 1898. 123
nina in užitek dopuščene železnice in vse pre- !
mične in nepremične pritikline, vštevši tudi vozila j
in gradivne zaloge in pa kake iz nápravné glavnice i
narejene obratne in pričuvne zaklade, v obsegu,
povedanem v g. 11., št. 5.
Ako mine to dopustilo, in pa tudi. ako se železnica
odkupi (g. 11.), obdrži koncesijonar last
pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnega donosa
podjetbe, in pa kar bi imel po obračunih terjati,
potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih
ali pridobljenih iz lastne irnovine, katere si je
sezidal ali pridobil sam po pooblastilu državne
uprave z izrecnim pristavkom. da niso te reči pritiklina
železnice.
g. 13.
Državna uprava ima pravico, prepričati se,
da je gradnja železnice in pa obratna naprava po
vseh delih narejena namenu primerno in trdno, in
ukazati, da se odvrnejo ali pa odpravijo kake napake
na to stran.
Tudi ima državna uprava pravico, po organu,
ki ga ona odpošilja, pregledovati gospodarstvo, in
sosebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških
koncesijonarjevih, kakorkoli se ji bo zdelo primerno,
paziti na to, da se gradnja izvaja po projektu in
pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar,
ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat
se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega
sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za
predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter ustavljati
tam vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom,
dopustilu ali družbenim pravilom, ali pa
kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva
dolžnost, si izprositi precej odloČilo ministrstva
za železnice, katero je dati brez odloga in
katero veže družbo.
g. 14
Državni upravi se pridržuje tudi pravica, da
se sme, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila
večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali
v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom
primernih naredeb ter po okolnostih izreči,
da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne
dobe.
Wittek s. r.
Ukaz ministrstev za finance in
trgovino z dne 26. aprila 1898.1.
o izpremembi. oziroma dopolnitvi več določil
v abecednem blagovnem spisku k carinski tarifi.
V porazumu z vdeleženima kraljevima ogrskima
ministrstvoma se dopolnjujejo ali pa izpreminjajo
zdolaj oznamenjena določila abecednega
blagovnega spiska k carinski tarifi tako-le:
1. Besedilo iskalnice (nastavne besede) „Bister"
se mora zanaprej glasiti:
„Bister (sajski bister, ogljeni bister, orehova
rjavina, orehova lužnina), sepiji podobna vodena
barva iz saj ali rjavega premoga ne nadalje pripravljena
št. 325 1 gl. 50 kr.
„ — (manganski bister, rudninski bister), iz manganskih
soli napravljena rjavina št. 331
10 gl.
„Opomnja. Sajski bister in ogljeni bister se
raztopita v vodi z rjavo barvo, manganov bister pa
ne; bister iz saj ali oglja zgori, če ga dlje časa
žariš na zraku, ter zapusti le malo barvan pepel;
manganski bister ostane, če ga žariš, nespremenjen
ali le potemni nekoliko. Ako stališ zrnce manganskega
bistra s sodo in nekoliko solitrom (na platinski
pločevini ali v ušescu platinske žice), dobiš
modrozeleno ali modrovijoličasto talino, bister iz
saj ali oglja pa ti dá v enakih okolnostih sivorjavo
maso, ki izgubi, če jo tališ nadalje, vsako barvo.
„Glej tudi opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični
proizvodi" in opomnjo pri iskalnici „Umbra u .
„ — kot slikarska barva pripravljen v mehurcih,
pastah itd. št. 333 24 gl."
2. Pred prvim odstavkom opomnje 1. pri iskalnici
„Kemični proizvodi, barevno, zdravilno in dišavinsko
blago" je vtekniti nastopne odstavke:
„K ogljenemu prahu št. 325 spadajo samo
tiste, prav drobno v prah zmlete črnine, ki so se
pridobile po umetalnem potu z žarenjem, prirodno
oglje v sebi imajoče rudnine pa je drobno v prah
zmlete ocarinjevati po št. 103 b 1. Potemtakem
spada razen ogljenega prahu, dobljenega iz živalskih
in rastlinskih (n. p. iz lesenega oglja) tvarin,
tudi v prah zmleti koks pod št. 325,
v tem ko spada premogov prah, prah iz rjavega premoga,
v prah zmleta črna kreda pod št. 103 /; 1.
Ko zgore črnine št. 325, ni za njimi ali skoraj
kar nič pepela (n. p. saj) ali pa ostane za

124
Kos XXV. 70. Ukaz ministerstev za finance itd. z dne 26. aprila 1898.
njim več pepela, kateri se pa skoraj popolnoma
raztopi v razredčeni solni kislini. Ako žariš te
črnine v stekleni cevki, ki je na enem koncu zatopljena,
ostanejo ti nespremenjene.
V prah zmleto oglje št. 103 ž» 1 se sicer, če
je segreje š, tudi užge, da vcasi gori še tie nekaj časa
dalje, ko je že odstraniš od ognja, to da njega ogljena
vsebina zgori popolnomasamó po dolgem in močnem
segrevanju, in potem pusti za sabo vselej zelo dosti
prstenega pepela, ki je skoraj enak njegovi prejšnji
prostornini in večinoma neraztopen v razredčeni
solni kislini; ako je segreješ v stekleni cevki, zata-
Ijeni na enem koncu, dá ti temno barvan kotran, ki
se nabira na mrzlejših delih cevke. — Pri ogljevitih
rudninah nastopajo te prikazni po meri, kolikor
imajo v sebi oglja.
Glej tudi iskalnice: „Bister", „Barve", „Barevne
prsti", „Koščena črnina", „Pokostna črnina",
„Ostanki" in „Umbra"."
3. Po odstavku 1. pri iskalnici „Ostanki" je
vtekniti to-le opomnjo:
„Ostanki od narejanja krvnolužne soli, navadno
sivočrne, samo izjemoma zelo črne barve, zapuščajo
pri sežiganju prvotni prostornini skoraj
enako množino pepela, ki je večinoma neraztopen
v razredčeni solni kislini. Oni imajo zmerom po
nekaj malega drobnih delov kovinskega železa, kaferi
se dado izvleči iz njih z magnetom.
Glej tudi opomnjo 1. pri iskalnici „ Kemični
proizvodi"."
Drugi odstavek pri iskalnici „Ostanki" se mora
glasiti :
— „za razbarvila pripravni ah drobno v prah
zmleti, kakor spodij, glej tega".
4. Opomnjo pri iskalnici „Umbra" je prečrtaLi
in nadomestili s to-le opomnjo:
„Umbra je podobna drugim rjavim barvi -
lom, sosebno bistru (sajskeinu bistru, ogljenemu
bistru in manganskemu bistru); bister iz saj ali
oglja je raztopen v vodi z rjavo barvo, umbra pa
ne. Umbra zgori kakor bister iz saj ali oglja, če
jo žariš na zraku, pustivši za sabo malo barvan
pepel, manganski bister pa ostane nespremenjen pri
žarenju.
Glej tudi opomnjo pri iskalnici „Bister" in
opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi"."
5. Pri iskalnicah „Koks" in „Trtna črnina"
je vzprejeti vzklicevalo:
„Glej tudi opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični
proizvodi"."
6. Po zadnjem odstavku pri iskalnici „Slonova
kost" in „Povlaka" je kakor opomnjo vtekniti:
„Glej tudi opomnjo 1 pri iskalnici „Kemični
proizvodi"."
7. Vzklicevalo po prvem odstavku opomnje 1.
pri iskalnici „Barevné prsti" je dopolniti z besedami:
„potem opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični
proizvodi"."
Kot opomnjo 2. je vzprejeti:
„2. Barevné prsti, kakor tudi kreda, bela in
črna, in pa rdeča kreda (rdeči črtnik), po pranju
oblikovana v paličice ali črtnike, spadajo k št. 333.
Glej tudi opomnjo prj iskalnici „Kreda" in
„Bolus"."
8. Določila pii ibkalnicah „Plamenske saje",
„Žužel" in „Svetilniške saje" je prečrtati in na njih
mesto postaviti:
„Glej „Saje in brente za saje"."
9. Odstavek 2. pri iskalnici „Jelenov rog" se
mora glasiti:
„— žgan (jelenovorožna črnina, ne pripravljena
črnina) št. 325 1 gl. 50 kr.
Glej tudi opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični
proizvodi"."
10. Iskalnica „Kotlovska rjavina" se mora
glasiti :
„Kotlovska rjavilia (neka vrsta iimbre),
glej iskalnico „Umbra".
11. Določila pri ibkalnici „Koščena črnina"
je prečrtati in na njih mesto postavili :
„Koščena črnina, drobno v prah zmleto koščeno
oglje, tudi oblikovana, brez primesi vezil, ne piipravljena
črnina št. 315 1 gl. 50 kr.
Glej opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi"
in „spodij"."
12. Pri iskalnici „Kolonjska prst" se mora
glasiti drugi odstavek:
„— neka vrsta umbre, glej to."
13. Določila zadnjega odstavka pri iskalnici
„Oglje" je izpremeniti tako-le:
„— v prah zmleto, glej opomnjo 1. pri iskalnici
„Kemični proizvodi"."

Kos XXV. 71. Ukaz ministrstev za finance itd. z dne 26. aprila 1898. 125
14. Določila pri iskalnici „Ogljeni prah in
ogljena črnina" je prečrtati in na njih mesto pos
taviti:
„Glej opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi"
"
15. Po odstavku 6. pri iskalnici „Kreda (črna,
zmleta ali prana)" je vtekniti vzklicevalo :
„Glej opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi"."
Končno opomnjo pri ti iskalnici je prečrtati.
16. Določila odstavka 1. pri iskalnici „Pokostna
Črnina" je dopolniti s pristavkom:
„ne pripravljena črnina"
in vzprejeti vzklicevalo:
„Glej opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi"."
17. Po določilih pri iskalnici „Saje in brente
za saje" je vzprejeti vzklicevalo:
„Glej iskalnici „Pokostna črnina", „Svetilniške
saje" in opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi
". "
18. V odslavku 2. pri iskalnici „Spodij" je
prečrtati* besede „kakor ogljeni prah" ter postaviti
na njih mesto:
„ne pripravljena črnina".
„Kapniški magnezit, t.j. žgan magnezitni
Kot opomnjo je po tem odstavku vzprejeti:
kalavec je odpravljati pak po št. 130 b 2. — Razlikuje
se od magnezita, spadajočega k št. 320, po
„Glej opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični pro- temnorjavi barvi."
izvodi". I
Kar se tiče prejemanja koščenega oglja za narejanje
umetalnega gnoja glej „Ukaz z dne 4. januarja
1897. 1. (drž. zak. št. 6, ukazn. št. 1)"."
19. Pri iskalnici „Raznesilno oglje" je prečrtati
besede „glej ogljeni prah" in postaviti na njih
mesto:
„št. 325 1 gl. 50 kr.
in vzklicevalo:
„Glej opomnjo 1. pri iskalnici „Kemični proizvodi".
Ta ukaz zadobi moč takoj.
Baernreither s. r. Eaizl s. r.
»1.
Ukaz ministrstev za finance in
trgovino z dne 26. aprila 1898. L
o dopolnitvi določil abecednega blagovnega spiska
k carinski tarifi pri iskalnici „Magnezija".
V porazumu z vdeleženima kraljevima ogrskima
ministrstvoma se dopolnjujejo določila
opomnje k iskalnici „Magnezija" (glej ukaz z dne
5. marca 1896. 1. drž. zak št. 40) tako le:
Na koncu opomnje je vtekniti kot nov odstavek
:
Ta ukaz zadobi moč takoj.
Baernreither r. r. Kaizl s. r.

Leto 1898. > 2 '
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 1. maja 1898.
"Vsebina: Št. 72. Razglas o izpremembi ukaza z dne 11. decembra 1892.1. o uporabljanju železničnih voznih
listov z natisnjenim kolkovnim znamenjem.
*2.
Razglas finančnega ministrstva
v porazumu z ministrstvom za železnice
z dne 29. aprila 1898.1.
o izpremembi ukaza z dne 11. decembra 1892. I.
(drž. zak. št. 213) o uporabljanju železničnih
voznih listov z natisnjenim kolkovnim znamenjem.
Oziraje se na to, da se je z ukazom ministrstva
za železnice z dne 15. aprila 1898. 1. (drž.
zak. št. 48) vpeljal za domači promet z blagom* nov
obrazec voznih listov, se izpreminja ukaz z dne
11. decembra 1892. 1. (drž. zak. št. 213) glede
uporabljanja teh novih domačih voznih listov
takó-le:
1. V zadnjem odstavku g. 2, je razmere velikosti
papirja za domače vozne liste popraviti od
„širokost 38 cm u in „visokost 30 cm u na „širokost
39 cm*in ,,visokost 33 cm u .
2. V g. 10. se mora št. 1 glasiti:
„1. Za domače vozne liste:
i /2 krajcarja od kosa; ako se naroči vsaj
20.000 kosov, se dovoljuje na ceni popustek
40 krajcarjev za vsakih 1000 kosov."
Da se porabijo z ministrstvenim ukazom z dne
10. decembra 1892. 1. (drž. zak. št 207) vpeljani
obrazci domačih voznih listov, se ustanavlja doba
enega leta, t. j. do konca aprila 1899. leta.
Wittek s. r. Kaizl s. r.
Opomnja. Hkratu se razveljavlja ukazu z dne
20. avgusta 1894. 1. (drž. zak. št. 188) priloženi cenik B
kolkovanih železničnih voznih listov za domači promet
glede novih železničnih voznih listov, ki se po ukazu
ministrstva za železnice z dne 15. aprila 1898. 1. (drž.
zak. št. 48) vpeljejo s 1. dnem maja 1898. L, in na mesto
njega mora stopiti spodaj pristavljena priloga.
Glede starih domačih voznih listov in pa glede
mednarodnih voznih listov ohrani veljavnost dosedanja
tarifa, glede prvih tako dolgo, dokler jih bo še kaj
v zalogi.
(Si o renisch.) 34

128 Kos XXVI. 72. Razglas finančnega ministrstva itd. dne 29. aprila 1898.
1 Te "
I koca
I šte-
II vilka
1 '
II
III
IV
V
Število
kosov
1
1000
1000
Cenik B
kolkovanih. železničnih. voznih listov
Y r s t a
za domači promet.
vozni list za navadni ali brzovozni tovor brez firme
a) voznih listov za navadni ali brzovozni tovor
s firmo in adreso pošiljača, enostavnim tovorčnim
znamenjem
b) istih s pristavki po priloženem spisku . . . .
a) voznih listov za navadni ali brzovozni tovor
s firmo, adreso in katerimi koli tovorčnimi zna-
b) istih s pristavki kakor v tek. št. II. b)
Za adrese ali drugačne (enostavne) prípustné
pristavke na hrbtu voznih listov se zaračunja
za 1000 kosov 50 kr. več, kakor je povedano
pri tek. št. II. b) in III. b)
Za bolj zamotane naslove ali tabele se zaračunja
razen tega še 1 gl. povračila za stavek.
Ako se naroči menjkakor 1000 kosov voznih listov
iste vrste s firmo, se zaračunja za natisek té
1 gl. več ; torej bi na primer stalo
500 voznih listov št. II. aJ4gl. ozir. II. b) 4 gl. 25 kr.
50O „ „ „ III. a) 4 gl. 25 kr. „ III. b) 4 gl. 50 kr.
Naročila na manj kakor 500 kosov iste vrste
s firmo se ne sprejemljejo.
Kolkovnino 1 kr., oziroma 5 kr. od vsakega voznega
lista je plačati posebej.
Cena
1 gl- kr.
—
6
6
6
7
1/2
50
50
O p 0 m n j a
Enostavna (priprosta) II
tovorčna znamenja, 1
n. p. AE. BD. STE. itd. 1
Poljubna (kakršnakoli) 1
tovorčna znamenja, n. p. I
Ako se naroči vsaj 20.000 kosov voznih listov za navadni ali brzovozni tovor brez firme, se dovoljuje na
ceni popustek 40 kr. za vsakih 1000 kosov.
Zgoranje cene se razumevajo za vozne liste z besedilom v enem ali dvéh jezikih.
Naročilom voznih listov s firmo, katera je pošiljati s plačano poštnino po posredovanju prodajališč ali pa
naravnost ravnateljstvu c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, je priložiti en vzorec voznega lista s povedjo
pristavkov, kateri se želé, in pa denarni znesek, ki gré za zahtevano število.
Voznih listov brez natisnjene firme ne dostavlja c. k. dvorna in državna tiskarnica neposredno; prejemati
jih je pri bližnjem kolkovném hranišču, davčnem ali poštnem uradu.
1

Leto 1898. 129
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVII. — Izdan in razposlan dne 6. maja 1898.
Vsebina: (Št. 73—76.) 73. Ukaz, s katerim se spravljajo v prodajo nove uradne menične golice. — 74. Ukaz,
s katerim se spravljajo v prodajo nore uradne golice za trgovske nakaznice o denarnih opravah s plačnostjo,
omejeno na 8 dni največ. — 75. Ukaz, s katerim se spravljajo v prodajo nove uradne promesne golice. —
76. Ukaz, s katerim se dopolnjuje ministrstveni ukaz z dne 24. aprila 1895. 1. o dovoljenosti obrtnega dela
ob nedeljah pri posameznih vrstah obrtov.
?3.
Ukaz finančnega ministrstva z dne
24. aprila 1898. ].,
s katerim se spravljajo v prodajo nove uradne menične
golice.
Od 1. dne julija 1898. 1. se spravijo v prodajo
nove uradne menične golice vseh vrst z oznamenilom
kolkovné vrednosti v kronski vrednoti.
Prodajni uradi pak bodo poleg njih oddajali
sedanje golice po meri zalog še do 30. dne novembra
1898. leta.
Posamezne vrste novih golic se glase na nastopne
zneske kolkovné vrednosti:
A. 10, 20, 40, 60 in 80 vinarjev;
B. 1 krona, \k 20*;, \h 401?, \k 60 v,
1 k 80 t;, 2 kroni, 4 krone, 6, 8, 10, 12, 14, 16,
18, 20, 22, 24, 26, 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40,
42, 44, 46, 48 in 50 kron.
Sedanjim potrebam primerno se izdajejo golice
v nemškem in češkem jeziku v vseh spredaj oznamenjenih
vrstah, v italijanskem jeziku v vrstah od
10 vinarjev do vštetih 40 kron, v poljskem jeziku
v vrstah od 10 vinarjev do vštetih 10 kron, v slovenskem
in srbskohrvaškem jeziku v vrstah od
10 vinarjev do vštetih 2 kron.
Golice so 300mm široke, Íi5mm visoke in
napravljene na papirju brez vodnega znamenja, občutljivem
zoper reagencije.
Dno je narejeno pri golicah vrst črke A. v sivi,
pri golicah vrst črke B. v svetlorožnati barvi.
Na sredi velikega polja na desni strani je na
dnu nameščen avstrijski dvojni orel in to pri
vrstah, navedenih pod črko A. v svetli, pri vrstah,
navedenih pod črko B., pa v temnem narisku.
Na levi strani nameščena vinjeta obstoji pri
vseh vrstah iz pravokotnika, širokega 30mm in visokega
91 mm.
Pri vinjeti vrst pod črko A. je v zgoranjem
delu avstrijski dvojni orel na pikastem dnu, obdan
z okroglim lovorjevim vencem, pod katerim je videti
majhno Merkurjevo glavo med hrastovimi vej cami.
Sredo vinjete sestavlja kartusa, ki ima oznamenilo
„Stempelj znaša v kronski vrednoti a .
Pod njo je medaljon z znaki trgovine. Na obeh
straneh medaljona je nameščena sadovna kita in
pod njo kartuša z zneskom kolkovné vrednosti golice
v številkah. Na najspodnejšem delu vinjete je
majhen šČitek, v katerem je razvidno leto izdaje
„1898 a . Vinjeto obroblja listnata palica, ležeča
med dvojnimi črtami.
Zgoranji del vinjete vrst pod črko B. sestavlja
kartuša z avstrijskim dvojnim orlom. Na kartuši so
nameščene sadovne kite, ki so položene na medaljon
(Slorenisch). 35

130
Kos XXVII. 74. Ukaz finančnega ministrstva z dne 24. aprila 1898.
z znaki trgovine. Pod medaljonom sta dve prekrižani
Merkurjevi palici; za tema pride druga kartusa, ki
ima oznamenilo „Stempelj znaša v kronski vrednoti".
Majhen odvit ščitek. ki obsega znesek kolkovne
vrednosti v številkah, je v zvezi s to kartušo.
Pod ščitkom je nameščena letnica izdaje ,1898".
Vinjeto obroblja biserna palica, ležeča med dvema
drobnima črtama.
Na vseh golicah je pod vinjeto povedan znesek
kolkovné vrednosti v črkah.
Na levi strani poleg vinjete je pri vseh golicah
nameščeno kratko podučilo o veljavnosti glede dobe
obhoda menice in menične vsote, deloma v debelem
tisku. V prvi vrsti pravšnega besedila golice je namesto
oznamenila „Pr" tiskana besedica „Za".
Sicer je unanja oprava novih meničnih golic
ista kakor pri dosedanjih meničnih golicah, popisanih
v ukazu z dne 24. novembra 1888. 1. (drž. zak.
št. 174).
Nove golice so v raznih jezikih opravljene
enako in se ločijo med s&bo samo po jezikovni razliki
besedila.
Uradne menične golice, ki se prodajajo sedaj,
se smejo uporabljati še do vštetega 31. dne decembra
1898. leta Ako bi jih kedo rabil po tem času,
bi se štelo to za enako, kakor da ni izpolnjena zakonita
kolkovna dolžnost, ter bi imelo škodljive nasledke,
ki so združeni s tem po pristojbinskem
zakonu.
Preklicane, ne uporabljene menične golice se
bodo, če se izpolnijo dotična zakonita določila, od
1. dne januarja do vštetega 31. dne marca 1899.
leta izmenjevale pri uradih kolkovnih zalog in pri
kolkovnih prodajnih uradih za nove uradne menične
golice brezplačno.
Dotične vloge stránek so proste kolka.
Po 31. dnevu marca 1899. leta se ne bodo
preklicane golice niti izmenjevale, niti se ne bo
dajalo za nje povračilo.
Eaizl s. r.
Ukaz finančnega ministrstva z dne
24. aprila 1898. L,
s katerim se spravljajo v prodajo nove uradne
golice za trgovinske nakaznice o denarnih opravah
s plačnostjo. omejeno na 8 dni največ.
Od 1. dne julija 1898. leta se za tiste trgovske
nakaznice o denarnih opravah, katere so po g. 12.,
odstavku 2. zakona z dne 29. februarja 1864. 1.
(drž. zak. št. 20) ne glede na visokost nakazanega
zneska odkázané enotnemu kolkovnému postavku
5 kr. tedaj, kadar je njih plačnost izrecno omejena
na 8 dni največ od dneva izdatbe, spravijo v prodajo
nove uradne golice z oznamenilom kolkovné vrednosti
v kronski vrednoti
Prodajni uradi pak bodo poleg njih oddajali
sedanje golice po meri zalog še do 30. dne novembra
18 Q 8. leta.
Nove golice se izdajejo v nemškem, italijanskem
in češkem jeziku.
Od golic, ki se prodajejo sedaj in so popisane
v ukazu z dne 18. novembra 1890 1. (drž. zak.
št. 201). se ločijo nove po teh-le znakih:
Na tanŠem, zoper reagencije občutljivem
papirju brez vodnega znamenja napravljene golice
so 300 MM široke in 115mm visoke.
V podučilu na levi strani vinjete so razen besed:
„Samo veljavne* in „nakaznice" tudi besede „od
trgovcev", „na trgovce", „plačnostjo" in „8 dni
največ" tiskane debelo.
Oznamenilo kolkovné vrednosti v vinjeti se
glasi „10 vinarjev". Pod vinjeto je nameščena letnica
izdaje „1898".
V prvi vrsti pravšnega besedila je oznamenilo
„Pr" nameščeno z besedico „Za".
V četverih ogelnih giljošah na dnu je okoli
številke „10" napis „deset vinarjev" v belo puščenih
črkah.
Sicer je unanja oprava novih nakazniČnih golic
ista kakor pri dosedanjih nakazničnih golicah.
Nove golice so v omenjenih jezikih opravljene
enako in se ločijo med sabo po jezikovni razliki
besedila.
Uradne nakaznične golice, ki se prodajejo
sedaj, se smejo uporabljati še do vštetega 31. dne
decembra 1898. leta. Ako bi jih kedo rabil po tem
času, bi se štelo to za enako, kakor da ni izpolnjena
zakonita kolkovna dolžnost, ter bi imelo škodljive
nasledke, ki so združeni s tem po pristojbinskem
zakonu.
Preklicane, ne uporabljene nakaznične golice
se bodo, če se izpolnijo dotična zakonita določila,
od 1. dne januarja do vštetega 31. dne marca 1899.
leta izmenjevale pri uradih kolkovnih zalog in pri
kolkovnih prodajnih uradih za nove uradne nakaznične
golice brezplačno.

Kos XXVII. 76. Ukaz trgovinskega ministra itd. z dne 4. maja 1898. 131
Dotične vloge stránek so proste kolka.
Po 31. dnevu marca 1899. leta se ne bodo
preklicane golice niti izmenjevale, niti se ne bo dajalo
za nje povračilo.
Eaizl s. r.
«5.
Ukaz finančnega ministrstva z dne
24. aprila 1898. L,
s katerim se spravljajo v prodajo nove uradne promesne
golice.
Od 1. dne julija 1898.1. se spravijo v prodajo
nove uradne promesne golice z oznamenilom kolkovne
vrednosti v kronski vrednoti.
Prodajni uradi pak bodo poleg njih oddajali
sedanje golice po meri zalog še do 30. dne novembra
1898. leta.
Nove golice se izdajejo v nemškem, italijanskem
in češkem jeziku, so napravljene na papirju
brez vodnega znamenja, občutljivem zoper reagencije,
in so 270mm široke in 160mm visoke.
Od sedaj prodajanih promesnih golic se ločijo
samo v tem, da je v srednjem ščitku kolkovnega
znamenja nameščena številka „ 1 8 , v spodnjem ščitku
pa beseda „krona".
Pod kolkovním znamenjem je oprijemajoča se
ga letnica izdaje „1898".
Nove golice so v omenjenih jezikih opravljene
enako in se ločijo med sabo samo po jezikovni
razliki besedila.
Uradne promesne golice, ki se prodajajo sedaj,
se smejo uporabljati še do vštetega 31. dne decembra
1898. leta. Ako bi jih kedo rabil po tem času, bi
se štelo to za enako, kakor da ni izpolnjena zakonita
kolkovna dolžnost, ter bi imelo škodljive nasledke,
ki so združeni s tem po pristojbinskem zakonu.
Vendar smejo promesne golice sedanje izdaje,
katere se izdadó pred 1. dnem januarja 1899. leta
za dan žrebanja, ki pride po 31. dnevu decembra
1898. leta, ali v katere se je postavil po 31. dnevu
decembra prihajajoči dan žrebanja uradoma, ostati
v prometu tudi po zgoraj določenem času.
Preklicane, ne uporabljene promesne golice se
bodo, če se izpolnijo dotična zakonita določila, od
1. dne januarja do 31. dne marca 1899. L pri tistih
uradih kolkovnih zalog in kolkovnih prodajnih uradih,
pri katerih se prodajejo promesne golice, izmenjevale
za nove uradne promesne golice brezplačno.
Dotične vloge stránek so proste kolka.
Po 31. dnevu marca 1899. leta se ne bodo
preklicane golice niti izmenjevale, niti se ne bo dajalo
za nje povračilo.
Eaizl s. r.
*6.
Ukaz trgovinskega ministra v porazumu
z ministrom za notranje
stvari in z ministrom za bogocastje
in nauk z dne 4. maja
1898. L,
s katerim se dopolnjuje ministrstveni ukaz z dne
24. aprila 1895.1, (drž. zak. št. 58) o dovoljenosti
obrtnega dela ob nedeljah pri posameznih vrstah
obrtov.
V dopolnitev ministrstvenega ukaza z dne
24. aprila 1895. 1. (drž. zak. št. 58) o dovoljenosti
obrtnega dela ob nedeljah pri posameznih vrstah
obrtov se ukazuje to-le:
Člen I.
Na podstavi g 1., člena VII. v zakonu z dne
16. januarja 1895. 1. (drž. zak. št. 21) se daje političnim
deželnim oblastvom pooblastilo, da za obrat
obrtnih, zlasti v podučne namene služecih vzornih
delovnic na razstavah ustanove potrebne izjeme od
predpisa nedeljskega pokoja, pazé pri tem na druga
določila navedenega zakona.
Člen II.
Ta ukaz zadobi moč z dnem, katerega se
razglasi.
Thun s. r. Bylandt s. r.
Baernreither s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXVJIL Izdan in razposlan dne 24. maja 1898.
Vsebina: (Str 77—86.) 77. Razglas, s katerim se objavlja, da se je viša trgovinska šola v Kraljičinem Gradcu vpisala
v spisek učilišč domače dežele, zenačenih glede na enoletno prostovoljsko službo velikim gimnazijam
in velikim realkam. — 78. Razglas, s katerim se objavlja, da se je češka viša trgovinska šola v Brnu vpisala
v spisek učilišč domače dežele, zenačenih glede na enoletno prostovoljsko službo velikim gimnazijam in
velikim realkam. — 79. Razglas o podaljšbi roka za dogradbo^lokalne železnice iz Brandysa na L. v Neratovice.
— 80. Prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu k poglavju III. zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. o neposrednih
osebnih davkih. — 81. Ukaz, da se občina Ebenfurth odkazuje okolišu okrajne sodnije v Dunajskem
Novem mestu na Dolenjem Avstrijskem. — 82. Ukaz, da se občini Alt-Ruppersdorf in Ginzersdorf odkazujeta
okolišu okrajne sodnije v Poysdorfu na Dolenjem Avstrijskem. — 83. Razglas o izpremembi malega
carinskega urada I. razreda v Braunaui na I. v veliki carinski urad II. razreda. — 84. Razglas o ustanovitvi
podružnice velikega carinskega urada oswiçcimskega v Zabrzegu. — 85. Ukaz, s katerim se izdajejo predpisi,
da se kolikor moči zabranijo zamene zdravil pri njih dispenzaciji in odpravi v lekarnicah. — 86. Razglas
o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Pečenižynu na Gališkem.
Razglas ministrstva za deželno
bran z dne 21. aprila 1898. L,
s katerim se objavlja, da se je viša trgovinska
šola v Kraljičinem Gradcu vpisala v spisek učilišč
domače dežele, zenačenih glede na enoletno prostovoljsko
službo velikim gimnazijam in velikim
realkam.
Na podstavi g. 25. brambnega zakona se v porazumu
z vdeleženimi ministrstvi pravico javnosti
imajoča viša trgovinska šola v Kraljičinem Gradcu,
obstoječa iz enega pripravljalnega razreda in treh
letnikov, enači glede na dokazovanje znanstvene
sposobnosti za enoletno prostovoljsko službo velikim
gimnazijam in velikim realkam.
S tem se dopolnjuje priloga II.a k g. 64.
v vojnih predpisih I. delu, objavljenih z ukazom
ministrstva za deželno bran z dne 15. aprila 1889, 1.
(drž. zak. št. 45).
Welsersheimb s. r.
133
*8.
Razglas ministrstva za deželno
bran z dne 21. aprila 1898. L,
s katerim se objavlja, da se je češka viša trgo-
vinska šola v Brnu vpisala v spisek učilišč domače
dežele, zenačenih glede na enoletno prostovoljsko
službo velikim gimnazijam in velikim realkam.
Na podstavi g. 25. brambnega zakona se v porazumu
z vdeleženimi ministrstvi pravico javnosti
imajoča Češka viša trgovinska šola v Brnu, obstoječa
iz enega pripravljalnega razreda in treh letnikov,
enači glede na dokazovanje znanstvene sposobnosti
za enoletno prostovoljsko službo velikim gimnazijam
in velikim realkam.
S tem se dopolnjuje priloga U. a k g. 64.
v vojnih predpisih I. delu, objavljenih z ukazom
ministrstva za deželno bran z dne 15. aprila 1889.1.
(drž. zak. št. 45).
Welsersheimb s. r.
(Slovenisch.) 36

134
Kos XXVIII. 80. Razpis finančnega ministra z dne 4. maja 1898.
«9.
Razglas železničnega ministrstva
z dne 2. maja 1898. 1.
o podaljšbi roka za dogradbo lokalne železnice iz
Brandýsa na L. v Neratovice.
Na podstaví Najvišega pooblastila se je v g. 2.
dopustilnice z dne 11. januarja 1898. 1. (drž. zak.
št. 13) ustanovljeni rok za dogradbo in začetek
obratovanja lokalne železnice iz Branýsa na L. v Neratovice
podaljšal do 11. maja 1899. leta.
SO.
Prvi dodatek
Wittek s. r
k izvršitvenemu predpisu k poglavju III. zakona
z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) o
neposrednih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom finančnega ministra z dne 4. maja
1898. 1. [zastran prihodnine od določenih, iz unanjih dežel
dobivanih prejemkov, zlasti od obiesti in dividend
unanjih vrednostnih papirjev].)
V clenu 1. je začetek prvega odstavka namesto
kakor doslej z „1." oznameniti z „I. 1.".
Na koncu dosedanjega člena 1. je pristaviti
to-le:
II. 1. Temeljno določilo g. 124., da so zavezani
prihodnini (rentnini) samo tisti prejemki, katerih
ni že zadela zemljarina, hišnina, pridobnina alplačarina
neposredno, velja tudi za prejemke, omenjene
v g. 127., kateri se dobivajo iz unanjih dežel.
Pri tem je obremenjenost z unanjim davkom
od donosa šteti za vzrok, da je v tukajšnji deželi izključena
dolžnost prihodnine tedaj, kadar je srnatrati
ta unanji davek od donosa po njegovem bistvu
za enakega tukajšnji zemljarini, hišnini, pridobnini
in plačarini.
2. Potemtakem bo šteti donose iz unanjih nepremičnin
praviloma za proste prihodnine, in nadaljne
pozvedbe v spredaj oznamenjeno mer bodo
potrebne samo izjemoma.
3. Obresti od zasebnih terjavščin pak bo vselej
šteti za zavezane prihodnini, razen kadar bi se indi
vidualno izkazala neposredna obdačenost teh
obresti s posebnim davkom od donosa in glavničnih
imovin (primerjaj spodaj člen 6.)
4. Glede unanjih vrednostnih papirjev se zavrača
na dopolnilo k členu 6., IÍ.
Člen 6., II., št. 2 izpade v sedanji obliki in se
mora glasiti tako-le:
2. Za presojo dejanske obdačenosti v unanjih
deželah je paziti na to-le :
a) V kolikor zatrjuje davčni zavezanec, da je zadet
z individualnim, njega se tikajocim predpisom
unanje prihodnine i. e. d. glede prejemkov, i/.virajočih
iz unanjih dežel in zavezanih na sebi
v tukajšnji deželi prihodnini, je seveda njemu
prepustiti, da dokaže opravljeno obdačbo ravno
teh prejemkov (na primer z unanjim plačilnim
nalogom, z davčno pobotnico i. e.).
S g. 127. je popolnoma splošno izključeno,
da bi bila privzetba unanjih prejemkov
v kako tamkaj vpeljano osebno dohodnino
vzrok za oprostilo od tukajšnje prihodnine.
Nasproti bo, Če se iz unanjih dežel izvirajoči
prejemki podvržejo tamkajšnji prihodnini,
glavnični obrestnim, glavnični prihodnini,
šteti to, dokler se ne ukaže nič drugega „za
posebno neposredno obdačbo, vpeljano mimo
osebne dohodnine prejemnikov". Isto velja
glede italijanskega davka imposta sui redditi
di riechezza mobile,
Gledé imovinskih davkov, vpeljanih v več
deželah, sosebno na Pruskem, se izda posebno
ukazilo pozneje, in dokler se ne ukaže nič drugega,
je puščati iz unanjih dežel izvirajoče,
takemu imovinskemu davku podvržene prejemke
začasno v nemar s pridržkom, da se
morda privzamejo v obdačbo pozneje.
b) Prašanje o oprosti lu od tukajšnje prihodnine
pak vtegne — ne glede na unanji davčni predpis,
izdan davčnemu zavezancu individualno —
nastati tudi iz tega vzroka, ker so dotični prejemki
zadeti v unanji deželi po posebni neposredni
obdačbi na drugačen način, na primer
z odbitkom pri izplačilu ali z obdačbo delnične
družbe same. Taka prašanja so neposredne
praktične važnosti sosebno pri unanjih vrednostnih
papirjih.
Finančno ministrstvo bo dajalo od časa
do časa davčnim oblastvom na znanje, pri katerih
unanjih vrednostnih papirjih so izkazane
take, tukajšnjo dolžnost prihodnine izključujoče
razmere in katera potrdila morajo gledé tega
donašati davčni zavezanci.

Kos XXVIII. 84. Razglas finančnega ministrstva z dne 16. maja 1898. 135
V primerih, katerih odločba se ne pokaže
iz teh naznanil finančnega ministrstva, je
davčni zavezanec dolžan, popolnoma dokazati
okolnosti, navedene za obrazložbo zatrjevane
prostosti. Samo glede pravne narave unanjega
davka, ki pride v poštev, ne bo nalagati dokaza
davčnemu zavezancu, mariveč si je, Če
bi nastali kaki dvomi, izprositi odločilo finančncga
ministrstva.
Isto se mora zgoditi, ako davčni zavezanec
zatrjuje, da v naznanilih finančnega ministrstva
obseženo ukazilo, bodi si ker se je med
tem izpreraenil v unanji državi zakon ali z ozirom
na obstoječo vzajemnost ali iz drugih vzrokov,
ne ustreza g. 127., oziroma g. 285. zakona
z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št .220).
8. Obresti in dividende od unanjih podjeteb
so sicer oproščene prihoduine, ako so te unanje
podjetbe — dasi samo deloma — zavezane pridobnini
po poglavju II.
Posebna ukdzila po zmislu g. 285. se pridržujejo.
V odstavku lil., št. 1 člena 6. je v prvi vrsti
po besedi „zgoraj" vtekniti „(I. št. 3) tt .
81.
Ukaz pravosodnega ministrstva
z dne 11. maja 1898. L,
da se občina Ebenfurth odkazuje okolišu okrajne
sodnije v Dunajskem Novem mestu na Dolenjem
Avstrijskem.
Kaizl s. r.
Na podstaví zakona z dne 11. junija 1868. 1.
(drž. zak. št. 59) se izloča selška občina Ebenfurth
iz okoliša okrajne sodnije v Ebreichsdorfu ter se
odkazuje okolišu okrajne sodnije v Dunajskem Novem
mestu.
Ta ukaz stopi v veljavnost s 1. dnem januarja
1899. leta.
Ruber s. r.
82.
Ukaz pravosodnega ministrstva
z dne 14. maja 1898. L,
da se občini Alt-Ruppersdorf in Ginzersdorf odka-
zujeta okolišu okrajne sodnije v Poysdorfu na
Dolenjem Avstrijskem.
Na podstaví zakona z dne 11. junija 1868. 1.
(drž. zak. št. 59) se izločata občini Alt-Ruppersdorf
v sodnem okraju Laa in Ginzersdorf v sodnem
okraju Zistersdorf iz okolišev imenovanih okrajnih
sodnij ter se odkazujeta okrajni sodniji v Poysdorfu.
Ta ukaz stopi v veljavnost s 1. dnem januarja
1899. leta.
Z oblastmi velikega carinskega urada II. razreda
opremljeni c. k. mali carinski urad v Braunaui
na I. se izpreminja v veliki carinski urad II. razreda.
Kaizl s. r.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 16. maja 1898. L,
o ustanovitvi podružnice velikega carinskega urada
oswiecimskega v Zabrzegu.
V Zabrzegu se je ustanovila z oblastmi malega
carinskega urada II. razreda opremljena podružnica
velikega carinskega urada II. razreda v Oswiçcimu.
Ona je že začela poslovati.
Ruber s. r.
83.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 16. maja 1898. 1.
o izpremembi malega carinskega urada I. raz-
reda v Braunaui na I. v veliki carinski urad
II. razreda.
Kaizl s. r.

136 Kos XXVIII. 85. Ukaz ministrstva notranjih stvari z dne 18. maja 1898.
8 5.
Ukaz ministrstva notranjih stvari
z dne 18. maja 1898. L,
s katerim se izdajejo predpisi, da se kolikor moči
zabranijo zamene zdravil pri njih dispenzaciji in
odpravi v lekarnicah.
Da se kolikor moči zabranijo zamene zdravil
pri njih dispenzaciji in odpravi v lekarnicah, izdaje
ministrstvo za notranje stvari na podstavi mnenja
višega zdravstvenega sveta nastopne odredbe:
1. Za spravljanje mocno delujočih, v razpreglednici
I. in II. avstrijskega lekarniškega pravilnika,
izd. VIL, navedenih zdravil, katera se hranijo v dispenzacijskem
prostoru (oficini) lékárnic, je nabaviti
pri novi opravi lékárnic in pa pri obnovah
in dodatnih nabavah stojalne posode z zamaškom
iz stekla, vrezanim v obliki križa in
brušenim (Franke'jeve oblike).
Ministrstvo notranjih stvari si pridržuje, določiti
čas, do katerega morajo biti zapore z oznamenjenim
zamaškom za shrambe, o katerih je govor,
vpeljane v vseh lekarnicah.
2. Vse za spravljanje omenjenih močno delujočih
zdravil določene stojalne posode je opremiti
z oznamenilom (signaturo) v trajnem, neizbrisno
pritrjenem ali vžganem pismu na sprednji strani
posode. Tudi na omenjenih križnatih steklenih zamaških
je namestiti oznamenilo in mimo tega največo
dozo dotične zdravilne reči (tabela III. avstrijskega
lekarniškega pravilnika, izd. VIL).
To oznamenilo na stojalnih posodah in na
steklenih zamaških zgoranje oblike je napraviti za
zdravila, navedena v razpreglednici L, z belim
pismom na črnem dnu, za zdravilne reči pak,
navedene v razpreglednici IL, z rdečim
pismom na belem dnu.
Isto oznamenilo morajo dobiti tudi posode in
shrankc dotičnih zdravil v drugih shrambnih
prostorih lékárnice (izbi za gradivo, kleti, podstrešju).
3. Zgoraj ukazano oznamembo stojalnih
posod in shranek je opraviti v vseh lekarnicah
brez izjeme najpozneje do 31. dne decembra
t. 1.
4. Posestniki in samostojni voditelji lekarnic
se opominjajo na predpise lekarniškega pra-
vilnika, izd. VIL, glede hrambe v razpreglednici I.
in II. navedenih zdravil s tem pristavkom, da so
vsaki čas odgovorni za natančno in vestno izvrševanje
in izpolnjevanje teh predpisov.
5. Zgoraj omenjeni predpisi glede hrambe in
oznambe veljajo po določilih g. 3. v oddelku Normae
et Regulae générales avstrijskega lekarniškega
pravilnika, izd. VIL, tudi za taka ne o fici n alna
zdravila, katera se po svojem učinku ^li'družujejo
zdravilom, navedenem v razpreglednici L in H.
avstrijskega lekarniškega pravilnika.
6. Pri odpravi (ekspediciji) zdravil za unanjo
rabo je opremiti dotične posode in shranke
z etiketami iz rdečega papirja, pri dispenzaciji
zdravil za notranjo rabo z etiketami iz belega
papirja.
7. Posestniki in samostojni voditelji lékárnic
imajo dolžnost, strogo paziti na to, da dispenzujoča
oseba priloži takoj primerno etiketo receptu,
ki ga je napraviti, s tem pa izbrani posodi
ali shranki, in da se oznamenilo naredi precej
potem, ko je zdravilo gotovo, ter namesti na
dotični shranki, v katero se spravi.
8. Sprednja določila se uporabljajo tudi na
vse domače lékárnice.
9. Praktičnim zdravnikom se v to, da
se kolikor moči zabranijo zamene zdravil, priporoča,
da naj, če jim je zapisati hkratu recepte za
dispenzacijo zdravil za notranjo rabo in zdravil za
unanjo rabo, katera bi vtegnila zavoljo dispenzacije
v enakovrstnih shrankah biti povod zamenam, ne
zapisujejo teh receptov na enem listu, ampak vselej
posebej, pri čemer je navod za rabo (signaturo)
dotičnega zdravila povedati vselej natančno,
in pri tem se je izogibati oznamenila „po poročilu".
Glede na kopičeno zapisovanje receptov za
zdravilne in ordinacijske zavode, pri katerem se
recepti ne vročajo posameznim bolnikom, ampak se
zastran dispenzacije oddado v lekarnico v obliki
tako zvanih zdravilnih izpiskov (ekstraktov), je
po zmislu zgoranjih ukazil odrediti potrebno, da se
z očitnim in razločnim oznamenilom namena zdravil
za notranjo ali unanjo rabo na posodi kolikor moči
zabranijo njih zamene.
10. Ta ukaz zadobi moč z dnem, katerega se
razglasi.
Thun s. r.

Kos XXVIII. 86. Razglas ministrstva notranjih stvari z dne 18. maja 1898. 137
86. I
Razglas ministrstva notranjih I
stvari z dne 18. maja 1898. 1.
o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Peczenižynu
na Gališkem.
»D

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXIX. — Izdan in razposlan dne 1. junija 1898.
Vsebina: (Št. 87—90.) 87. Razglas, da se veliki carinski urad v Celovcu poviša v veliki carinski urad I. razreda. —
8S. Razpis, da jo dohodarstvenim uradom ravnati z vmesnimi izdelki od narejanja cukra kakor z vzorci
cukra. — Sí). Razglas o sklepu državnega zbora glede cesarskega ukaza z dne 23. decembra 1897. 1. zastran
podelitve podpor i/ državnih sredstev in dovolitve drugih kreditov vsled ujim (elementarnih nezgod). —
90. Ukaz o prepovedi, uvažati in prevažati določeno blago ali določene reči z otoka Formowe, potem iz pristanišč
Amoy, Swatou, Hongkong. Kanton in Makao in pa iz pristanišč primorskega ozemlja v Aziji zapadno
od Dritan^ke Indije do izliva Sueškega vodotoka v Sueški zaliv.
8*.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 16. maja 1898. L,
da se veliki carinski urad v Celovcu poviša v veliki
carinski urad I. razreda.
Veliki carinski urad II. razreda v Celovcu se
izpremeni s 1. dnem junija 1898.1. v veliki carinski
urad I. razreda.
Eaizl s. r.
88.
Razpis finančnega ministrstva
z dne 17. maja 1898. L,
da je dohodarstvenim uradom ravnati z vmesnimi
izdelki od narejanja cukra kakor z vzorci cukra.
Na podstavi g. 63. cukrarinskega zakona z dne
20. junija J 888. 1. (drž. zak. št. 97) se v porazumu
s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom ukazuje,
da je za vzorce cukra po zmislu g. 38. zgoraj navedenega
zakona šteti tudi vzorce redkih in gostili
sokov, polnilnih mas in drugih vmesnih izdelkov od
narejanja cukra, kateri posamez ne presegajo teže
1000 gramov. Sicer je pri odnašanju takih vzorcev)
cukra iz narejališča cukra uporabljati določila g. 26.
cukrarinskega izvršitvenega predpisa iz leta 1888.
(drž. zak. št. 111).
Kaizl s. r.
Razglas vsega ministrstva z dne
24. maja 1898. 1.
o sklepu državnega zbora glede cesarskega ukaza
z dne 23. decembra 1897. I. (drž. zak. št. 298)
zastran podelitve podpor iz državnih sredstev in
dovolitve drugih kreditov vsled ujim (elementarnih
nezgod).
S tem se daje na znanje, da je državni zbor
dal ustavno pritrdilo cesarskemu, na podstavi g. 14.
državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra
1867. 1. (drž. zak. št. 141) izdanemu ukazu z dne
23. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 298) o podelitvi
podpor iz državnih sredstev in dovolitvi drugih
kreditov vsled ujim (elementarnih nezgod).
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Eaizl s. r. Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.
(Slovenisch.) 38

140
Kos XXIX. 90. Ukaz ministrstev za notranje stvari itd. z dne 27. maja 1898.
»O.
Ukaz ministrstev za notranje stvari,
trgovino in finance z dne 27. maja
1898.1.
o prepovedi, uvažati in prevažati določeno blago
ali določene reči z otoka Formose, potem iz pristanišč
Amoy. Swatoii. Hongkong, Kanton in Makao
in pa iz pristanišč primorskega ozemlja v Aziji
zapadno od Britanske Indije do izliva Sueškega
vodotoka v Sueški zaliv.
Ker razsaja v Aziji kuga. se v porazumu s kra-
Ijevo ogrsko vlado prepoveduje tu spodaj oznamenjeno
blago in spodaj oznamenjene reči uvažati in
prevažati z otoka Formose, potem iz pristanišč Amoy.
Swatou. Hongkong, Kanton in Makao, in pa iz pristanišč
primorskega ozemlja v Aziji zapadno od Brilanske
indije do izliva Sueškega vodotoka v Sueški
zaliv:
1. Rabljeno životno perilo, obrabljena in nošena
oblačila (reči za osebno rabo), rabljeno posteljno
perilo.
Ako se odpravljajo te reči kot popotni pratež
ali vsled premembe domovališča kot selilne reči, so
zavezane ob prestopu meje posebnim določilom
o zdravstvenopolicijskem pregledovanju in ravnanju.
I 2. Cunje in cape, vštevši s hidravlično silo
stisnjene cunje, ki se odpravljajo kot trgovinske reči
v balah.
3. Rabljene vreče, preproge in vezenine, če so
se že rabile.
4. Sveže, nepovapnjene. ne pripravljene sirove
kože.
5. Sveže (sirove) živalske sirovine, kakor so:
kosti, kopita, parklji, mehurji, čreva, v kolikor se
imenovane reči pokažejo kot živalski odpadki, nadalje
dlaka in ščetine.
6. Človeške lasi.
Prevažanje naštetega blaga in naštetih reči je,
ako se pokaže dovolilo za uvoz v sosednje unanje
prevozno, oziroma uvozno ozemlje, dopustno samo.
če je to blago ali če so te reči zapakované pod zaporo
prostora tako, da je nemogoča medpotoma
vsaka manipulicija ž njim.
Ta ukaz zadobi moč z dnem, katerega izvedo
zanj dotični carinski, oziroma pomorski zdravstveni
uradi.
Hkratu se razveljavljajo ukazi z dne 24. januarja
1897. 1. (drž. zak. št. 29), z dne 18. februarja
1897. 1. (drž. zak. št. 54) in z dne 31. julija 1897. 1.
(drž. zak. št. 180).
Thun s. r. Kaizl s. r.
Baernreither s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXX. — Izdan in razposlan dne 7. junija 1898.
YseMna: St. 91. Razglas o ustanovitvi industrijalnega in kmetovalskega sveta.
91.
Razglas trgovinskega in poljedelskega
ministerstva z dne 6. junija
1898. ].,
o ustanovitvi industrijalnega in kmetovalskega
sveta.
Njegovo c. in kr. apostoljsko Veličanstvo
je z najvišjim sklepom z dne 5. junija 1898. 1. najmilostiveje
blagovolilo potrditi naslednji ustav industrijalnega
in kmetovalskega sveta.
Ustav
industrijalnega in kmetovalskega sveta.
I. Splošna določila.
g- L
Industrijami in kmetovalski svet ima nalogo,
v stvareh, ki zadevajo koristi industrije, obrta in
trgovine, in pa kmetovalstva in gozdarstva in rudarstva
na poziv trgovinskega,- oziroma poljedelskega
ministra ali iz lastnega nagiba izrekati mnenja in
staviti predloge.
g. 2.
Industrijalni in kmetovalski svet sestoji iz dveh
odsekov, katerih eden je dodan trgovinskemu mini-
141
sterstvu za posvetovanje stvarij industrije, obrta in
trgovine, drugi poljedelskemu ministerstvu za posvetovanje
stvarij kmetovalstva in gozdarstva in rudarstva.
Vsak teh odsekov sestoji iz 75 članov, ki se
deloma volijo in deloma imenujejo, in sicer za sedaj
za eno poslovno dobo do konca 1903. 1. in potem
za petero let.
Za primer, da izstopi en član pred iztekom
poslovne dobe se izprazneno mesto zopet odda za
ostalo poslovno dobo.
II. Odsek za industrijo, obrt in trgovino.
g. 3.
Odsek za industrijo, obrt in trgovino je sestavljen
na naslednji način:
I. 34 članov volijo trgovinske in obrtne zbornice
na ta način, da pošiljajo zbornice na Dunaju,
v Pragi, Libercu, Brnu in Trstu po dva člana,
vse ostale zbornice po enega člana.
II. 21 članov volijo industrijama društva ali
strokovne zveze, katere naznači za vsako poslovno
dobo trgovinski minister.
III. 20 članov imenuje trgovinski minister.
Za vsakega člana je voliti, oziroma imenovati,
tudi namestnika.
g. 4.
Trgovinski minister sklicuje odsek po potrebi
vsaj enkiat v letu.
Na prošnjo vsaj polovice članov je sklicati
izvenredno sejo.
(Slovenisch.) 39

142 Kos XXX. 91. Razglas trgovinskega in poljedelskega ministeibtva z dne ü. junija 18%
Trgovinski minister ali namestnik, katerega
on določi, predseduje v odsekovili zboro\anjih.
Seje niso javne.
Mnenja se doženo z glasovanjem navzočih
članov.
s- 5.
Odsek se loči v stalne oddelke, katere je ustanoviti
po potrebi.
Vsekako je osnovati ti i stalne oddelke, katerim
se je posvetovati o stvareh, spadajočih v naslednja
vodila:
1. Priprava gradiva za izprememhe v samovpravni
carinski tarifi in za sklepanje trgovinskih
pogodeb z vnanjimi državami:
2. vredbe, da se razširi spečavanje;
3. odredbe za izboljšanje domačih proizvodnih
razmer, v kolikor se nanašajo na uredbo in obratno
poslovanje, in pa na storilno sposobnost industrijalnih
in obrtniških podjetij.
g. 6.
Stalni oddelki, katere jo sklicati po potrebi, se
posvetujejo pod predsedstvom iz njiho\e srede
izvoljenega načelnika ali njegovega namestnika.
Oddelki so določeni, da zbirajo gradivo glede
predmetov, ki so jim odkázáni po odseku, in da pripravljajo
razpravo v skupnem zboru odseka
s predlogi.
Za posvetovanje o posameznih predmetih se
lahko dele oddelki tudi v ožje odbore.
Seje oddelkov in ožjih odborov niso javne.
g. 7.
V trgovinskem ministerstvu se ustanovi depar- Vsakemu stalnih oddelkov je naložena la na
tement, kateremu je naloženo : podpirati odsek j loga glede vseh njo zadevajočih stvari], zlasti glede
v njegovi nalogi, oskrbovati pisarniške posle in po- tistih, ki se nanašajo na izpremembo v samo\ pravni
speševati delo oddelkov in njihovih ožjih odborov carinski tarifi, na sklepanje lrgo\inskih pogodeb. na
s pripravo potrebnega gradiva, in pa s priredbo pospeševanje spečavanja izdelkov in na povzdigo
morda potrebnih pozvedeb.
izdelovanja sploh.
III. Odsek za kmetovalstvo in gozdarstvo
in za rudarstvo.
I 1. 1 7 članov volijo deželni odbori posameznih
kraljevin in dežel na ta način, da odpošlje vsak
I deželni odbor enega zastopnika. Ako poteče poslovna
doba kakega deželnega odbora med poslovno
dobo industrij.ilnega in kmetovalskega sveta, mine
s tem časom poslovanje od tega deželnega odbora
poslanega zastopnika.
IL 38 članov volijo deželni kulturni sveti,
kmetovalske, gozdarske in ludarske družbe, društva
ali strokovne zveze, katere naznačí za vsako poslovno
dobo poljedelski minister.
III. 20 članov imenuje poljedelski minister.
Za vsakega Člana je voliti oziroma imenovati
tudi namestnika.
g-9.
Odsek se loči v tri stalne oddelke, in sicer
v kmetovalski, v gozdarski in v rudarski.
Po potrebi se lahko ustanovijo r.izen tega za
take stvari, ki zadevajo dva ali vse stalne oddelke,
tudi posebni oddelki.
g. 10.
Odsek podaja mnenja m sta\i predloge
v obče (^. 11, Alinea 4) sam in

Kos XXX. 91. Razglas trogovinskega in poljedelskega ministerstva z dne 6. junija 1898. 143
Za stvari, o katerih se je posvetovati kakemu
oddelku, je postaviti poročevavce. Postavijo se tudi
lahko v namen primerne priprave sklepa v oddelkih
za posamezne stvari ali za vrste stvarij ožji odbori.
Oddelki sklepajo z glasovanjem navzočih
članov.
V oddelkih oziroma v ožjih odborih predsedujejo
iz njihove srede voljeni načelniki ali njihovi
namestniki
Seje oddelkov in ožjih odborov niso javne.
g. 12.
Poljedelski minister sklicuje odsek po potrebi
vsaj enkrat v letu.
Na prošnjo vsaj polovice članov odseka jih je
sklicati na izvenredno sejo.
Ako se gre za ktcro v g. 11., odstavku 4,
označenih stvarij, sklicati je dotični oddelek na
prošnjo dveh tretjin njegovih članov na izvenredno
sejo.
g. 13.
V poljedelskem ministerstvu se ustanovi departement,
kateremu je naloženo: podpirati odsek v njegovi
nalogi, oskrbovati pisarniške posle in pospeševati
delo oddelkov in njihovih ožjih odborov s pripravo
potrebnega gradiva in pa s priredbo morda
potrebnih pozvedeb.
IV. Skupna določila.
g. U.
O predmetih, ki segajo v področje obeh odsekov,
se lahko priredi skupno posvetovanje.
To posvetovanje se vrši:
a) V skupnem odboru dveh ali več oddelkov
obeh odsekov. On sestoji iz enakega vendar
osem ne presegajočega števila članov vsakega
obeh odsekov pod menjajočim predsedstvom
načelnikov oziroma namestnikov v odboru zastopanih
oddelkov obeh odsekov. Skupnemu
odboru se je sestati tudi na zahtevo ie enega
oddelka kakega odseka. Skupni odbor dela
sklepe, ki se jemljejo v dotičnih oddelkih obeh
odsekov v nadaljnjo razpravo.
h) V občnem zboru industrijahiega in kmetovalskega
sveta.
Občni zbor se sklicuje, ko se je vršilo posvetovanje
v kakem skupnem odboru (lit. a), ako se je
v obeh odsekih z večino glasov sklenilo, kak predmet
v takem občnem zboru spraviti v razpravo.
V ta namen se zberejo člani obeh odsekov pod
menjajočim predsedstvom trgovinskega in poljedelskega
ministra.
Razen tega pristoji obema udeleženima ministerstvoma,
sklicati občni zbor na posvetovanje kakega
predmeta.
Občni zbor industrijalnega in kmetovalskega
sveta ima zgolj namen informacije. Na njem se ne
delajo sklepi.
g. 15.
O sklepu odseka, oddelkov in ožjih odborov
se lahko v njih zaslišijo izvedenci.
V občne in odsekove zbore kakor v seje oddelkov
in ožjih odborov pošilja vlada po svojem
mnenju zastopnike.
g. 16.
Poslovanje članov industrijalnega in kmetovalskega
sveta je častna služba, s katero ni združena
plača.
Člani, ki ne bivajo na Dunaju, dobijo za potovanje
na Dunaj in z Dunaja, in pa za dobo sej na
dan po osem goldinarjev dijet, ako ne vlečejo že iz
kakega drugega naslova dijet iz državne blagajne.
Da se udeležijo sej dobijo tudi na progah,
ki so v državnem obratu, prosto vožnjo v poljubnem
voznem razredu za pot na seje in od sej.
Stroški, nastali po uporabi drugih prometnih
naprav se jim po vračajo.
g. 17.
Udeleženi ministerství razglašata za industrijalni
in kmetovalski svet poslovnik, ki dobi takoj
začasno veljavo. Po presoji tega poslovnika od obeh
odsekov določi vlada poslovnik stalno.
Baernreither s. r. Kast s. r.

Leto 1898. i«
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXI. — Izdan in razposlan dne 7. junija 1898.
Vsebina: (Št. 92 95.) 92 Dopustilnica za lokalno železnico Gstadt - Ybbsitz. — 93. Dopustilnica za lokalno
železnico Winterbei g—Wallern. — 94. Dopustilnica za lokalno železnico Prahatice— Wallern. — 95. Ukaz
glede uvedbe časniških kolkovnih pečatil v češkem jeziku.
02.
Dopustilnica z dne 20. maja
1898. 1.
za lokalno železnico Gstadt—Ybbsitz.
1 Na podstaví Najvišega pooblastila se mi je
vzvidelo sporazumno z vdeleženimi ministerství delniški
dru?bi „Ybbsthalbahn" (železnica Ybbske doline)
zaprošeno dopustilo za zgradnjo in obrat lokomotivne
železnice, ki jo bo kot lokalno železnico
z ozkim tirom napraviti od diužbine postaje Gstadt
v Ybbsitz, po določilih zakona o dopuščanju železnic
z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zaL št. 238)
in pa zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž.
zak. št. 2 iz 1895. 1.) in z dne 21. julija 1896. 1.
(drž. zak. št. 141) dodeliti po pogojih in uvetih,
ustanovljenih v nastopnem:
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo
v členu V. zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene
ugodnosti.
g. 2.
Gradnjo dopuščene železnice je začeti takoj,
ko se je dobilo dovolilo za gradnjo, in jo dokončati
(Slovenisch.)
najdalje v poldrugem letu, računeč od današnjega
dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu
prometu ter po njej obrat vzdrževati nepretrgoma
ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držala gorenjega roka za gradnjo
in da bode izvršila in opremila železnico dopustilu,
primerno, mora delniška družba, ki prosi dopustila,
na zahtevo državnega upravstva dati zagotovilo, položivši
primerno varščino v gotovini ali vrednostnih
papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti
po krivdi delniške družbe, ki prosi dopustila, se sme
izreči, da je zapala ta varščina.
g. 3.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se dodeljuje
delniški družbi, ki prosi dopustila, pravica
razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se družbi dodeli tudi zastran
tistih dovlačnie, ki bi se imele narediti, in o katerih
bo državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava
v javni koristi.
Sploh je smatrati lokalno železnico Gstadt —
Ybbsitz za celokupno sestavino železnice Ybbske
40

1 4 6 Kos XXXI. 92. Dopustilr iea z dne 20. maja 1898.
doline, ki je predmet Najvišje dopustilnice z dne
22. oktobra 1894. i. (drž. zak. št. 219), in določbe
te Najvišje dopustilnice morajo, toda izvzemši
tam v g. 2 omenjene ugodnosti, ki se dado uporabiti
zgolj za zadnje omenjeno lokalno železnico, za
omenjeni železniční progi kot enotno podjetje in
sicer na naslednji način veljati:
I. Določila v gg. 4 do 7, 10 do 16, 18, 21
in 22 je uporabiti tudi na lokalno železnico
Gstadt—Ybbsitz po merilu, da
1. naj se vrši oddaja gradnje in dostavek, in
pa cenitev dostavek gradiva, odstopov zemljišč in
drugih oprav (g. 11.), kijih je ugotoviti proti prevzetju
osnovnih delnic, po odredbah v členu XIII.
zakona z dne 21. julija 1896. 1. (drž. zak.
št. 141), da
2. se izda za delovito pokritje napravnih stroškov
nadaljno prednostno posojilo v nominalnem
znesku največ 264.000 gl. a. v., ki ga je na lokalni
železnici Gstadt—Ybbsitz knjižno ugotoviti, ki daje
po 4 odstotke obresti in je povratno najdalj e do
1. avgusta 1893. L, da
3. potrebuje tudi pogodba nanašajoča ^e na
sprejem novega prednostnega posojila, oziroma
obrazec delnih zadolžnic. ki bi jih bilo izdati, in
njih razdolžni črtež odobiila državnega upravstva,
da se
4. smejo kuponske kolkovnine in upravni prispevki.
katere je o s\ojem času izplačati, in pa
morebitna povračila davkov in pristojbin, katere bo
morda plačati za novo prednostno posojilo, zapisali
v obratni račun kol stroškovni postavek, in da
5. prestane dopustilna doba lokalne železnice
Gstadt—Ybbsitz dne 22. oktobra 1984. J.
II. Na mesto določil v gg. 3, 17, 19 in 20
gori omenjene Najvišje dopustilnice, ki se nzveljav-
Ijajo, imajo stopiti naslednje določbe:
1. Za obe lokalni železnici, združeni v enotno
podjetje, namreč za železnico Ybbske doline in
lokalne železnice Gstadt—Ybbsitz daje država poroštvo
letnega skupnega či s lega donosa, ki je enak
potrebščini za štiriodstotno obrestovanje, z razdolžnim
zneskom prednostnega posojila 2,400.000 gl.
a. v. vred, knjižno ugotovljenega na železnici Ybbske
doline, s pofrebščino za štiriodstotno obrestovanje
in razdolžni znesek za isto železnico izdanih prednostnih
dein K* V nominalnem /nesku 200.000 gl.
a. v. \\v(]. privzemŠi is'o\rslao potrebščino za \\J
daljnjo predli« bfno posnji-o v nominalnem /nesku.
I 264.000 gl., katero je najeti v namen nabave novcev
za gradnjo lokalne železnice Gstadt—Ybbsitz.
i Če bi letni čisti donos obeh železnic ne do&egel
jamčenega zneska, bo moralo primanjkljaj popolniti
državno upravstvo.
Jamčeni letni čisti donos se določuje za dobo
do časa, ko se otvori obrat lokalne železnice
Gstadt — Ybbsitz z zneskom do 110.589 gl. a. v.
največ, od tega časa naprej do 1. avgusta 1969. 1.
z zneskom do 121.789 gl. a. v. največ, od 1. avgusta
1969. 1. do 1. avgusta 1973. 1. z zneskom
do 29.189 gl. a. v. največ in od zadnje omenjenega
časa naprej za ostalo dopustilno dobo z zneskom
do 17.989 gl. a. v. največ.
2. Delniška družba, ki pro^i dopustila, ima
dolžnost po pogojih in pridržkih, navedenih
v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1.
(drž. zak. št. 2. iz 1895. 1), državnemu upi-dvstvu
na njegovo zahtevo vsak čas dopuščali soporabo že-
Ileznic zanromet med že obstoječimi železnicami ali
pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v diža\nem
obratu, in to tako. da bo imelo državno uprav-
Ubo pravico, prosto ustanavljaje tarife, zi primerno
odškodnino odpravljati ali odpravljali dajati cele
vlake ali posamezne vozove po sopoiablj.inih žehvjiicah
ali posameznih njihovih koMh.
i Državno upravstvo si pridržuje pravico, da
sme dopuščeni železnici vsak čas odkupiti po nastopnih
določilih :
a) Odškodnina, ki jo bo dati, ako se odkupi železnica,
bodi v tem, da prevzame drža\a. da
plača sama mesto delniške družbe „železnica
Ybbske doline" prednostna posojila, označena
v g. 4., odstavku IL, št. J., in morebitna druga
od družbe z dovoljenjem državnega upravstva
najela posojila v zneskih, ki ob času odkupa
niso še izplačani, in da izplača družbi nomi-
I nami znesek prednostne in osnovne delniške
glavnice, v kolikor bi še v prej omenjenem
času ne bila poplačana, v gotovini ali v državnih
zadolžnicah.
Te zadolžnice je pri tem računati po
tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med
kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju
na dunajski borzi uradno zaznamovali o državnih
zadolžnicah enake vrste.
b) Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa
pride država proli vračilu odškodnine, predpisane
v lit. a), brez daljnjo odplate v bremen
čisto, oziroma le s še neplačanimi ostanki po-
^ojila, ki se je najelo z dovoljenjem državne
uprave, obremenjeno last in v užitek železnic

z vsemi dotiČnimi rečmi, naj bodo premične
ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne
zaloge in blagajnične zaloge, potem dovlačnice,
ki so morda lastnina družbe, in postranska
družabna opravila in pa iz nápravné glavnice
narejene obratne in pricuvne zaklade,
ako le-ti niso že bili namenu primerno uporabljeni
z odobrilom državnega upravstva.
c) Sklep državnega upravstva radi vršitve državne
odkupne pravice, ki se ima zvrniti vedno z začetkom
koledarskega leta, se bode naznanil
železničnému podjetju najkasneje do 31. oktobra
ravnokar minolega leta v obliki izjave.
V tej izjavi se bode določilo :
Kos XXXI. 92. Dopustilni iha z dne 20. maja 1898. 147
a) čas, od katerega naprej se zvrši odkup;
ß) železniško podjetje, ki je predmet odkupa,
in drugi imovinski predmeti, ki imajo,
bodisi kakor pritiklina železniškega podjetja,
bodisi v poplačilo državnih terjatev
iz poroštvenega razmerja ali iz drugih
pravnih naslovov preiti na državo ;
7) znesek odkupne cene (lit. a), katero
mora država plačati železničnému podjetju,
eventuvalno s pridržkom dodatne izprave
začasno izračunati, z naznanilom
plačilnega roka in plačilnega kraja.
d) Državnemu upravstvu ostane pridržana pravica,
da ob enem z dostavljeno odkupno izjavo
postavi posebnega komisarja, kateremu je
paziti na to. da se imovinski stan od tega časa
naprej ne izpremeni na škodo države.
Vsaka prodaja ali obremenitev nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni
izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave
začenši privolila posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih, čez
obseg lednega opravilnega obrata segajočih ali
trajno obremenitev snujočih obvezanostij.
e) Družba je dolžna za to skrbeti, da lahko prevzame
državno upravstvo fizično posest vseh
v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov
na dan, določen za odkup.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti,
ima državno upravstvo pravico, tudi brez pri-
volila družbe in brez sodne pripomoči prevzeti
fizično posest navedenih imovinskih predmetov.
Od časa odkupa začenši se vrši obrat
odkupljenih železnic za državni račun, in za to
gredo od tedaj naprej vsi obratni dohodki na
korist državi, vsi obratni izdatki na njen
dolg.
Cisti donosi, ki se pokažejo, ko je obračunati
do Časa odkupa, ostanejo železničnému
podjetju, ki pa mora zato samo poravnati tudi
vse obračunske dolgove in druge dolgove, izvirajoče
iz gradnje in obrata železnic, do gorenjega
časa.
f) Vlada si pridržuje pravico, na podstaví odkupne
izjave (lit. c) vknjižiti državno lastninsko
pravico na vse vsled odkupa na državo prehajajoče
nepremične imovinske predmete.
Družba ima dolžnost, v ta namen morda od
njene strani še potrebne pravne listine državnemu
upravstvu na njegovo zahtevo dati na razpolaganje.
4. Ko mine Najvišje dopustilo z dne 22. oktobra
1894. 1. (drž. zak. št. 219) in tistega dne, ko
mine, preide država brezodplatno v neobremenjeno
last in v užitek obeh dopuščenih železnic in vsega
premičnega in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila,
gradivne zaloge in blagajnične zaloge, potem
dovlačnice, ki bodo morda lastnina družbe, in družabna
postranska opravila, in iz nápravné glavnice
narejene obratne in pricuvne zaklade, v obsegu
povedanem v prejšnjem lit. b.
Ako mine Najvišje dopustilo z dne 22. oktobra
1894. L (drž. zak. št. 219) in pa tudi ako se
obe železnici odkupita (lit. b) obdrži družba last
pričuvnih zakladov, napravljenih iz lastnega donosa
podjetja, in kar bi imela po obračunih terjati,
potem tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih
ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je
družba sama sezidala ali pridobila po pooblastilu
državnega upravstva z izrecnim pristavkom, da te
reči niso pristojstvo železnic.
Wittek s. r.

148
Kos XXXL 93 - Dopustih
o:*.
Dopustilnica z dne 22.maja 1898.1.
za lokalno železnico Winterberg—Wallern.
Na podstaví Najvišega pooblastila se mi je
vzvidelo spotazumno z udeleženimi ministerství delniški
družbi „Lokalna železnica Strakonice—Winterberg"
zaprošeno dopustilo za zgradnjo in obrat
lokomotivne železnice, ki jo bo kot bk.tlno železnico
s pravilno razteč'no napraviti od družbine postaje
Winterberg čez Eleonorenliain v Wallern, po določilih
zakona o dopuščanju železnice z dne 14. septembra
1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakonov
z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz
1. 1895.) in z dne 21. julija 1896. 1. (drž. zak.
št. 141) dodeliti po pogojih in uvetih. ustanovljenih
v nastopnem:
8- L
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljuiejo
v členu V. zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) omenjene
ugodnosti.
g. 2.
Gradnjo dopuščene železnice je začeti takoj, ko
se je dobilo dovolilo za gradnjo, dokončati jo najdalje
v dveh letih, računeč od današnjega dne. Dodelano
železnico je takoj izročiti javnemu prometu
kakor tudi po njej vzdrževati obrat nepretrgoma ves
čas, dokler bo trajalo dopustilo.
g. 3.
Da izdela dopuščeno železnico, zato se dodeljuje
družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih
zakonitih predpisov.
ista pravica naj se družbi dodeli tudi zastran
tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in o katerih
bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava
v javni koristi.
8- 4.
Gradnja dopuščene železnice se po ukazilih, ki
jih izda železniško ministerstvo, izvrši pod neposrednim
vodstvom in nadzorom železniškega mini-1
sterstva, oziroma službenega mesta, od njega v to i
odrejenega I
ica z dne 22. maja 1898.
Gradnja in do>tavke n^j se oddajejo po podrobnem
projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi
pod primernim vplivom državnih organov pod noposredno
ingercnco in, kolikor se da, po pogojih, navadnih
pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo naj se oddajejo ločeno od naj
bave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč
in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzelkom
osnovnih delnic, naj se določi sporazumno med
državo in udeležencem in po njegovi smrti s prostovoljno
sodno cenitvijo.
Vozila, kolejnice (šine) in drugačne sestavine
železnice, in pa vsi predmeti za opremo je nabaviti
samo in edino iz domačih tvornic.
I Izjemo od tega določila more železniško ministerstvo
sporazumno s trgovinskim ministerstvom
dovoliti tedaj, kadar bi se pokazalo, da domače
tvornice ne morejo dotičnih dostavek glede na ceno,
kakovost in čas do katerega jih je izvršili, opraviti
po istih pogojih, kakor jih ponujajo inozemske
tvornice.
g. 5.
Sploh je smatrati skraja omenjeno lokalno železnico
Winterberg — Eleonorenhain—Wallern za
celokupno sestavino podjetja lokalne železnice
Strakonice — Winterberg, ki je predmet Najviše dopustilnice
z dne 18. aprila 1892.1. (drž. zak. št. 74.),
in določbe te Najviše dopustilnice morajo, toda izvzemši
tam v gg. 1. 2, 8, 9, 11 in 12, v odstavku 1
vštevši do 5, potem v odstavku 9. in 10. omenjene
določbe, ki se dado uporabiti zgolj za zadnje omenjeno
lokalno železnico, za obe železnični progi kot
enotno podjetje veljati in sicer na naslednji način.
I. Določbe v gg. 4, 5, 7, 10, 12, v odstavku 6
do 8, potem v gg. 13 do 16 in 18 do 20 je uporabiti
tudi na nadaljevalno progo, ki je predmet te
dopustilnice, po merilu, da
1. potrebuje pogodba, nanašajoča se na sprejem
prednostnega ali hipotečnega posojila za nadaljevalno
progo, oziroma obrazci delnih zadolžnic,
ki bi jih bilo izdati, in njih razdolžni črtež odobrila
državnega upravstva, da se
2. smejo tudi kuponske kolkovnine, nadalje
upravni prispevki in povračila davkov in pristojbin,

katere bo morda treba plačati za zgoraj omenjeno
posojilo, zapisati v obralni račun kot stroškovni postavek,
da
3. imajo na prednostne obligacije se nanašajoče
določbe omenjenih paragrafov zmislu primerno veljati
za hipotečno posojilo, ki ga bo eventuvalno najeti
v namen nabave novcev za nadaljevalno progo,
in da
4. prestane dopustilna doba za nadaljevalno
progo in pa za osnovno železnico z 17. aprilom
1982. 1.
II. Na mesto določil v gg. 3, 6 in 17 gori
omenjene Najviše dopustilnice, ki se razveljavljajo,
imajo stopiti naslednje določbe:
1. Za obe lokalni železnici Strakonice — Winterberg
in Winterberg — Wallern, združeni v enotno
podjetje, dodeljuje država poroštvo letnega skupnega
čistega donosa, ki je enak potrebščini za štiriodstotno
obreslovanje z razdolžno kvoto prednostnega
posojila v nominalnem znesku 1,200 000 gl. a. v.
vred, ugotovljenega knjižno na lokalni železnici
Strakonice—Winterberg, privzemši istovrstno potrebščino
za nadaljnjo prednostno ali hipotečno posojilo
v najvišjem nominalnem znesku 1,190.000 gl.
a. v., katero je najeti v namen nabave novcev za
gradnjo nadaljevalne proge od Winterberga v Wallern
in knjižno ugotoviti na ravno tej progi, in pa
štiriodstotni prednostni dividendi z razdolžno kvoto
vred za družabno prednostno delniško glavnico,
znašajočo 250.000 gl. a. v.
Če bi letni čisti donos obeh železnic ne dosegel
zneska, za katerega velja poroštvo, bo moralo
primankljaj popolniti državno upravstvo.
Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo,
se ustanavlja na naslednje največinske zneske, in
sicer:
a) za čas, ko se prične obrat po nadaljevalni progi
Winterberg—Wallern na 60.788 gl. a. v.
v notah;
b) od tu naprej do 18. aprila 1967. 1. na
111.288 gl. a. v. v notah;
c) za nadaljnjo dobo do konca 76. leta do dopustilne
dobe nadaljevalne železnice na 72.985 gl.
a. v. v notah in
d) za ostalo dopustilno dobo na 22.485 gl. a. v.
v notah.
2. Z zneskom, ki ga državno upiuvstvo plačuje
vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako,
kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto
na leto.
Kos XXXI. 93. Dopustilnica z dne 22. maja 1898. 149
Kadar čisti donos železnic prestopi zagotovljeno
letno vsoto, se mora dotični prebitek takoj odpraviti
na državno uprav^vo v vračilo dane naprednine
z obrestmi vred, dokler se ta popolnoma ne odplača.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, predno
se vrnejo naprednine.
Terjatve države iz takih naprednin ali obresti,
ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo
ali ko se železnici odkupita, je opravljati iz še
ostale imovine železničnega podjetja.
3. Državno upravstvo si pridržuje pravico, da
sme dopuščeni železnici vsak čas odkupiti po nastopnih
določbah:
a) Odškodnina, ki jo bo dati, ako se odkupita železnici,
bodi v tem, da prevzame država, da
plača sama mesto delniške družbe „Lokalna
železnica Strakonice — Winterberg" prednostna,
oziroma hipotečna posojila, označena
v g. 5, odstavku II., št. 1. in morebitna druga
od družbe z dovoljenjem državnega upravstva
najeta posojila v zneskih, ki ob času odkupa
niso še izplačani, in da izplača delniško glavnico,
v kolikor bi še v prej omenjenem času
ne bila poplačana, v polni imenski vrednosti
v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Te zadolžnice je pri tem računati po
tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med
kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju
na dunajski borzi uradno zaznamovali o državnih
zadolžnicah enake vrste.
b) Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa
pride država proti vračilu odškodnine, predpisane
v lit. a), brez daljnje odplate v bremen
čisto, oziroma le s še neplačanimi ostanki posojila,
ki se je najelo z dovoljenjem državne
uprave, obremenjeno last in v užitek železnic
z vsemi dotičnimi premičnimi in nepremičnimi
rečmi, vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične
zaloge, dovlačnice, ki so morda lastnina
družbe, in postranska družabna opravila
in pa iz nápravné glavnice narejene obratne in
pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu
primerno uporabljeni z odobrilom državnega
upravstva.
c) Sklep državnega upravstva radi vršitve državne
odkupne pravice, ki se ima izvršiti vedno z začetkom
koledarskega leta, se bode naznanil
železničnému podjetju najkasneje do 31. oktobra
ravnokar minolega leta v obliki izjave.

1 50 Kos XXXI. 9 k Dopustih niča z dne 22. maja 1898.
V tej izjavi se bode določilo:
aa) čas, od katerega naprej se izvrši odkup;
bb) železniško podjetje, ki je predmet odkupa,
in drugi imovinski predmeti, ki
imajo, bodisi kakor pritiklina železničnega
podjetja, bodisi v poplačilo državnih terjatev
iz poroštvenega razmerja (g. 5, odstavek
II, številka 1) ali iz drugih pravnih
naslovov preiti na državo;
cc) znesek odkupne cene (lit. d), katero mora
država plačati železničnému podjetju,
eventuvalno s pridržkom dodatne izprave
začasno izračunati, naznanivši plačilni rok
in plačilni kraj;
d) državnemu upravstvu ostane pridržana pravica,
da ob enem z dostavljeno odkupno izjavo postavi
posebnega komisarja, kateremu je paziti
na to. da se imovinski stan od tega časa začenši
ne izpremeni na škodo države.
Vsaka prodaja ali obremenitev nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni
izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave
začenši privolila posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih, čez
obseg rednega opravilnega obiata segajočih ali
trajno obremenitev snujočih obvezanosti:
v) družba je dolžna za to skrbeti, da lahko prevzame
državno upravstvo fizično posest vseh
v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov
na dan, določen za odkup.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti,
ima državno upravstvo pravico tudi brez privolila
družbe in brez sodne pripomoči prevzeti
fizično posest navedenih imovinskih predmetov.
Od časa odkupa začenši se vrši obrat
odkupljenih železnic za državni račun, in zato
gredo od tu naprej vsi obratni dohodki na
korist državi, vsi obratni izdatki na njen dolg.
Čisti donosi, ki se pokažejo, ko jo obračunati
do časa odkupa, ostanejo železničnému
podjetju, ki pa mora zato samo poravnati tudi
vse obračunske dolgove in druge dolgove, izvirajoče
iz graduje in obrata železnic do grenjega
časa.
f) Vlada si pridržuje pravico, na podstavi odkupne
izjave (lit. c) vknjižiti državno lastninsko
pravico na vse vsled odkupa na državo prehajajoče
nepremičnine imovinske predmete.
Družba ima dolžnost v ta namen morda od
njene strani še potrebovane pravne listine držav -
nemu upravstvu na njegovo zahtevo dati na razpolaganje.
Wittek s. r.
»4.
Dopustilnica z dne 22. maja
1898. L
za lokalno železnico Prahatice—Wallem.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je
vzvidelo sporazumno z udeleženimi ministerství delniški
družbi „lokalna železnica „Wodhan—Prahatice"
zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne
železnice, ki jo bo kot lokalno železnico
s pravilno raztečino napraviti od družbine postaje
Prahalice v Wallem, po določilih zakona o dopuščanju
železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž.
zak. št. 238), in pa zakonov z dne 31. decembra
1894. L (drž. zak. št. 2 iz L 1895.) in z .lue 21. julija
1896. 1. (drž. zak. št. 141) dodeliti po pogojih
in uvetih. ustanovljenih v nastopnem:
g-1.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se dodeljujejo
v členu V. zakona z dne 31. decembra
1894.1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene
ugodnosti.
g. 2.
Gradnjo dopuščene železnice je začeti takoj,
ko se je dobilo dovolilo za gradnjo, in jo dokončati
najdalje v dveh letih, računeč od današnjega dne.
Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu
kakor tudi po njej vzdrževati obrat nepretrgoma
ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.

g. 3.
Da izdela dopuščeno železnico, zato se dodeljuje
družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih
zakonitih predpisov.
Ista pravica naj se družbi dodeli tudi zastran
tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih
bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava
v javni koristi.
g. 4.
Gradnja dopuščene železnice se po ukazilih,
ki jih izda železniško ministerstvo, izvrši pod neposrednim
vodstvom in nadzorom železniškega ministerstva.
oziroma službenega mesta, od njega v to
odrejenega.
Gradnja in dostavk naj se oddajejo po podrobnem
projektu in proračunu stroškov, ki se seslavi
pod primernim vplivom državnih organov, pod
neposredno ingerenco in, kolikor se da, po pogojih,
navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo naj se oddajejo ločeno od
nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč
in drugih oprav, ki naj se zagotovijo s prevzetkom
osnovnih delnic, naj se določi sporazumno med
državo in vdeležencem in po njegovi smrti s prostovoijno
sodno cenitvijo.
Vozila, kolejnice (šine) in drugačne sestavine
železnice, in pa vsi predmeti za opremo je nabaviti
samo in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določila more železniško ministerstvo
sporazumno s trgovinskim ministerstvom dovoliti
tedaj, kadar bi se pokazalo, da domače tvornice
ne morejo dotičnih dostavek glede na ceno, kakovost
in čas, do katerega jih je izvršiti, opraviti po
istih pogojih, kakor jih ponujajo inozemske tvornice.
8.5.
Sploh jo smatrati skraja omenjeno lokalno železnico
Prahatice—Wallern za celokupno sestavino
podjetja lokalne železnice Wodnan—Prahatice, ki
je predmet Najviše dopustilnice^ z dne 18. aprila
1892. 1. (drž. zak. št. 75), in določbe le Najviše
dopustilnice morajo, toda izvzemši tam v gg. 1, 2,
Kos XXXI. 94. Dopustilnica z dne 22. maja 1898. 151
I 8, 9. 11 in 12, v odstavku 9 in 10 omenjene določbe.
ki se dado uporabiti zgolj za zadnje omenjeno
železnico, veljati za obe železnični progi kot enotno
podjetje in sicer na naslednji način :
I. Določbe v gg. 4, 5, 7, 10, 12, v odstavku 6
do 8, potem v gg. 13 do 16 in 18 do 20 je uporabiti
tudi na nadaljevalno progo, ki je predmet te
dopustilnice, po merilu, da
1. potrebujejo pogodba, nanašajoča se na
sprejem prednostnega ali hipotečnega posojila za
nadaljevalno progo, oziroma obrazci delnih zadolžnic,
ki bi jih bilo izdati, in njih razdolžni črtež odobrila
državnega upravstva, da se
2. smejo tudi kuponske kolkovnine. nadalje
upravni prispevki in povračila davkov in pristojbin,
katere bo morda treba plačati za zgoraj omenjeno
posojilo, zapisati v obratni račun kot stroškovni postavek,
da
3. imajo na prednostne obligacije se nanašajoče
določbe omenjenih paragrafov zmislu primerno
veljati za hipotečno posojilo, ki ga bo eventuvalno
najeti v namen nabave novcev za nadaljevalno
progo, in da
4. prestane dopustilna doba za nadaljevalno
progo in pa za osnovno železnico z 17. aprilom
1982. L
I II. Na mesto določil v gg. 3, 6 in 17 gori
j omenjene Najviše dopustilnice, ki se razveljavljajo,
imajo nastopiti naslednje določbe:
| 1. Za obe lokalni železnici Wodöan—Praha-
I tice in Prahatice—Wallern, združeni v enotno pod-
Ijetje, dodeljuje država poroštvo letnega skupnega
čistega donosa, ki je enak potrebščini za štiriodstotno
obrestovanje z razdolžno kvoto prednostnega
posojila v nominalnem znesku 800.000 gl.
a. v. v notah vred, knjižno ugotovljenega na lokalni
železnici Wodnan—Prahatice, privzemši istovrstno
potrebščino za nadaljnjo prednostno ali hipotečno posojilo
v najvišjem nominalnem znesku &37.000 gl.
a. v. v notah, katero je najeti v namen nabave novcev
za gradnjo nadaljevalne proge od Prahatic
v Wallern in knjižno ugotoviti na ravno tej progi, in
pa štiriodstStni prednostni dividendi z razdolžno
kvoto vred za družabno prednostno delniško glavnico,
znašajočo 100.000 gl. a. v. v notah.
Če bi letni čisti donos obeh železnic ne dosegel
zneska, za katerega velja poroštvo, bo moralo
primanjkljaj popolnih državno upravstvo.

152 Kos. XXXI. 94. Dopustilnica z dne 22. maja 1898.
Letni čisti donos, za katerega velja poroštvo.
se ustanavlja na naslednje največinske zneske
in sicer:
a) za čas ko se prične obrat po nadaljevalni
progi Prahatice— Wallern na 37.859 gl. a. v.
v notah;
b) od tod naprej do 18. aprila 1967. 1. na
73.459 gl. a. v. v notah;
c) za nadaljnjo dobo do konca 76. leta dopustilne
dobe nadaljevalne železnice na 44.594 gl. a. v.
v notah ;
d) za ostalo dopustilno dobo na 8994 gl. a. v.
v notah.
2. Z zneskom, ki ga državno irpravstvo plačuje
vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako.
kakor z naprednino. ki daje obresti po štiri od sto
na leto.
Kadar čisti donos železnic prestopi zagotovljeno
letno vsoto, se mora dotični prebitek takoj
odpraviti na državno upravstvo v vračilo dane naprednine
z obrestmi vred. dokler se ta popolnoma
ne odplača.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti,
predno se vrnejo naprednine.
Terjatve države iz takih naprednin ali obresti,
ki še niso bile plačane do časa. ko prestane dopustilo
ali ko se železnici odkupita, je opravljati iz še
ostale imovine železničnega podjetja.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da
sme dopuščeni železnici vsak čas odkupiti po nastopnih
določbah:
a) Odškodnina, ki jo bo dati. ako se odkupita železnici,
bodi v tem, da prevzame država, da
plača sama mesto družbe prednostna, oziroma
hipotečna posojila, označena v g. 5. odstavku
II. št. 1. in morebitna druga od družbe
z dovoljenjem državnega upravstva najeta posojila
v zneskih, ki ob času odkupa niso še
izplačani, in da izplača delniško glavnico v kolikor
bi še v prej omenjenem času ne bila poplačana,
v polni imenski vrednosti v gotovini
ali v državnih zadolžnicah.
Te zadolžnice je pri tem računati po
tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med
kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju
na dunajski borzi uradno zaznamovali o državnih
zadolžnicah enake vrste.
b) Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa
pride država proti vračilu odškodnine, predpi-
sane v lit. a), brez daljnje odplate v bremen
Čisto, oziroma le s še neplačanimi ostanki posojila,
ki se je najelo b dovoljenjem državne
uprave, obremenjeno last in v užitek železnic
z vsemi doličnimi premičnimi in nepremičnimi
rečmi, vštevši vozila, gradivne zaloge in
blagajnične zaloge, dovlačnice, ki so morda
lastnina družbe, in postranska družabna opravila
in pa iz nápravné glavnice narejene obratne
in pričuvne zaklade, ako le-ti niso že bili namenu
primerno uporabljeni z odobrilom državnega
upravstva.
c) Sklep državnega upravstva radi vršitve državne
odkuone pravice, ki se ima izvršiti vedno z začetkom
koledarskega leta, se bode naznanil železničnemu
podjetju najkasneje do 31. oktobra
liavnokar minolega leta v obliki izjave.
V tej izjavi se bode določilo:
aa) čas, od katerega naprej se izvrši odkup;
bb) železniško podjetje, ki je predmet odkupa,
m ('rugi imovinski predmeti, ki imajo,
bodisi kot pritiklina železniškega podjetja,
bodisi v poplačilo državnih terjatev iz poroštv
enega razmerja (g. 5. odstavek 3.
št. 1) ali iz drugih pravnih naslovov preiti
na državo;
cc) znesek odkupne cene (lit. a), katero
mora država plačati železničnému podjetju,
eventuvalno s pridržkom dodalne izprave
začasno izračunati, naznanivši plačilni
rok in plačilni kraj.
d) Državnemu upravstvu ostane pridržana pravica,
da ob enem z dostavljeno odkupno izjavo postavi
posebnega komisarja, kateremu je paziti na to,
da se imovinski stan od tega časa začenši ne
izpremeni na škodo države.
Vsaka prodaja ali obremenitev nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni
izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave
začenši privolila posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih, čez
obseg rednega opravilnega obrata segajočih ali
trajno obremenitev snujočih obvezanosd;
e) Družba je dolžna za to skrbeti, da lahko prevzame
državno upravstvo fizično posest vseh
v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov
na dan, določen za odkup.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti,
ima državno upravstvo pravico tucli brez privolila
družbe* in brez sodne pripomoči prevzeti
fizično posest navedenih imovinskih
predmetov.

Kos XXXI. 95. Ukaz finančnega ministerstva z dne 27. maja 1898. 153
Od časa odkupa začenši se vrši obrat odkupljenih
železnic za državni račun, in zato
gredo od tu naprej vsi obratni dohodki na ko«
rist državi, vsi obratni izdatki na njen dolg.
Čisti donosi, ki se pokažejo, ko je obračunati
do časa odkupa, ostanejo železničnému
podjetju, ki pa mora zato samo poravnati tudi
vse obračunske dolgove in druge dolgove, izvirajoče
iz gradnje in obrata železnic do gorenjega
časa.
f) Vlada si pridržuje pravico, na po' q stavi odkupne
izjave (lit. c) vknjižiti državno lastninsko
pravico na vse vsled odkupa na državo
prehajajoče nepremične imovinske predmete.
Družba ima dolžnost v ta namen morda
od njene strani še potrebovane prava e listine,
državnemu upravstvu na njegovo zahtevo dati
na razpolaganje.
(Slowenisch.)
Wittek s. r.
í>5.
Ukaz finančnega ministerstva
z dne 27. maja 1898. L,
glede uvedbe časniških kolkovnih pečatil v češkem
jeziku.
Za kolkovanje časnikov, izhajajočih v češkem
jeziku, se uvajajo posebna časniška kolkovna pečatila,
ki se razlikujejo od časniških kolkovnih pečatil,
uvedenih z ukazom z dne 11. novembra 1885.1.
(drž. zak. št. 161), le v tem, da je napravljen na
mesto okolnega napisa „k. k. Zeitungsstempel*
okolni napis „c. k. novin, kolek".
Ta nova časniška kolkovna pečatila se bodo
rabila pri uradih, katerim je izročeno, natiskovati
časniški kolek, v Pragi, Budejevicah, Brnu, Olomucu,
Mor. Ostrovi, Kromerižu in Holešovu.
41
Eaizl s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXII. — Izdan in razposlan dne 22. junija 1898.
Vsebina: Št. 96. Ukaz glede opravilnega reda obrtnih sodnij in poslovanja pri teh sodnijah.
96.
Ukaz pravosodnega ministra v porazumu
z ministri za notranje
stvari, trgovino in finance z dne
17. junija 1898 1.
glede opravilnega reda obrtnih sodnij in poslo-
vanja pri teh sodnijah.
Na podstavi g. 40 zakona z dne 27. novembra
1896. 1. (drž. zak. št. 218) o vpeljavi obrtnih sodnij
in o sodni oblasti v sporih iz obrtnega delovnega,
učnega in mezdnega razmerja, se v porazumu z ministri
za notranje stvari, za trgovino in finance
ukazuje :
I. Oddelek.
Opravilni red obrtnih sodnij.
Uporaba oprayilnega reda za sodnije prve
in druge stopinje.
Š. L
Za poslovanje obrtnih sodnij se zmisloma uporabljajo
določbe ukaza pravosodnega ministra z dne
5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 112), ako se v tem-le
ukazu ne ukazuje kaj drugega ali ako razlika vredb
obrtnih sodnij ne nasprotuje uporabi opravilnega
reda, izdanega za sodnije prve in druge stopinje.
I S- 2.
155
Zlasti je uporabiti naslednje določbe opravil-
nega reda za sodnije prve in druge stopinje na poslovanje
obrtnih sodnij :
g g. 1 do 3 (uradna opravila načelnikov sodnije);
gg. 27 do 30, 33 do 39 (sodnijski in pisarniški
oddelki) ;
gg. 40 do 46 (opravilne ure, nedeljski počitek,
prazniki, nocna doba) ;
gg. 62 do 75, 79 (sodnijske vloge);
gg. 82 do 90, 92 do 100, 104 do 110, 113
(splošne določbe o poslovanju) ;
gg. 114 do 116, 118, 119, 121, 123, 125
do 128 (naroki in razprave);
gg. 129, 130, 131, 133 do 137, 141 do 148,
150 (opravki civilne pravde);
gg. 181 do 189 (rešitev v senatu);
gg. 191 do 197, 199, 200, 201, 203 do 206,
209, 210 do 216 (izdatek sodnih rešitev);
gg. 217 do 222 (splošni predpisi o vpisnikih);
gg. 261 do 268 (osnova spisov);
g. 280 (zbiralni spisi);
gg. 282, odstavek 1 in 3, 283, 284, 287,
288 (hranjenje spisov) ;
gg. 289, 290 do 292, 293, odstavek 2 in 3,
| 294 (registratura);
gg. 295 do 299 (vničba spisov);
gg. 302 do 312 (sodna pisarnica, področje,
poslovodstvo in nadzorstvo) ;
gg. 313, št. 1, 2, 3, 5, 7 do 12, 316, 319,
št. 1, 2, 4 in 5, 322 do 328 (opravki sodne pisar-
I nice izven vročevalne in izvršilne službe) ;
(Slovenisch.) 42

156
Kos XXXII. 96. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 17. junija 1898.
gg. 329, 330, 332. 334. 338 (osebje za vro-
Čevalno službo);
gg. 339 do 342, 347, 349 do 357, 360 do
368, 372, 373. 375, 376, 377, zadnji odstavek.
378 (\ročbe, pošiljke in izrocbe);
gg. 402 do 404 (opravilni koledar);
gg. 406, št. 1 in 16 (drugi zaznamki in zapiski)
;
g. 414 (posebna pregledovanja po prejemnikih
ukazila pravosodnega ministra).
8-3.
Za razdelitev opravil pri obrtnih sodnijah
veljajo določbe gg. 17, 18, 19, št. 1 in 9, in g. 20
opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje
z merilom, da je civilne pravdne stvari razdeliti po
črkah ali po skupinah sorodnih obrtovanj, vse spore
med trgovci in njih služabniki pa brez ozira na
drugo razdelitev opravil izročiti vedno samo enemu
oddelku.
Sodne odpovedi najemnih pogodb in predloge
za izdajo naročil, da se izroči ali prevzame najemni
predmet, je razdeliti po enakih pravilih kakor
pravdne stvari.
Razdelitev opravil vrši načelnik obrtne sodnije;
naznaniti jo je predsedniku nadrejenega sodnega
dvora prve stopinje in ta jo lahko izpremeni (g. 26
zakona o vredbi sodnij).
Od obrazcev, uvedenih z opravilnim redom za
sodnije prve in diuge stopinje je uporabiti pri obrtnih
sodnijah obrazce št. 5, 6, 7, 11, 13, 14, 15.
16, 17, 18, 19, 53, 60. 63, 64, 65, 66. 67, 70.
71, 72, 73, 74, 75. 76. 77, 78, 79, 80. 88,
93 in 100.
Pisarniško osebje obrtnih sodnij.
4.
5. 5.
Ako se obrtni sodniji ne odkaze posebno pisarniško
osebje, oskrbovati je pisarniške posle obrtnih
sodnij v sedežu sodnih dvorov pisarniškim uradnikom
(pisarniškim pomočnikom) sodnega dvora,
drugače pisarniškim uradnikom (pisarniškim pomocnikom)
okrožne sodnije, ki je v sedežu obrtne
sodnije.
Založba stroškov obrtnih sodnij.
Izdatki za obrtne sodnije, katerih ni plačevati
občini (g. 6 zakona o obrtnih sodnijah), zadevajo
stan pravosodne uprave.
Za nakaz in zaracunjanje stalnih plač načelnika
in njegovih namestnikov, in pa pisarniškega in
služabnega osebja, vštevši dnevščine pisarjev, veljajo
splošni predpisi. Za založbo drugih izdatkov, ki zadevajo
stan pravosodne uprave, nakaže načelniku
obrtne sodnije predsednik višji deželni sodniji zalog.
O tem in pa o ravnanju z novci tega zaloga in
o njega zaračunjanju se bodo izdali posebni napotki.
Vpisniki in dnevniki.
g. 7.
Pri obrtnih sodnijah je pisati naslednje vpisnike:
Cr za pravde po obrazcu št. 1 ;
K za odpovedi in ponudbe radi oddaje ali prevzetbe
stanovanj v delavskih hišah, katerih uporabo
daje gospodar delavcu brezplačno ali za plačilo, po
obrazcu št. 25 opravilnega reda za sodnije prve in
druge stopinje.
Nr (zbiralni vpisnik) za vse stvari, ki ne spadajo
v vpisnik O, K ali v predsedniški dnevnik, po
obrazcu št. 33 opravilnega reda za sodnije prve in
druge stopinje.
Za stvari pravosodne uprave, zadevajoče obrtno
sodnijo. je pisati predsedniški dnevnik po obrazcu
št. 11 opravilnega reda za sodnije prve in druge
stopinje.
Za pisanje vpisnika Cr veljajo predpisi g g. 226
in 227 opravilnega reda za sodnije prve in druge
stopinje.
Pri tožbah, s katerimi se pobijajo razsodila
razsodiških odborov kake obrtne zadruge (g. 35 zakona
o obrtnih sodnijah) je vpisati zgolj v predelek 17
pravokotno črto; v predelke 8 do 16 se v tem slučaju
ničesar ne vpiše.
Združitev raznih terjatev v tožbi, vloženi po
g. 4 zakona o obrtnih sodnijah, je zaznamovati
z vpisom v vsakega dotičnih predelkov 8 do 16.

Kos XXXII. 96. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 17. junija 1898. 157
Nastop počitka v postopanju je v predelku za
opomnje s kratkim zaznamenilom, na primer: počitek
15/1, naznaniti.
Naznanilo vzrokov preložitve pri vpisu narokov
za ustno razpravo (predelek 20) naj izostane.
Tiste pravne slučaje, v katerih postopanje na
koncu leta še počiva, je smatrati z zadnjim dnem
leta za rešene. Ako se postopanje pozneje zopet
začne, je vpisati tožbo pod novo številko v vpisniku.
g. 9.
Znamenja spisov na koncu leta vpisanih nerešenih
(tekočih ostalih) stvarij je vpisati na prvi
strani vpisnika prihodnjega leta z napisom „tekoče
ostalo" v vrsti letnikov in številk prejšnjih vpisnikov.
Ako je glede take tekoče ostale stvari kaj
v vpisniku vpisati, tedaj je prejšnji vpis v vpisnik
prenesti v novi vpisnik. V ta namen je v novem
vpisniku pred prvim novim vpisom v vpisniku pustiti
primeren prostor prazen.
V predelek za opomnje prejšnjega vpisnika je
zaznamovati prenos z naznanilom vpisnika in strani,
kjer se nahaja prenos v vpisniku tekočega leta (preneseno
99, str. 3); prenos je nadalje zaznamovati
na spisih v levem, spodnjem kotu prvega lista
(str. 3/99). i
g. 10.
Vpisnik odpovedij je pisati po predpisih g. 230
opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje.
Predelek 7 vpisnika K (obrazec št. 25 opravilnega
reda) naj pa dobi napis: „podpis uradnika,
pred katerim se je ustna vložba opravila" ; tudi v deželnih
glavnih mestih se sme sestava zapisnikov
o ustno podanih odpovedih z vpisom v vpisnik K\
nadomestiti, ne da bi bilo k temu treba dovolila
pravosodnega ministra.
S.U.
Zbiralni vpisnik Nr je pisati po predpisih
g g. 245 in 246 opravilnega reda za sodnije prve in
druge stopinje.
Imeniki.
g. 12.
K vpisnikoma Cr in Nr je imeti imenike, v katerih
je navesti imena strank in znamenje spisov
pravne stvari.
I Imenik k vpisniku Cr je pisati po imenu tožnika
in po imenu toženca. Imenik k zbiralnemu
vpisniku Nr je osnovati po imenu strank, ki pridejo
v poštev, in v potrebnem slučaju po predmetu vloge.
Imenika k vpisnikoma Cr in Nr se lahko
združita.
K predsedniškemu dnevniku je osnovati dva
abecedno urejena imenika in sicer enega po imenu
vdeležencev, drugega po predmetu vloge.
Za pisanje teh imenikov veljajo sicer predpisi
gg. 254, odstavek 4, in 225. odstavek 1, 2 in 6
opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje.
Razločevanje spisov vec oddelkov.
g. 13.
Ako se izdelujejo v istem pisarniškem oddelku
ali v isti pisarniški sobi spisi raznih sodnikov ali
sodnih oddelkov, ločiti je spise posameznih sodnikov
ali sodnih oddelkov s tem, da se spoznajo po raznobarvnih
hrbtih ali platnicah spisov.
Predsedniški spisi.
g. 14.
Predsedniške spise je, ako se ne oddajo drugim
oblastvom ali ako se ne vzamejo k spisom sodnije,
po letnikih ali po oddelkih enega leta vzeti k zbiralnim
spisom po nastopnih opravilnih vrstah :
1. normalije;
2. legislatívne stvari, zlasti nasveti in mnenja
v zakonodajnih stvareh ali v stvareh pravosodne
uprave ;
3. predlogi za izpremembe v uredbi in namestitvi
obrtne sodnije;
4. stvari sodne uredbe, kakor premestitev uradnega
sedeža, izprememba pristojnosti ali okoliša
i. t. d., ustanovitev novih obrtnih sodnij i. e.;
5. mnenja in nasveti o obrtnih vprašanjih;
6. volitev prisednikov in nadomestnikov;
7. privzetba prisednikov in nadomestnikov na
seje (služabni imenik in privzetba od slučaja do
slučaja) ;
8. osebne stvari uradnikov, slug in pisarniških
pomočnikov obrtne sodnije ;
9. osebne stvari prisednikov in nadomestnikov ;
10. razdelba opravil (ustanovitev oddelkov in
pisarniških oddelkov);
42*

158 Kos XXXII. 96. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 17. junija 1898.
11. proračuni in računi ;
12. pravice prisednikov in nadomestnikov do
odškodbe;
13. oskrba obrtne sodnije in zgradba dotičnih
stavb;
14. občasni izkazi in poročila.
V potrebnem slučaju se lahko ustanovijo nižji
oddelki in pridružijo nadaljne opravilne skupine.
Ta razvrstitev služi tudi za ustanovitev znamenja
spisov in za sestavo imenika, pisanega po
predmetu.
Vrocba.
g. 15.
Vročbo naj opravljajo občinski organi (g. 6. zakona
o obrtnih sodnijah).
Ako oskrbujejo vročbo posebni služniki, katere
daje občina obrtni sodniji na razpolago, pisati je
o teh vroebah prigledno knjigo, predpisano v gg. 358
in 359 opravilnega reda za sodnije prve in druge
stopinje, po obrazcu št. 72. Sicer je za te vročbe
pisati prigledno knjigo, predpisano v g. 361 opravilnega
reda za sodnije prve in druge stopinje za
vročbe po županih.
Ako se opravljajo vročbe izven občinskega
ozemlja, odrediti je vročbo po pošti, ako je v vročilnem
krajji državni ali nedržavni poštni urad ali je
obrtni sodniji znan, ali ako stranka naznani, da je
z vročilnim krajem ruralna poštna zveza (poštna
zveza na deželi) (g. 343 opravilnega reda za sodnije
prve in druge stopinje); ako ni teh pogojev, je prositi
okrajno sodnijo vročilnega kraja za vročbo.
V prošnjo za vročbo zadošča, ako se napravi na
ovitku, v katerem se odpošlje spis, ki ga je vročiti,
okrajni sodniji, poleg naslova zaznamek: „Prošnja
za vročbo". Izdavanje posebnih zaprosil, da se opravi
vroČba, ni pripustno.
O poštnih pošiljkah je po g. 355 opravilnega
reda za sodnije prve in druge stopinje pisati poštno j
sprejemno knjigo (obrazec št. 70). Izpolnitev pre- j
delka 7 tega obrazca lahko izostane, ako smatra
načelnik obrtne sodnije za dopuščeno, opustiti i
ta vpis.
Letni izkaz.
g. 16.
Obrtne sodnije morajo vsako leto predložiti
sodnemu dvoru prve stopinje, in sicer do 15. janu-
varja, poslovni izkaz po obrazcu št. 2 in pa seznamek
zaostankov o pravdah, tekočih več nego eno
leto po obrazcu št. 88 opravilnega reda za sodnije Obrazec
prve in druge stopinje.
Na prvi strani poslovnega izkaza je navesti
stalne oddelke obrtne sodnije z naznanilom njihove
številke in njihovega področja.
V izkazu je izkazati najprej številke za vsak
oddelek, vzete iz vpisnikov posameznih oddelkov,
in na zadnje splošne posledke za celo obrtno
sodnijo.
V predloženem poročilu je pojasniti očividne
razlike izkaznih številk od številk prejšnjega leta in
sporočiti opazbe, ki so se naredile o teku pravosodja
pri obrtni sodniji. Ako za posebne opomnje
ni povoda, naj se omejuje poročilo na predložbo
poslovnega izkaza; zlasti ni dopuščeno, podatke teh
izkazov in zaznamkov v poročilih ponavljati, njihovo
vsebino na drobnejše razlagati ali posledke poslovnih
izkazov s posledki izkazov prejšnjih let v poročilu
primerjati.
Kako je sicer opraviti izkaze, zato veljajo predpisi
gg. 395 in 396 opravilnega reda za sodnije
prve in druge stopinje.
IL Oddelek.
Posamezna opravila obrtnûsodnega postopanja.
Prvi narok.
g. 17.
Ako opravi načelnik obrtne sodnije prvi narok
brez privzetbe prisednikov, pristojijo mu, oziraje se
na predmete, ki so odkázáni prvemu naroku s g. 28
zakona o obrtnih sodnijah, pravice posameznega
sodnika pri okrajnih sodnijah. Zlasti ima pravico
odrediti ločeno razpravo o podanih ugovorih nedopustnosti
pravdnega pota, nepristojnosti, da pravda
teče ali da se je pravdna stvar pravomočno razsodila.
Tsklic.
g. 18.
Vsklic zoper razsodbo obrtne sodnije, storjeno
v pravdnih stvareh do petdeset goldinarjev (g. 30
zakona o obrtnih sodnijah) je dostaviti vsklicnemu

Kos XXXII. 96. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 17. junija 1898. 159
nasprotniku s podučilom v zmislu g. 468, odstavka
2 civilnega pravdnega reda.
Vsklice v pravdnih stvareh o višjih zneskih
(g. 31 zakona o obrtnih sodnijah) je vsklicnemu
nasprotniku z naznanilom vsklicne sodnije dostaviti
s poročilom, da se bode pred vzklicno sodnijo
pravdna stvar znova razpravljala v mejah, določenih
po nasvetih. Spise je v tem slučaju nemudoma predložiti
vsklicni sodniji, ne da bi se čakalo na poročilo
vsklicnega nasprotnika.
g. 19.
Ako se v pravdnih stvareh Čez petdeset goldinarjev
razsodilo obrtne sodnije z vsklicom pobija,
se pred vsklicno sodnijo prvi narok ne vrši; temveč
je stranke povabiti na ustno pravdno razpravo, ne
da bi jim bilo naročiti premembo pripravljalnih
stavkov (g. 31, odstavek 2 zakona o obrtnih sodnijah).
V vabilu je pozvati stranke, da prinesejo seboj
k naroku ogledne predmete in listine, nanašajoče
se na pravdno stvar, in da stavijo svoje nasvete še
pred narokom, določenim za ustno razpravo, radi
predložbe dokazilnih listin in oglednih predmetov,
ki so v posesti nasprotnika ali hranjene pri kakem
javnem oblastvu ali notarju, in pa radi morebitnega
sodnega poziva prič. V vabilu je strankam naznaniti,
katere izgube združuje zakon z zamudo naroka.
Razen tega je opomniti v vabilu, da zastopanje po
odvetniku ni zapovedano.
Za izdavanje teh vabil je porabiti, kolikor moči,
obrazec, ki so predpisani za odredbo ustne pravdne
razprave v okrajnem sodnen postopanju.
Potrdilo pravne moci.
g. 20.
V namen izvršila (g. 33, odstavek 1 zakona
o obrtnih sodnijah) je potrditi pravno moč razsodbe,
sklepa, izdanega vsled odpovedi, ali od pravnega
ali prevzemnega naloga, na tistem izdatku, ki se je
vročil stranki, katera je prosila.
Potrdilo naj se glasi:
Za pristavek potrdila je navadno rabiti pečatilo.
Podelitev potrdila pravne moči je v sodni pisarnici
ustno ali pismeno, predloživši izdatek, zaprositi
in v spisih in pa v vpisnikih (predelku za
opomnje) zaznamovati. Zapisnik o ustni prošnji je
pisati le tedaj, ako se mora odbiti.
g. 21.
Potrdilo pravne moci se lahko podeli, dasi rok
za izpolnitev dajatve, naročene v razsodbi ali
v sklepu, še ni potekel, ali se radi odprave ali prej
vzetbe najemnega predmeta ne more seci z izvršilom
nanj.
Na podstavi pravomocné obrtnosodne odpovedi
ali pravomočnega odpravnega ali prevzemnega
naloga se vrši izvršilo po g. 1, št. 4 izvršilnega reda
(zakon z dne 27. maja 1896. 1., drž. zak. št. 79).
Izvršilo je na podstavi potrdila obrtne sodnije
o pravni moči izvršilnega naslova pri okrajni sodniji,
označeni, v g. 33, odssavku 2 zakona o obrtnih
sodnijah, zaprositi in po določilih izvršilnega reda
izvesti.
! Zastavni popis.
Pravna moč te razsodbe — sklepa — se potrjuje
Razsodba — sklep — se je dne . . . .
v navzočnosti obeh strank razgla-
g. 24.
sila — nasprotniku izročila.
Ako se združi s tožbo za plačilo zastale na-
G. kr. obrtna sodnija •
dne
jemnine predlog za dovolitev zastavnega popisa najemnikove
premičnine (člen XIII, št. 6 uvodnega
zakona k izvršilnemu redu z dne 27. maja 1896. L,
Uradni pečat.
I drž. zak. št. 78), odločiti je obrtni sodniji (načelniku,
22.
Duplikat listine s potrdilom pravne moči se
ne sme izdati, predno se ni o tem zaslišal nasprotnik,
ako in kateri izvršilni koraki so se že vršili
zoper njega.
Duplikat je vedno kot tak označiti. Na duplikatu
je zaznamovati, kateri izvršilni koraki in pri
kateri sodniji so se začeli.
Vsak izdatek duplik ata je zaznamovati v spisih
in v vpisniku.
Izyršilo na podstavi odpovedi^ ali odpravnega
ali prevzemnega naloga.
g. 23.

160
Kos XXXII. 96. Ukaz pravosodnegi
ministra itd. z dne 17. junija 1898.
namestniku) o tem predlogu; da izvrši zastavni popis,
je zaprositi tisto sodnijo, ki je pristojna, da izvede
izvršilo na premičnine, katere je popisati. Ta sodnija
naj vzame prošnjo in nadalje nastale spise k spisom
zbiralnega vpisnika.
Sodna položba in vrednostne pošiljke na
obrtno sodnijo,
g. 25.
Obrtne sodnije imajo pravico sprejemati le tiste
sodne položbe, ki so v zvezi s pravdno stvarjo, spadajočo
k pristojnosti obrtne sodnije.
Glede opravil, spojenih s takimi sodnimi položbami
in vrednostnimi pošiljkami, se odkáže obrtni
sodniji tisti depozitni urad (davčni urad, finančna
blagajnica), ki posluje za okrožno sodnijo kot depozitni
urad, v katerega okolišu ima obrtna sodnija
svoje stanovišče ali je istinito oskrbena.
Za začetek, izvedbo, izročbo, zaračunjanje in
nadzorstvo sodnih položeb, storjenih pri obrtni sodniji,
naj veljajo predpisi, ki veljajo v enakem slučaju
za depozite, spadajoče k redni okrajni sodniji.
g. 26.
Z zaprto došlimi ali nakazanimi vrednostnimi
pošiljkami je pri obrtnih sodnijah ravnati po predpisih,
obstoječih glede tega za druge sodnije, in zlasti
se pri obrtnih sodnijah zmisloma uporabljajo tudi
dotična določila ministerskega ukaza z dne 15. marca
1898. 1. (drž. zak. št. 55).
III. Oddelek.
Uradna obleka.
g. 27.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 8. avgusta
1897. 1. (drž. zak. št. 187), s katerim se uvaja
za sodniške in državnopravdniške uradnike in pa za
strokovnjaške sodnike-lajike uradna obleka in se
ureja noša uniforme, ne velja za načelnika (namestnika)
obrtne sodnije in za obrtne prisednike obrtne
sodnije in vsklicne sodnije.
Thun s. r. Ruber s. r.
Eaizl s. r. Baernreither s. r.

Tekoča številka v letu II
Il [
1
1
Dan vložbe 1
2
162
1 Ime in priimek
tožnika toženca
in kratko oznamenilo spornega
predmeta
3
Kos XXXII. 96. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 17. junija 1898.
1 Stališče
1 tožnikovo
1 v obrtu ;
1 tožnik je
delodavec
4 | 5
pomočnik ali delavec
6
i
učenec
1 Predmet tožbe je spor po g. 4 zakona o obrtnih
1 sodnijah
o mezdi (lit. a)
7 1 8
o nastopu,nadaljevanju
ali
razvezi
delovnega
učnega
Jrazmerja
(lit. b)
9 10
o storitvah
ali pravicah
do
odškodbe
(mezdni
utržki,
dogovorne
kazni) iz
delovnega
učnega
razmerja
(lit- c)
11 12
glede izročitve ali vsebine delavske knjige ali
spričevala (lit. d)
13
1
iz pristojnosti k pokojninskim ali podpornim
blagajnicam (lit. e)
14
radi odpovedi, izpraznitve ali najemnine za
stanovanja v delavskih hišah (lit. /)
15
med delavci istega podjetja radi zahtev na podstavi
prevzetbe kakega skupnega dela (lit. g)
Pravda zadeva izpodbijanje razsodbe razsodiškega od- II
bora kake obrtne zadruge (g. 35. z. o o. z.) 11
16 1 17 |

Prvi narok 1
18
Ol
(g.
Rešitev v prvi stopinji 1
1 19
Ustne razprave so se odredile na i
1 20
Kos XXXII. 96. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 17. junija 1898. 163
1 Izid ustne razprave
končna sodba na podstavi zamude,
odpovedi ali priznatve
druga končna sodba
1 se je
1 izrekla
1 21 | 22
poravnava se je sklenila dne
| 23
drugačni izid
1 24
1
r. št. 1. Pra vdni v pisnik za obrt ne soc nije C r.
7. m. i ii. z dn e 17. j unija 1 898, d rž. zak št. 96 •)
(Slovenisch.)
1 Z razsodbo se je
1 tožbena zahteva
v slučajih, tekočih
1 po g. 4 z. o o. z.
povsem prisodila
| 25
deloma prisodila
| 26
povsem odbila
27
1 Tožbi zoper
1 razsodbo razso-
1 diškega odbora
1 zadruge seje
docela ugodilo
| 28
deloma ugodilo
29
tožba se je docela odbila
30
1 Vloženemu vsklicu
po g. 30
1 Z. 0 0. Z.
se ni ugodilo
1 31
se je ugodilo
| 32
se ni ugodilo (potrdilo)
1 33
po g. 31
Z. 0 0. Z.
se je ugodilo (delovita ali popolna
izprememba)
34
1 Opomnje
1 35
43
\

obrtne sodnije
Kos XXXII. 96. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 17. junija 1898. 165
Poslovni izkaz
za leto L.
1 Število tekom izkaznega leta z volitvijo ali žrebom določenih členov (prisednikov in nadomestnikov), ki so pripadali že
1 poprej obrtni sodniji
iz stanu lastnikov obrta (podjetnikov)
iz vseh obratnih skupin skupaj
(izvzemši trgovce)
samo iz volilnega razreda
trgovcev
iz vseh obratnih skupin skupaj
(izvzemši trgovce)
iz stanu delavcev
samo iz volilnega razreda II
trgovcev I]
Ločeni stalni oddelki obrtne sodnije (g. 20, odstavek 3. z. o o. z.) so bili v izkaznem letu za nastopne obrtne in
trgovinske stroke, oziroma za nastopne vrste sorodnih obrtnih in trgovinskih strok.
Obr. št. 2. Letni poslovni izkaz obrtnih sodnij.
(g. 16. m. u. z dne 17. junija 1898 L, drž. zak. št. 96.)

o
OH
CÖ
bn
O
Ö
Kos XXXII. 96. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 17. junija 1898.
Število slučajev,
v katerih je bil tožnik
M
'3
>o
o
Število slučajev, v katerih se je šlo za spor po g. 4 z. o o. z.
o nastopu,
nadaljevanju
ali razvezi
delovnega
učnega
razmerja
(lit. b)
10
o storitvah
ali pravicah
do odškodbe
(mezdni
utržki, dogovorne
kazni
delovnega
učnega
razmerja
(lit. c)
11 12
tí
>o J3
O cö
.a S
'S &
13
o
ft
O
ft
rt
ft-
•^ rt
ö .S
w çi
'Č SF
14
d)
.B
(V .
W >7í
0) "rt
^ »ad
ft t>
.3 «
o) rt
ë-?
15
o ^
rt Ä
tí W '
t> «
I-s
as
^ cL
^ tí
ci M
•j—> vi
.^«
tua
O)
'Ü g
C» ^
Û) P-i
^ rt
o -^
tí

TS
O
GH
CÖ
Ö
I T3 «
,si
I *^ i;
ö Pi
o .^
^^
18
Način rešitve
TJ
Ö
O
O
bß
19
(Slovenisch.)
1
ä
o
20
T3
Ctí
Ö
21
Kos XXXII. 96. Ukaz pravosodnega ministra itd. z dne 17. junija 1898. 167
Tožb ena zahteva
v slučajih, tekočih
po g. 4 z. o o. z.
•C
P4
22
•S
cd
23
O
24
Tožbi zoper razsodbo
razsodiškega odbora
zadruge g. 35
z. o o. z.
o
&ß
S3
25
T3
O
bß
26
O
CÖ
27
Po g. 30
z. o o. z.
Po g. 31
z. o o. z.
vloženemu vsklicu zoper razsodbo
obrtne sodnije
H3
O
bß
P
O
bß
P'
29
'S
o
S3
30
CÖ
S
31
O rt
Ö CÖ
bß
Ö
.rt fl
g I
O Í3
CD
O N
>w
32
Najemne
stvari
bo
E3
33
44

Leto 1898. w
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXIII. — Izdan in razposlan dne 22. junija 1898.
Vsebina: (Št, i)7—103.) 97. Razglas zastran meroskusa in kolkovanja mernikov o porabi elektrike. — 98. Razglas
glede razširitve oblasti, da sme c. kr. pomožni carinski urad v Korminu jemati carino. — 99. Ukaz
glede zastopanja krajnih šolskih svetov, podržavljenih železniških podjetij in komisije za prometne naprave
na Dunaju po finančni prokuraturi. — 100. Ukaz glede pristojbin tehniških uradnikov komisije za
pravilni meroskus, ki se rabijo v občinskem ozemlju c. kr. državnega glavnega in stolnega mesta Dunaja,
da opravijo vnanje meroskuse mernikov o porabi elektrike. — 101. Razglas glede prispevkov za šolo,
uvedenih v posameznih v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, ali drugih zakonitih prispevkov
za javne zavode od nepremične zapuščinske imovine, ki pripada po splošnih pravilih o pristojnosti sodnije
k zapuščini, katero je razpravljati v kaki drugi v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. —
102. Razglas glede podaljšanja stavbnega roka za lokalno železnico Ljubljana—Vrhnika. — 103. Ukaz,
s katerim se na podstavi g. 95 obrtnega reda dovoljuje poraba mladostnih pomožnih delavcev za po
nočno delo v pekovskem obrtu.
97.
Razglas trgovinskega ministerstva
z dne 29. maja 1898. L,
zastran meroskusa in kolkovanja mernikov o po-
rabi elektrike.
Izvršuje zakon z dne 23. julija 1871. 1. (drž.
zak. št. 16 iz 1872. 1.), s katerim se je določil novi
red za mere in uteži, se javno razglašuje nastopni,
od c. kr. komisije za pravilni meroskus izdani dodatek
k predpisom glede meroskusa in kolkovanja
mernikov o porabi elektrike (ukaz trgovinskega ministerstva
z dne 3. maja 1894. 1. drž. zak. št 82).
Dod atek
Baernreither s. r.
k predpisom glede meroskusa in kolkovanja mérnikov
o porabi elektrike.
Izpreminjaje določbo odstavka IV. točke 12 e)
predpisov, razglašenih z ukazom trgovinskega mini-
sterstva z dne 3. maja 1894. 1. (drž. zak. št. 82)
glede meroskusa in kolkovanja mernikov o porabi
elektrike se ukazuje, da naj nastopi rok za zmanjšanje
v točki 12 d) omenjenih predpisov določenih
mej pripustnih pogreškov na tri četrtine še le
s 1. dnem januvarja 1903. 1. in rok za zmanjšanje
omenjenih mej pripustnih pogreškov na polovico
še-le s 1. dnem januvarja 1908. 1.
Nadalje se ukazuje v dopolnilo odstavka III.,
točke 7 d) omenjenih predpisov:
Pri večvodnih števnikih je dokazati, da se
števnik lahko tako uravna^ da se pri obremenitvi
posameznih tokovih odrastkov (svetilkinih odrastkov)
v raznih kombinacijah dotične konstante razlikujejo
od poprečne vrednosti konstante pri enakomerni
obremenitvi tokovih odrastkov za manj nego
za dovoljeno strpnost, t. j. i 4%, oziroma db 3 0 /0
in zkz 2 0 /o (točka 12 d) é) predpisov in 1. odstavek
tega dodatka).
Na Dunaju, dne 4. maja 1898.
G. k. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
(Slovenisch.) 45

170
Kos XXXIIF. 100. Ukaz trgovinskega ministerstva itd. z dne 8. junija 1898.
98.
Razglas finančnega ministerstva
z dne 30. maja 1898. L,
glede razširitve oblasti, da sme c. kr. pomožni ca-
rinski urad v Korminu jemati carino.
G. kr. pomožnemu carinskemu uradu se dodeljuje
oblast, v naslednjem zaznamovano blago
tarifnega razreda XLV. :
sreš, surov n. št. 318
glavberjevo sol . . .
solno kislino in solitrovo
kislino , . .
žvepleno kislino . . ,
sodo, surovo, kristalizovano
ali poapnjeno
anilinsko olje in klorovo
apno . . . .
kromov kisli kali . .
319Ô
320
320 bis
321 a in b
322
324 bis
in medni vitriol n. št. 322 brez omejitve v prihodu
carinski odpravljati.
Ob enem se isti carinski urad pooblašča ravnati
carine prosto z naprej ali pozneje poslanimi
potnimi stvarmi po členu IX. št. 1 zakona o carinski
tarifi z dne 25. maja 1882. 1.
Kaizl s.
99.
Ukaz finančnega ministerstva, ministerstva
za bogočastje in nauk,
železniškega ministerstva in pravosodnega
ministerstva z dne 7.junija
1898.1.
glede zastopanja krajnih šolskih svetov, podržav-
Ijenih železniških podjetij in komisije za prometne
naprave na Dunaju po finančni prokuraturi.
Na podstavi g. 2., odstavka IV. ukaza vsega
ministerstva z dne 9. marca 1898. L (drž. zak.
št. 41) se pooblaščajo finančne prokuratúre, imovino,
katero upravljajo krajni šolski sveti, podržavljena
železniška podjetja, ako se njihova imovina
upravlja na račun države, in komisijo za prometne
naprave na Dunaju na njihovo zahtevo sodno zastopati.
Wittek s. r.
Bylandt s. r.
Ruber s. r.
Kaizl s. r.
o
>
P*
B
tí
a
a
o
100.
Ukaz trgovinskega ministerstva
v porazu mu z ministerství za notranje
stvari in finance z dne 8. junija
1898.1.
glede pristojbin tehniških uradnikov komisije za
pravilni meroskus. ki se rabijo v občinskem
ozemlju c. kr. državnega glavnega in stolnega
mesta Dunaja, da opravijo vnanje meroskuse mér-
nikov o porabi elektrike.
8.1.
Tehniški uradniki komisije za pravilni meroskus
imajo, ako opravljajo meroskuse mernikov o
porabi elektrike v občinskem ozemlju c. k. državnega
glavnega in stolnega mesta Dunaja izven uradnega
poslopja komisije za pravilni meroskus, v posameznih
po g g. 2 in 3 ministerskega ukaza z dne
12. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 129) ovedenih
zonah pravico do pristojbin, določenih v nastopnem :
V I. zoni: če se porabi za meroskusno opravilo
čas do 4 ure do 1 gl. a. v.,
če se porabijo za meroskusno opravilo
več nego 4 ure do 2 gl. a. v.,
in za oba slučaja do prevozne pristojbine 50 kr. a. v.
za dovoz in odvoz instrumentov, potrebnih za meroskus;
v II. zoni: če se porabi za meroskusno opravilo
čas do 4 ure do 1 gl. a. v.,
če se porabijo za meroskusno opra-
vilo več nego 4 do vštevši 6 ur . . do 2 gl. a. v.,
če se porabi za meroskusno opravilo več nego 6 ur
do cele, činovnemu razredu primerne dijetc
in razen tega za vse tri slučaje do povračila
stroškov vožnje po g. 7 ministerskega ukuza z dne
12. avgusta 1895. 1. (drž. zak. št. 129);
v III. zoni: do cele, činovnemu razredu primerne
dijete in povračila stroškov vožnje po g. 7
ministerskega ukaza z dne 12. avgusta 1895. 1.
(drž. zak. št. 129).
Ako se pri meroskusih v II. in III. zoni po
g. 7 ministerskega ukaza z dne 12. avgusta 1895.1.
(drž. zak. št. 129), da se doseže kraj komisije, ne
uporabljajo vozovi, temveč železnice, parniki ali
parne pocestne železnice, se morda nastali stroški
za prevoz meroskusnega orodja lahko zaračunijo
z zneskom, ki se je v istini izdal.

Kos XXXIII. 103. Ukaz trgovinskega ministra z dne 17. junija 1898. 171
8- 2.
Čas, ki se je v I. in II. zoni posvetil meroskusnemu
opravilu, je navesti v partikulariju, ako je
opravilo zahtevalo več nego 4 ure.
S-3.
Ta ukaz stopi v veljavnost tistega dne, ko se
razglasi.
Thun s. r. Eaizl s. r.
Baernreither s. r.
lOl.
Razglas ministerstev za notranje
stvari, za bogočastje in nauk,
financ in pravosodja z dne 11. junija
1898. 1.
glede prispevkov za šolo, uvedenih v posameznih
v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel
ali drugih zakonitih prispevkov za javne zavode
od nepremične zapuščinske imovine, ki pripada
po splošnih pravilih o pristojnosti sodnije k zapušcini.
katero je razpravljati v kaki drugi v državnem
zboru zastopanih kraljevin in dežel.
Od prispevkov v naslovu omenjene vrste se je
doslej uvel prispevek za šolo na Koroškem (zakon
z dne 19. oktobra 1896. 1. dež. zak. št. 10 iz
1898. 1., veljaven od 1. maja 1898.) in prispevek
za šolo na Avstrijskem nad Anižo (zakon z dne
12. junija 1896. 1. dež. zak. št. 9 iz 1898, 1., ve-
Ijaven od 5. maja 1898. L).
Za odmero teh prispevkov za šolo sta v zmislu
teh deželnih zakonov pozvana: za Koroško urad
za odmero pristojbin v Celovcu in za Gornje Avstrijsko
urad za odmero pristojbin v Lincu.
Deželna zakona se uporabljata za zapuščine,
pri katerih je pripala dedščina, ko sta začela veljati
zakona.
Thun s. r,
Bylandt s. r.
Ruber s. r.
Kai z 1 s. r.
102.
Razglas železniškega ministerstva
z dne 13. junija 1898. L,
glede podaljšanja stavbnega roka za lokalno že-
leznico Ljubljana—Vrhnika.
Na podstaví Najvišega pooblastila se je v g. 7
dopustilnice z dne 26. maja 1897. 1. (drž. zak.
št. 137) določeni rok za izvršitev in pričetek obrata
lokalne železnice Ljubljana —Vrhnika podaljšal do
1. junija 1899. 1.
103.
Wittek s. r.
Ukaz trgovinskega ministra v po-
razumu z ministerstvom za notranje
stvari z dne 17. junija 1898. L,
s katerim se na podstavi g. 95 obrtnega reda
(zakon z dne 8. marca 1885. I. drž., zak. št. 22)
dovoljuje poraba mladostnih pomožnih delavcev
za pomočno delo v pekovskem obrtu.
Na podstavi g. 95 obrtnega reda (zakon z dne
8. marca 1885. L, drž. zak. št. 22) se ukazuje, da
naj se v g. 1 ministerskega ukaza z dne 27. maja
1885. 1. (drž. zak. št. 84) k točki 3 uvrsti nastopna
določba:
4. Pekovski obrt. Mladostni pomožni delavci
moškega spola se smejo kot učenci v takih
pekarijah za belo peko, ki izdelujejo v dobi po 24 ur
le enkrat belo peko, porabljati za delo na deski
v času med 8. uro zvečer in 5. uro zjutraj v dobi
do 4 zaporednih ur največ.
Lastniki obrta so dolžni, ure, v katerih se vrši
ta poraba, v delovnem redu zaznamovati oziroma
nabiti na primernem mestu v delovnih prostorih.
Ta
razglasi.
ukaz stopi v veljavo tistega dne, ko se
Thun s. r. Baernreither s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXIV. — Izdan in razposlan dne 28. junija 1898.
Tsebina: Št. 104. Cesarski ukaz o nadaljnem pobiranju davkov in davščin, potem o zalaganju državnega potroška
v dobi od 1. dne julija do konca decembra 1898. 1.
104.
Cesarski ukaz z dne 25. junija
1898.1.
o nadaljnem pobiranju davkov in davščin, potem
o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne
julija do konca decembra 1898. I.
Na podstavi g. 14. državnega osnovnega zakona
z dne 21. decembra 1867.1. (drž. zak. št. 141)
ukazujem tako:
8-1.
Vlada se pooblašča, nadalje pobirati neposredne
davke in posredne davščine po veljajočih pravilih
v dobi od 1. dne julija do konca decembra 1898. 1.
g. 2.
Stroška, ki se naberó v času od 1. dne julija do
konca decembra 1898. ]., je zalagati po potrebi za
račun kreditov, ki se ustanove s finančnim zakonom
zaleto 1898.
Sosebno se vlada pooblašča, da sme v dobo
od 1. dne julija do konca decembra 1898. 1. pripadajoče
obroke podpornih doklad, dovoljenih s cesarskima
sklepoma z dne 15. marca in z dne
28. junija 1895. leta, podeljevati tako, kakor
do sedaj.
8-3.
Finančni minister se pooblašča, v založbo
investicijske potrebščine, katero je določiti s finanč-
173
nim zakonom za leto 1898., dokler se njeno pokritje
ne more izvršiti z oddajo obligacij dolga, napravljenega
v investicijske namene z zakonom
z dne 26. januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 33), oziraje
se na določbe zakona z dne 10. junija 1868. 1.
(drž zak. št. 54) po potrebi napredninoma priskrbeti
znesek za 20,000.000 gl.
g. 4.
V nastopnem navedeni, s koncem junija 1898.1.
nehajoči krediti se smejo uporabiti še do konca
decembra 1898. L; vendar je ravnati s temi krediti
tako, kakor da so bili dovoljeni v proračunu leta
1897. po zmislu člena V., odstavka 3. v finančnem
zakonu za leto 1897.
A. V proračunu ministrstva za notranje
styarí.
1. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5., g. 2., št. 1, za napravo železne
sestave pri mostu Johannesbrücke črez reko Išl
v Išlu dovoljeni kredit za 20.000 gl.
2. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5., g. 6., št. 2 za popravo zagrebške
državne ceste v ozemlju Novega mesta med kilo-
metrom 71. in 1/71. in za napravo mostu z železno
vrhovino črez reko Krko med
Kandijo dovoljeni kredit za
Novim mestom m
. . . 24.000 gl.
3. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5., g. 6., št. 5 za preložbo Karlovske državne
ceste v kosu med Dolenjo Težko vodo in Zajcem
dovoljeni kredit za 10.000 gl.
(Slovenisch.) 46

174
4. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 5., g. 7., št. 3 za popravo ceste po idrijski
dolini od Ušnika pri Čiginju na koroški državni cesti
Črez Sv. Lucijo in Želin do Fare na Kranjskem dovoljeni
in s finančnim zakonom za leto 1897. do
konca decembra 1897. 1. podaljšani kredit za
2.000 gl.
5. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5., g. 7., št. 8, v taisti namen dovoljeni
kredit za 10.000 gl.
6. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5., g. 7,, št. 3, kot državni prispevek za
dogradbo ceste na levem bregu Soče od Kanala do
Tolmina dovoljeni kredit za 10.000 gl.
7. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5., g. 7. št. 5 kot državni prispevek za
stavbo železnega mosta črez reko Ter v mér skladne
ceste iz Vileša v Rudo dovoljeni kredit za 23.500 gl.
8. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5., g. 7., št. 9 kot državni prispevek za
dogradbo skladne ceste po baški dolini v kosu od
Hudojužne Črez Podbrdo do kranjske deželne meje
dovoljeni kredit za 10.000 gl.
9 S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 5., g. 8, št. 1 kot državni prispevek za zagradbo
potoka Ganderbach pri Kollmannu v obrambo
italijanske državne ceste v kilometru 101*6. dovoljeni
in s finančnim zakonom za 1. 1897. do konca decembra
1897. 1. podaljšani kredit za . . . 8.840 gl.
10. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5., g. 8., št. 5, v taisti namen dovoljeni
kredit za 1.300 gl
11. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 5., g. 8., št. 9, za napravo novega obokanega
mostu Črez reko 111 med Feldkirchom in Tisisom
v kilometru 0*4.—06. liechtensteinske ceste
dovoljeni in s finančnim zakonom za leto 1897. do
konca decembra 1897. 1. podaljšani kredit za
8.400 gl.
12. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5., g. 8., št. 2, za preložbo salcburške
državne ceste na gori Mellekerberg dovoljeni kredit
za 5.000 gl.
Kos XXXIV. 104 Cesarski ukaz z dne 25. junija 1898.
13. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5., g. 8., št. 17, za zvišbo italijanske
državne ceste pri Neumarktu v kilometru 148*5. do
151*8. v obrambo zoper preplave Adiže dovoljeni
kredit za 4.800 gl. j
14. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 5., g. 14., št. 5, za nadaljevanje gradnje
državne ceste od Novega v Meljine, oziroma od |
Meljin črez Kombur do morske ožine veriške pri
Gjurićih, za IV. kos od rta Pijavice do Gjuricev
dovoljeni in s finančnim zakonom za leto 1897.
do konca decembra 1897.1. podaljšani kredit za
13.000 gl.
15. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5., g. 14., št. 1, zástavbo stalnega mostu
z zidanimi oporniki in železno vrhovino črez hudournik
Karakašica v méri srednjezemske državne
ceste dovoljeni kredit za 10.000 gl.
16. S finančnim zakonom zaleto 1896. pod
naslovom 5., g. 14., št. 2, za preložbo v meri
srednjezemske državne ceste ležeče, skozi mesto
j Dubrovnik držeče prevozne ceste, Stradun imenovane,
z obojestranskima cestnima rampama med
trdnjavskimi vrati Pilo in Pločami, z napravo nasipne
ceste poleg starega trdnjavskega okopa dovoljeni
kredit za 20.000 g].
17. S finančnim zakonom za leto 1892. pod
naslovom 6., g. 2., št. 2, za vredbo Donave na
Strudnu dovoljeni in s finančnim zakonom za leto
1897. do konca decembra 1897. leta podaljšani
kredit za 50.000 gl.
18. S finančnim zakonom za leto 1893. pod
naslovom 6., g. 2., št. 2, v taisti namen dovoljeni
in s finančnim zakonom za leto 1897. do konca
decembra 1897. leta podaljšani kredit za 40.000 gl.
19. S finančnim zakonom zaleto 1895. pod
I naslovom 6., g. 2., št. 1, za stavbe na reki Donavi
dovoljeni in s finančnim zakonom za leto 1897.
dokonca decembra 1897. leta podaljšani kredit
za 120.000 gl.
20. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 6., g. 4., št. 1, kot državni prispevek za
j vredbo levega brega Mure z napravo brežinske stavbe
med mostoma Ferdinandsbrücke in Franz Karlsbrücke
v Gradcu dovoljeni kredit za . .6.700 gl.
21. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 6., g. 7., št. 4 za vredbena in dopolnitvena
dela v erarskih kosih reke Noce dovoljeni kredit za
20.000 gl.
22. S finančnim zakonom za leto 1894. pod
naslovom 6., g. 8., št. 1, za vredbo Voltave dovoljeni
in s finančnim zakonom za leto 1897. do
konca decembra 1897. leta podaljšani kredit za
420.000 gl.
23. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 6., g. 8. št. 1, v taisti namen dovoljeni
in s finančnim zakonom za leto 1897. do konca
decembra 1897. leta podaljšani kredit za 420.000 gl.

24. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 6., g. 8., št. 1, v taisti namen dovoljeni
kredit za 80.000 gl.
25. S finančnim zakonom zaleto 1895. pod
naslovom 6., g. 8., št. 3, za napravo pristanišč za
plave na Voltavi in Labi dovoljeni in s finančnim
zakonom za leto 1897. do konca decembra 1897.
leta podaljšani kredit za 30,000 gl.
26. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 6., g. 8., št. 3, v taisti namen dovoljeni
kredit za 30.000 gl.
27. Z zakonom z dne 23. decembra 1894. leta
(drž. zak. št. 243) za stavbo uradnega poslopja |
v Floridsdorfu dovoljeni in s finančnim zakonom
za leto 1897. do konca decembra 1897. leta podaljšani
kredit, in to za
naslov 3. javna varnost za 123.910 gl.
„ 4. državna stavbna služba za . 12.650 „
„ 7. nove stavbe politične
uprave in veče priredbe za 63.690 „
Kos XXXIV. 104. Cesarski ukaz z dne 25. junija 1898. 175
vkupe . 200.250 gl.
B. V proračunu ministrstva za bogocastje
in nauk.
1. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 1, (osrednje vodstvo), za nabavo grškovzhodnih
cerkvenih knjig kot 2. in zadnji obrok do_
voljeni kredit za 6.000 gl
2. S finančnim zakonom za leto 1893. pod
naslovom 10., g. 5., v okras avle vseučilišča na
Dunaju kot 1. obrok dovoljeni in s finančnim zakonom
zaleto 1897. do konca decembra 1897. leta podaljšani
kredit za , . . 15.000 gl.
3. S finančnim zakonom za leto 1894. pod
naslovom 10., g. 5., v taisti namen kot 2. obrok
dovoljeni in s finančnim zakonom za leto 1897. do
konca decembra 1897. leta podaljšani kredit za
15.000 gl.
4. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 10., g. 5., v taisti namen kot 3. obrokfljovoljeni
in s finančnim zakonom za leto 1897. do
konca decembra 1897. leta podaljšani kredit za
5.000 gl.
5. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10., g. 5., v taisti namen kot 4. ob,rok
dovoljeni kredit za 5.000 gl.
7. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10., g. 5., v taisti namen kot 3. obrok
dovoljeni kredit za 5.000 gl.
8. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10., g. 7., v obnovo pročelja stolne
cerkve v Salcburgu kot 1. obrok dovoljeni kredit
za 5.000 gl.
9. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10., g. 7., za popravo župne cerkve na
Poljani kot 1. obrok dovoljeni kredit za . 1.500 gl,
10. S finančnim zakonom zaleto 1896. pod
naslovom 10., g. 7., v popravo cerkvenih poslopij
v Neubergu dovoljeni kredit za . . . . 3.000 gl.
11. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10., g. 7., v popravo župne cerkve
v Sedlecu dovoljeni kredit za . . . . 5.000 gl.
12. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10., g. 7., v popravo zrcalne kapele
v Klementinu v Pragi dovoljeni kredit za . 500 gl.
13. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10, g. 7., v popravo fresk v kapeli
Sv. Barbare frančiškanskega samostana v Polznju
kot 1. obrok dovoljeni kredit za . . . . 1.000 gl.
14. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 10., g. 7., v popravo graščinskega poslopja
v Rzeszowu kot 1. obrok dovoljeni in s finančnim
zakonom za leto 1897. do konca decembra
1897. leta podaljšani kredit za . . . 2.700 gl.
15. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10., g. 7., v popravo graščinskega poslopja
v Rzeszowu kot 2. obrok dovoljeni kredit za
2.700 gl.
16. S finančnim zakonom za leto 1893. pod
naslovom 10., g. 8. za nakup zemljišč, da se razkrije
bazilika v Solinu, kot 3. in zadnji obrok dovoljeni
in s finančnim zakonom za leto 1897. do
konca decembra 1897. leta podaljšani kredit
za 2.900 gl.
17. S finančnim zakonom zaleto 1896. pod
naslovom 10., g. 8., za stavbne napravena arheologičnem
muzeju v Ogleju kot 1. obrok dovoljeni
kredit za • . . . . 2.000 gl.
18. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 11 , g. 8., za nove, prezidane in prizidane
stavbe, potem za veče stavbne naprave na Kranjskem
dovoljeni kredit za 15.000 gl.
6. S"finančnim zakonom za leto 1895. pod 19. S finančnim zakonom za leto 1894. pod
naslovom 10., g. 5., v umetalniški okras vseučilišča naslovom 11., g. 12., za stavbne prispevke v Dalma-
krakovskega kot 2. obrok dovoljeni in s finančnim ciji dovoljeni in s finančnim zakonom za leto 1897.
zakonom za leto 1897. do konca decembra 1897. dokonca decembra 1897. leta podaljšani kredit
leta podaljšani kredit za 10.000 gl. Iza . 8.180 gl.
46*

176 Kos XXXIV. 104. Cesarski ukaz z dne 25. junija 1898.
20. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 11., g. 12., za stavbne prispevke v Dalmaciji
dovoljeni in s finančnim zakonom za leto 1897.
do konca decembra 1897. leta podaljšani kredit
za 1.000 glt.
21. S finančnim zakonom zaleto 1895. pod
naslovom 11., g. 18., za nove, prezidane in prizidane
stavbe v Bukovini dovoljeni in s finančnim zakonom
za leto 1897. do konca decembra 1897. leta podaljšani
kredit za 6.000 gl.
22. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 11., g. 18., za nove, prezidane in prizidane
stavbe v Bukovini dovoljeni kredit za . 4.000 gl.
23. S finančnim zakonom za leto 1891. pod
naslovom 12., g. 2., da se začne staviti zvonik pri
stolni cerkvi v Šibeniku, kot 1. obrok dovoljeni in
s finančnim zakonom za leto 1897. do konca decembra
1897. leta podaljšani kredit za . 3.000 gl.
24. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 14., za nove, prezidane in prizidane stavbe
v Dalmaciji dovoljeni kredit za . . . . 11.930 gl.
25. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 15., g. 1. za nabavo, postavo in vravnavo
astrofotografičnega daljnogleda za vseučiliško
zvezdarnico na Dunaju kot 2. in zadnji obrok dovoljeni
in s finančnim zakonom za leto 1897. do
konca decembra 1897. leta podaljšani kredit za
15.000 gl
26. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 15., g. 1., za vpeljavo električne svečave
na več klinikah v obči bolniščnici na Dunaju dovo-
Ijeni kredit za 4.260 gl.
27. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 15., g. 1., za priredbo v patologičnoanatomičnem
zavodu vseučilišča na Dunaju dovoljeni
kredit za 4.900 gl
28. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 15., g. 4., za priredbo in prvo opravo
fizikalno-kemičnega zavoda nemškega vseučilišča
v Pragi kot 1. okrok dovoljeni kredit za 2.500 gl.
29. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 15., g. 4., v nabavo mikroskopa za
očesno kliniko češkega vseučilišča v Pragi dovoljeni
kredit za 800 gl.
30. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 15., g. 6., za napravo gorke hiše na botaničnem
vrtu vseučilišča v Krakovu kot 1. obrok
dovoljeni kredit za 18.000 gl.
I 31. S finančnim zakonom zaleto 1896. pod
I naslovom 15., g. 6. za novo stavbo patologicnoanatomičnega
zavoda vseučilišča v Krakovu kot 6. in
zadnji obrok dovoljeni kredit za . . . 25.000 gl.
32. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 15., g. 16., za prvo opravo stolice za
enciklopedijo rudarstva, kopanja nafte in globokega
vrtanja na tehniški veliki šoli v Levóvu dovoljeni
kredit za 1.000 gl.
33. S finančnim zakonom za leto 1893. pod
naslovom 16., g. 1., kot podpora mestni občini
Bučač za napravo novega gimnazijskega poslopja
dovoljeni in s finančnim zakonom za leto 1897. do
konca decembra 1897. podaljšani kredit za 20.000 gl.
34. S finančnim zakonom za leto 1894. pod
naslovom 16.. g. 1., za stavbo novega gimnazijskega
poslopja v Ljubljani kot 1. obrok dovoljeni in
s finančnim zakonom za leto 1897. do konca decembra
1897. leta podaljšani kredit za . 5.000 gl.
35. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 16., g. 1., za stavbne naprave v licejskem
poslopju v Ljubljani dovoljeni in s finančnim zakonom
za leto 1897. do konca decembra 1897. leta
podaljšani kredit za 9.900 gl.
36. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 16., g. 1., za napravo vrtne hiše na botanicnem
vrtu v Ljubljani dovoljeni in s finančnim
zakonom za leto 1897. do konca decembra 1897.
leta podaljšani kredit za 3.140 gl.
37. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 16., g. 1., za stavbo novega poslopja za
državno realno in veliko gimnazijo v Pragi kot 4. in
zadnji obrok dovoljeni in s finančnim zakonom za
leto 1897. do konca decembra 1897. podaljšani
kredit za 15.000 gl.
38. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 16., g. 1., za napravo novega vodnjaka na
dvorišču poslopja državne gimnazije v Tarnowu
(poljske) dovoljeni kredit za 800 gl.
39. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 16 , g. 2., v nabavo šolskih opravnih predmetov
za nemško državno realko v Polznju dovoljeni
in s finančnim zakonom za leto 1897. do
konca decembra 1897. podaljšani kredit za 398 gl.
40. S finančnim zakonom zaleto 1896. pod
naslovom 16., g. 2., za vzdržbene naprave v poslopju
nemške državne realke v Budějovicah dovoljeni
kredit za 2.300 gl.

41. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 16., g. 2., za opravo poprav na nemški
državni realki v Polznju dovoljeni kredit za . 200 gl.
42. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 16., g. 2., za novo stavbo državne realke
v Krakovu kot 3. in zadnji obrok dovoljeni kredit
za 50.000 gl.
43. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 16., g. 2., za notranjo opravo novo sezidane
državne realke v Krakovu dovoljeni kredit za
12.000 gl.
44. S finančnim zakonom zaleto 1895. pod
naslovom 18., g. 1., za nabavo motorja in brusilnika
za strokovno šolo za okavanje (zajemanje) in
obdelovanje dragega kamenja v Turnovu dovoljeni
in s finančnim zakonom za leto 1897. do konca decembra
1897. leta podaljšani kredit za . 1.500 gl.
45. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 18., g. 1., v taisti namen kot 2. in zadnji
obrok dovoljeni kredit za 650 gl.
46. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 18., g. 1., za opravo delovnic strokovne
šole za umetalno obrtno obdelovanje kovin na umetalnoobrtni
šoli v Pragi kot prvi obrok dovoljeni
kredit za 500 gl.
47. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 18., g. 1., v opravo mehanične tkalnice
na tkalski šoli v Humpolcu kot 4. in zadnji obrok
dovoljeni kredit za 700 gl.
48. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 18., g. 1., kot podpora občini za novo
stavbo strokovne šole v Stárkovu kot prvi obrok
dovoljeni kredit za 8.000 gl.
49. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 18., g. 1., za notranjo opravo tkalske šole
v Strakonicih kot prvi obrok dovoljeni kredit za
1.500 gl.
50. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 18., g. 1., za nadaljno opremo delovnice
strojnoobrtne strokovne šole v Prerovu kot 1. obrok
dovoljeni kredit za 500 gl.
51. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 18., g. 3., za pripravo učil za trgovinske
šole z italijanskim učnim jezikom dovoljeni kredit
za 1.000 gl.
52. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 20., g. 1., za nabavo opravnih kosov za
učiteljsko izobraževališče v Polznju dovoljeni kredit
za 3.700 gl.
53. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 20., g. 1., za prostorno priredbo učiteljskega
izobraževališča v Stanislavovu dovoljeni kredit
za 18.000 gl.
Kos XXXIV. 104. Cesarski ukaz z dne 25. junija 1898. 177
54. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 23., g. 1., za napravo na cerkvi študij -
skega zaklada v Rzeszowu kot 1. obrok dovoljeni in
s finančnim zakonom za leto 1897. do konca decembra
1897. leta podaljšani kredit za . 6.200 gl.
55. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 23., g. 1., za naprave na cerkvi študijskega
zaklada v Rzeszowu kot 2. in zadnji obrok dovoljeni
kredit za 2.500 gl.
56. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 23., g. 1., za stavbna zavarovalna in popravna
dela na Sv. Barbare cerkvi v Gorah Kutnih
kot 7. obrok dovoljeni kredit za . . . 12.000 gl.
C. V proračunu finančnega ministrstva.
1. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
poglavjem 10., naslovom 5., finančna straža, za
stavbo uradnega poslopja v Voitsbergu dovoljeni
kredit za 4.800 gl.
2. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
poglavjem 10., naslovom 6., davčni uradi, za
stavbo uradnega poslopja v Ottynii dovoljeni kredit
za 7.100 gl.
3. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
poglavjem 10., naslovom 6., davčni uradi, za prezidavo
uradnega poslopja v Podwoloczyski dovoljeni
kredit za 8.000 gl.
4. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
poglavjem 16., naslovom 3., za nove stavbe pri
prodaji tobaka dovoljeni kredit za . . 108.250 gl.
5. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
poglavjem 10., naslovom 3., med rednim potroškom
v delnem proračunu pod številko 21, 22 in 23 po
povodu davčne reforme dovoljeni krediti za 55.000 gl.,
254.000 gl. in 251.000 gl.
6. Z zakonom z dne 23. decembra 1894. leta
(drž. zak. št. 243) za stavbo uradnega poslopja
v Floridsdorfu dovoljeni, s finančnim zakonom za
leto 1897. do konca decembra 1897. leta podalj-
'šani kredit, in to:
pod poglavjem 10., naslovom 3. za . . 3.620 gl.
10., „ 6. „ . . 24.450 „
10., „ 9. » . . 1.280 ,
vkupe . 29.350 gl.
D. V proračunu trgovinskega ministrstva.
1. S finančnim zakonom za leto 1891. pod
naslovom 8., g. 7., za razširbo pristaniških naprav
v Trstu dovoljeni in s finančnim zakonom za leto
1897. do konca decembra 1897. leta podaljšani
kredit za 976.000 gl.

178
Kos XXXIV. 104. Cesarski ukaz z dne 25. junija 1898.
2. S finančnim zakonom za leto 1896. pod 5. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 7., g. 3., za napravo pristajalnega mola poglavjem 28., naslovom 6., g. 2., za lokalno
v Puli dovoljeni kredit za 33.000 gl. \ železnico Čáslav-Zavratec in Čáslav-MoČovice za investicije
iz investicijskega zaklada podržavljenih prog
3. Z istim finančnim zakonom pod naslovom 7., j avstrijske družbe za lokalne železnice dovoljeni
g. 3., za napravo pomorskega svetila V. reda kredit za 10.450 gl.
v Secchi Pericolosi dovoljeni kredit za . 15.370 gl.
4. Z istim finančnim zakonom pod naslovom 7.,
6. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
poglavjem 28., naslovom 7., g. 1., za razširbo po-
g. 4., za napravo hranilnega in pristajalnega nasipa
staje Nowy Sa^cz dovoljeni kredit za . . 50.000 gl.
v Vodicah dovoljeni kredit za . . . . 5.000 gl. I
5. Z istim finančnim zakonom pod naslovom 7., 7. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
g. 4., za-napravo hranilnega in pristajalnega nasipa ! poglavjem 28., naslovom 7., g. 1., za razširbo postaje
v Igranah dovoljeni kredit za . . . . 2.000 gl. Heb kot 4. obrok dovoljeni kredit za . 60.000 gl.
6. Z istim finančnim zakonom pod naslovom 7., j
g. 4., za napravo pristajalnega mola v Spiču dovoljeni
kredit za 5.980 gl. |
7. S finančnim zakonom zaleto 1896. pod
naslovom 7., g. 4., za napravo pomorskega svetila
V. reda v Treh sestrah dovoljeni kredit za 7.400 gl.
8. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 9., g. 6., pri poštnem in telegrafskem zavodu
za stroške stavbe novih poštnih in telegrafskih
poslopij dovoljeni kredit za . . . . 162.000 gl.
9. Z istim finančnim zakonom pod naslovom 9.,
g. 8., pri poštnem in telegrafskem zavodu za priredbe
novih ali razširbe že obstoječih uradov dovoljeni
kredit za 180.000 gl.
E. V proračunu ministrstva za železnice.
1. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
poglavjem 28., naslovom 4., g. 2., za gradnjo
lokalne železnice Lipova—Bartošovice (Heinersdorf)
dovoljeni kredit za 613.000 gl.
2. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
poglavjem 28., naslovom 4., g. 3., za gradnjo
lokalne železnice Mikulašovice—Gukmantl dovoljeni
kredit za 295.000 gl.
3. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
poglavjem 27, naslovom 14., g. 1., za napravo postranskega
voda k vodni postaji na kolodvoru v Miltelgrundu
dovoljeni in s finančnim zakonom za leto
1897. do konca decembra 1897. leta podaljšani
kredit za 7.410 gl. v zlatu ali v avstrijski vrednoti
8.820 gl.
8. S finančnim zakonom za leto 1896, v poglavju
28., naslovu 7., g. 1., obrat državnih železnic,
za investicije iz investicijskega zaklada železnice
Levóv-Cernôvcy-Socava za razširbo postaje v Levóvu
kot 4. obrok dovoljeni kredit za . . . 500.000 gl.
9. S finančnim zakonom za leto 1896 v poglavju
28., naslovu 7., g. 1., obrat državnih železnic,
za investicije iz investicijskega zaklada železnice
Levóv-Cernôvcy-Sočava za razširbe vsled stika lokalnih
železnic dovoljeni kredit za . . 50.000 gl.
10. S finančnim zakonom za leto 1896. v poglavju
28., naslovu 7., g. 1., obrat državnih železnic,
za investicije iz investicijskega zaklada železnice
Levóv-Cernôvcy-Sočava za razširbo postaje Stanislavov
dovoljeni kredit za 200.000 gl.
11. S finančnim zakonom za leto 1896. v poglavju
28., naslovu 7., g. 1., obrat državnih železnic,
za investicije iz investicijskega zaklada železnice
Levóv-Cernôvcy-Sočava za melijoracije in razne dopolnilne
naprave dovoljeni kredit za . 268.000 gl.
12. S finančnim zakonom za leto 1896. v poglavju
28., naslovu 7., g, 1., obrat državnih železnic,
za investicije iz investicijskega zaklada prog Astrijske
družbe za lokalne železnice za razširbo stičnih
postaj in obnovo železniških kosov vsled stika novih
tujih železnic dovoljeni kredit za . , 300.000 gl.
13. S finančnim zakonom za leto 1896. v poglavju
28., naslovu 7., g. 1., obrat državnih železnic,
za investicije iz investicijskega zaklada Češke zapadne
železnice za razširbo delovnice v Polznju
dovoljeni kredit za 100.000 gl.
4. S finančnim zakonom za leto 1896. pod 14. S finančnim zakonom za leto 1896. v po-
poglavjem 28., naslovom 6., g. 1., za napravo za glavju 28., naslovu 7., g. 1., obrat državnih železnic,
zavarovanje gibnic na južnem koncu postaj« v Mittel- za investicije iz investicijskega zaklada Češke zagrundu
dovoljeni kredit 23.000 marek = 11.360 gl. padne železnice za melijoracije in razne dopolnilne
v zlatu ali v avstrijski vrednoti . . . . 13.530 gl. I stavbe dovoljeni kredit za 744.260 gl.

15. S finančnim zakonom za leto 1896. v poglavju
28., naslovu 7., g. 1., obrat državnih železnic,
za investicije iz investicijskega zaklada Moravskosleške
osrednje železnice za melijoracije in razne
razširbe dovoljeni kredit za . . . . 123.600 gl.
F. V proračunu pravosodnega ministrstva.
1. S finančnim zakonom za leto 1891. pod
naslovom 4., g. 22., za stavbo poslopja okrožne
sodnije v Rzeszowu dovoljeni in s finančnim zakonom
za leto 1897. do konca decembra 1897. leta
podaljšani kredit za 5.000 gl.
2. S finančnim zakonom za leto 1892. pod
naslovom 4., g. 14., za razširno stavbo v Zadru
dovoljeni in s finančnim zakonom za leto 1897. do
konca decembra 1897. leta podaljšani kredit
za 17.000 gl.
3. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 4., g. 16., za razširno stavbo poslopja kazenske
sodnije v Pragi kot 1. obrok dovoljeni in
s finančnim zakonom za leto 1897. do konca decembra
1897. leta podaljšani kredit za 80.000 gl.
4. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 4., g. 17., v taisti namen kot 2. obrok dovoljeni
kredit za 20.000 gl.
5. S finančnim zakonom za leto 1893. pod
naslovom 4., g. 28., za stavbo poslopja okrožne
sodnije v Novem Sa^czu kot 1. obrok dovoljeni in
s finančnim zakonom za leto 1897. do konca de
cembra 1897. leta podaljšani kredit za . 5.000 gl-
6. S finančnim zakonom za leto 1894. pod
naslovom 4., g. 28., v taisti namen kot 2. obrok dovoljeni
in s finančnim zakonom za leto 1897. do
konca decembra 1897. leta podaljšani kredit
za 15.000 gl.
7. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 4., g. 25., za stavbo uradnega poslopja
v Horodenki kot 1. obrok dovoljeni in s finančnim
zakonom za leto 1897. do konca decembra 1897.
leta podaljšani kredit za 13.000 gl.
8. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 4., g. 28., v taisti namen.kot zadnji obrok
dovoljeni kredit za 12.000 gl.
Kos XXXIV. 104. Cesarski ukaz z dne 25. junija 1898. 179
9. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 4., g. 26., za stavbo sodne in jetniške
hiše v Olomucu kot 1. obrok dovoljeni kredit za
15.000 gl.
10. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 4., g. 31., za stavbo uradnega poslopja
v Podwoloczyski dovoljeni ostali kredit za 4.654 gl.
11. S finančnim zakonom zaleto 1896. pod
naslovom 4., g. 32., za stavbo tretjega krila pri jetniščnici
v Tarnopolu dovoljeni kredit za 15.000 gl.
12. Z istim finančnim zakonom pod naslovom
4., g. 33., za stavbo uradnega poslopja v Kos-
SOWU kot 1. obrok dovoljeni kredit za . 10.000 gl.
13. Z zakonom z dne 23. decembra 1894. 1.
(drž. zak. št. 243), za stavbo uradnega poslopja
v Floridsdorfu dovoljeni in s finančnim zakonom za
leto 1897. do konca decembra 1897. leta podaljšani
kredit za 140.400 gl.
14. Z zakonom z dne 8. julija 1896. 1. (drž.
zak. št. 133) za stavbo uradnega poslopja v Žydaczowu
kot 1. okrok dovoljeni kredit za 15.000 gl.
G. V proračunu uprave državnega dolga«
1. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
poglavjem 37., naslovom 3., upravni stroški založenega
državnega dolga, za stroške obnove kuponskih
pol dovoljena in s finančnim zakonom za leto 1897.
do konca decembra 1897. leta podaljšana kredita za
134.500 gl. in 45.000 gl., oziroma izredni skupni
kredit za 179.500 gl.
2. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
poglavjem 36., naslovom 3., stroški založenega državnega
dolga, za stroške obnove kuponskih pol dovoljeni
izredni kredit za 5.000 gl.
g- 5.
Izvršiti ta ukaz, ki zadobi moč s 1. dnem julija
1898. L, se naroča Mojemu finančnemu
ministru.
V Laincu, dne 25. junija 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Eaizl s. r. Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.

Leto 1898. isi
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXV. — Izdan in razposlan dne 29. junija 1898.
Ysebina: (St. 105—106.) 105. Razglas glede razširitve pravic carinske podružnice v Schluderbachu. —
106. Ukaz, s katerim se na podstavi zakona z dne 5. maja 1869. L vkrepajo izjemne naredbe za 33 politiČnih
okrajev v Galiciji.
105.
Razglas ministerstev financ in
trgovine z dne 4. jnnija 1898.1.,
glede razširitve pravic carinske podružnice
v Schluderbachu.
Carinski podružnici v Schluderbachu se dajejo
pravice pomožnega carinskega urada II. razreda in
ji je delovanje v tej lastnosti pričeti takoj.
Baernreither s. r. Kaizl s. r.
IG«.
Ukaz vsega ministerstva z dne
28. junija 1898. L,
s katerim se na podstavi zakona z dne 5. maja
1869. I. (drž. zak. št. 66) vkrepajo izjemne na-
redbe za 33 političnih okrajev v Galiciji.
Na podstavi zakona z dne 5. maja 1869. 1.
(drž. zak. št. 66) se vsled sklepa, katerega je vse
ministerstvo vkrenilo dne 28. junija 1898. 1. z Najvišim
odobrilom določbe členov 8, 9, 10, 12 in 13
državnega osnovnega zakona o občih pravicah državljanov
z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak.
št. 142) začasno razveljavljajo za politične okraje
Biala, Bochnia, Brzesko, Brzozów, Chrzanów, D^browa,
Gorlice, Grybów, Jaroslaw, Jasio, Kolbuszowa,
Krakov (mesto), Krakov (okolica), Krosno,
Lan cut, Limanowa, Mielec, Myšlenice, Nisko, Nowy
S^cz, Nowy targ (Novi trg), Pilzno, Podgórze, Przemysl,
Ropczyce, Rzeszów, Sanok, Stryžów, Tarnobrzeg,
Tarnów, Wadowice, Wieliczka in Žywiec
v Galiciji.
Kar se tiče moči te razveljavbe, naj se uporabljajo
nastopne določbe zakona z dne 5. maja
1869. 1. (drž. zak. št. 66) in sicer določbe:
1. g. 3 lit. a in c,
2. g. 4.
3. g. 5, omejuje se na pisma, ki so sumljiva,
da služijo spletkam, ki so nevarne javni varnosti in
družabnemu redu,
4. g. 6 lit. a in b,
5. g. 7 lit. a in b, in pa, kolikor gre za kaznovanje
prestopkov tam podanih predpisov in ukazil, ki
se izdado na podstavi g. 8, g. 9 zakona z dne
5. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 66),
Ta ukaz stopi v moč z dnem razglasitve.
Thun s. r. Welsersheimb s. r,
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Kaizl s. r. Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.
(Sl ovenisch.) 47

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXVI. — Izdan in razposlan dne 2. julija 1898.
Vsebina: (Št, 107—109.) 107. Razglas glede pooblastitve c. kr. pomožnega carinskega urada v Bajašestiji, da sme
carine prosto odpravljati vračajoče se zavoje. — 108. Razglas, da se poviša pomožni carinski urad v Nadbrzezji
v pomožni carinski urad I. razreda, in da se ustanovi podružnica tega carinskega urada na železničnem
prekladišču. — 109. Razpis glede mere zagotovila za pravilno vplačevanje bonifikacijskega povračila
pri izvozu cukra v obratni dob 1898/99.
109.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 16. junija 1898. L,
glede pooblastila c. kr. pomožnega carinskega
urada v Bajašestiji, da sme carine prosto odprav-
Ijati vračajoče se zavoje.
V porazumu s c. kr. trgovinskim ministrstvom
se c. kr. pomožni carinski urad I. razreda v Bajašestiji
pooblašča, carine prosto odpravljati zavoje,
ki prihajajo nazaj iz inozemstva in izhajajo od tozemskih
izvoznih pošiljatev, v zmislu določil abecednega
zaznamka blaga k carinski tarifi, opomnja
k iskalnici „ovoji in posode".
Kaizl s. r. Baernreither s. r.
108.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 18. junija 1898. L,
da se poviša pomožni carinski urad v Nadbrzezji
v pomožni carinski urad I. razreda, in da se ustanovi
podružnica tega carinskega urada na želez-
ničnem prekladišču.
Pomožni carinski urad II. razreda v Nad
brzezji se je povišal v pomožni carinski urad
I. razreda in pooblastil opravljati okrajšano napovedno
postopanje.
(Slovenisch.)
183
Ob enem se je ustanovila podružnica tega
carinskega urada na železniškem prekladišču, ki je
že pričela svoje poslovanje.
Kaizl s. r.
109.
Razpis finančnega ministrstva
z dne 28. junija 1898. L,
glede mere zagotovila za pravilno vplačevanje
bonifikacijskega povračila pri izvozu cukra vobratni
dobi 1898/99.
V porazumu s kraljevim ogrskim finančnim ministrstvom
se na podstavi g. 3 cukrarinskega zakona
z dne 20. junija 1888. 1. (drž. zak. št. 97)
določa zagotovilo za pravilno vplačevanje bonifikacijskega
povračila, katero bo morda plačati, v cukrotvorni
dobi 1898/99 za vsako narejališče cukra
vrste, označene v g. 1, št. 1 cukrarinskega zakona,
začasno s 140 odstotki (140

Leto 1898. is5
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXVII. — Izdan in razposlan dne 10. julija 1898.
Tsebina: (Št. 110—117.) 110. Ukaz, s katerim se glede na novo ustanovljeno dekanijo Brno okolica v Brnski
škofiji ustanavlja znesek, katerega je za vodstvo dekanijskega urada pripoznavati kot strošek v priznanicah,
ki jih je donašati po zakonu z dne 19. aprila 1885. 1. o krajevnem dohodku duhovnikov za dušno pastirstvo,
imajočih pravico do dopolnila kongruve. — 111. Ukaz glede izprave določb abecednega zaznamka blaga
k carinski tarifi o carinskem postopanju glede „olivnega semena". — 112. Razglas, da se pripuščajo vlačilne
tehtnice za premog koks, rujavi premog, šoto, rude, apno, opeko i. e. k meroskusu in kolkovaaju. —
113. Dopustilnica za nadaljevalno progo Sedlice—Obernice lokalne železnice Sedlice—Čižkovice. —
114. Ukaz, da se občina Hluboký odkazuje okolišu okrajne sodnije v Tišnovu na Moravském. — 115. Ukaz,
da se občina Kurlup odkazuje okolišu okrajne sodnije v Jamnici na Moravském. — 116. Ukaz, da se selška
občina Daměnice odkazuje okolišu okrajne sodnije Mlada Vožica na Češkem. — 117. Ukaz, da se selški
občini Štěrbohol in Stara Stražnica (obstoječa iz krajev Stara in Nova Stražnica) odkazujeta okolišu okrajne
sodnije Žiškov na Češkem.
110.
Ukaz ministra za bogočastje in
nank in finančnega ministra z dne
8. junija 1898. L,
s katerim se glede na novo ustanovljeno dekanijo
Brno okolica v Brnski škofiji ustanavlja znesek,
katerega je za vodstvo dekanijskega urada pripo-
znavati kot strošek v priznanicah. ki jih je do-
našati po zakonu z dne 19. aprila 1885. I. (drž.
zak. št. 4-7) o krajevnem dohodku duhovnikov za
dušno pastirstvo, imajočih pravico do dopolnila
kongruve.
Dopolnjuje ministrski ukaz z dne 19. junija
1886. 1. (drž. zak. št. 107) se znesek dekanijskih
stroškov, katere je v priznanicah o dohodku, ki se
morajo donašati po zakonu z dne 19. aprila 1885. 1.
(drž. zak. št. 47), pripoznavati kot potrošni postavek,
ne krateč preskušnje prašanja, ali gre dotičnemu
župniku, kateremu se je izročilo vodstvo dekanijskih
poslov, dopolnilo kongruve iz verskega
(Slovenisch.)
zaklada, oziroma iz državne dotacije njegove po
zmislu navedenega zakona, ustanavlja za novo ustanovljeni
dekanijski urad Brno o.kolica v Brnski
škofiji z vsoto sto petdesetih (150) goldinarjev.
Bylandt s. r. Kaizl s. r.
111.
Ukaz ministrstev financ in trgovine
z dne 20. junija 1898, 1.,
glede izprave določb abecednega zaznamka blaga
k carinski tarifi o carinskem postopanju glede
„olivnega semena' 1 .
V porazumu z udeleženima kraljevima ogrskima
ministrstvoma se izpreminjajo določbe uradnega
abecednega zaznamka blaga k carinski tarifi
pri iskalnici „olivnq seme" tako:
V drugem odstavku je črtati besede „goršično
seme, redkvino seme".
49

186
Kos XXXVIÍ. 112. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 26. junija 1898.
Pri iskalnici: „želčak" in „travno seme" je
v razpredelku: „ carinski postavek" namesto „1 gl. k
postaviti „svobodno*.
Eaizl s. r. Baernreither s. r.
us.
Razglas trgovinskega ministrstva
z dne 26. junija 1898. L,
da se pripuščajo vlačilne tehtnice za premog, koks,
rujavi premog, šoto, rude, apno, opeko i. e. k meroskusu
in kolkovanju.
Na podstavi ukaza trgovinskega ministrstva
z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) se
nastopni predpisi, katere je izdala c. kr. komisija
za pravilni meroskus, glede meroskusa in kolkovanja
vlačilnih tehtnic za premog, koks, rujavi premog,
šoto, rude, apno, opeko i. e. javno naznanjajo.
Baernreither s. r.
Predpisi
glede meroskusa in kolkovanja vlačilnih tehtnic za
premog, koks, rujavi premog, šoto, rude, apno,
opeko i. e.
Vlačilne tehtnice, ki služijo za zaporedno
tehtanje manje vrednega tehtalnega blaga kakor
premoga, koksa, rujavega premoga, šote, rud. apna,
opeke i. e., se pripuščajo k meroskusu in kolkovanju,
če odgovarjajo nastopnim splošnim pravilom:
1. Tehtnica mora biti jako trdna in tako sestavljena,
da bode, kar je vsekako pričakovati,
v vsej veljavni dobi izvidnice delovala dobro in
pravilno.
O dopustnosti posameznih sestavov odločuje
od slučaja do slučaja komisija za pravilni meroskus.
in se bode popis vsakega sestava, pripuščenega
k meroskusu in kolkovanju, razglasil v državnem
zakoniku.
2. V dotičnih razglasih se bodo tudi odločili
specijalni pogoji, katere je staviti do tehtnic tistega
sestava, ki pride v poštev, nadalje način preskušnje
in kolkovanja in pa pristojbine, ki jih je plačati za to.
3. Vsaka tehtnica mora imeti na mestu, ki bije
v oči, tablico z nadpisom, katere zveza s tehtnico
se lahko ugotovi s kolkovanjem.
! Nadpis naj se glasi :
„Vlačilna tehtnica za
za bremena . „
Natančnost pretehtavanja :
pol )
} odstotka,
enpcetrtina ) r
Gledati je na pripadajočo izkaznico."
Na lej tablici z nadpisom mora biti zaznamovano
ime in stanovališče izdelovalca in tekoča štovilka
fabrikacije.
Velikost črk tega nadpisa mora znašati več
nego 7 mm.
4. Meje pripustnih pogreškov podatkov teh
I tehtnic se določajo tako :
A. Tehtnice brez avtomatičnega iztehtanja
in brez vpisovanja izida.
a) Izprememba obremenitve, ki provzroča preteg
tehtnice za 1 mm, ne sme znašati več nego
V*% obremenitve.
b) Največji pripustni pogrešek poprečne vrednosti
20 zaporednih tehtanj ne sme presegati
V*% te vrednosti,
c) največji pripustni pogrešek vsakega posameznega
tehtanja pa ne ^/o tehtanega bremena.
B. Tehtnice z avtomatičnim iztehtanjem
in z vpisovanjem izida.
Dvojne pod A. b) in A c) določene meje pripustnih
pogreškov brez ozira na občutnost tehtnice.
C. Tehtnice z avtomatičnim iztehtanjem
pa brez naprave za vpisovanje.
Te tehtnice je glede mej pripustnih pogreškov
soditi kakor tehtnice pod A.
5. K vsaki kolkováni tehtnici se izda izvidnica,
katere besedilo dotoči od slučaja do slučaja ravnateljstvo
komisije za pravilni meroskus, v treh soglasnih
izvodih.
6. Veljavna doba izvidnice in izvršenega meroskusa,
katerega potrjuje, je 1 leto in 1 mesec, računeč
od dne, ko se je izdala izvidnica.
Dunaj, dne 12. maja 1898.
G. kr. komisija za pravilni meroskus :
Tinter s. r.

Kos XXXVII. 117. Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 2. julija 1898. 187
113.
Dopustil n ica z dne 27. junija
1898. 1.
za nadaljevalno progo Sedlice—Obrnice lokalne
železnice Sedlice—Čižkovice.
Na podstaví Najvišega pooblastila podeljujem
v porazumu z vdeleženimi ministrstvi Leopoldu
grofu Thim-Hohensteinskemu, graščaku v Štefanu,
v družbi z dr.-jem Alojzijem Bauer-om, državnim
poslancem in graščakom v Podseticah,
z dr.-jem Albinom Viktorjem Tschinkel-om, odvetnikom
v Toplicah in Viktorjem Nobackom, stavbnim
podjetnikom v Pragi, zaprošeno dopustilo za gradnjo
in obrat nadaljevalne proge od Sedlic v Obernice
lokalne železnice Sedlice—Čižkovice, ki je
predmet dopustiinice z dne 29. januarja 1897. 1.
(drž. zak. št. 48), v zmislu zakona o dopuščanju
železnic z dne 14. septembra 1854. L (drž. zak.
št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1.
(drž. zak. št. 2 iz 1895.1.).
Omenjeno železnico je v vsakem oziru srnatrati
za celokupno sestavino lokalne železnice s pravilno
raztečino Sedlice —Čižkovice, ki je predmet
gorenje dopustiinice z dne 29. januarja 1897. L,
in določbe gorenje dopustiinice naj torej veljajo za
njo tako, da je nadaljevalno progo, katero je zgraditi
na novo, izvršiti in javnemu prometu izročiti najdalje
do 31. decembra 1898. 1.
11H.
Wittek s. r.
Ukaz pravosodnega ministrstva
z dne 2. julija 1898. L,
da se občina Hluboký odkazuje okolišu okrajne
sodnije v Tišnovu na Moravském.
Na podstaví zakona z dne 11. junija 1868. 1.
(drž. zak. št, 59) se občina Hluboký izločuje iz okoliša
okrajne sodnije v Blanskem in se odkazuje okolišu
okrajne sodnije v Tišnovu.
Ta ukaz stopi v veljavnost dne 1. januvarja
1899.
Ruber s. r,
115.
Ukaz pravosodnega ministrstva
z dne 2. julila 1898. L,
da se občina Kurlup odkazuje okolišu okrajne sod-
nije v Jamnici na Moravském.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1868. 1.
(drž. zak. št. 59) se obcina Kurlup izločuje iz otoliša
okrajne sodnije v Frainu in se odkazuje okolišu
okrajne sodnije v Jamnici.
Ta ukaz stopi v veljavnost dne 1. januvarja
1899.
1 16.
Ruber s. r.
Ukaz pravosodnega ministrstva
z dne 2. julija 1898. L,
da se selška občina Daměnice odkazuje okolišu
okrajne sodnije Mlada Vožica na Češkem.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1808. 1.
(drž. zak. št. 59) se selška občina Daměnice izločuje
iz okoliša okrajne sodnije Vlašim in se odkazuje
okolišu okrajne sodnije Mlada Vožica.
Ta ukaz stopi v veljavnost s 1. dnem januvarja
1899.
Ruber s. r.
119.
Ukaz pravosodnega ministrstva
z dne 2. julija 1898. L,
da se selški občini Štěrbohol in Stara Stražnica
(obstoječa iz krajev Stara in Nova Stražnica) od-
kazujeta okolišu okrajne sodnije Žiškov na Češkem.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1868. 1.
(drž. zak. št. 59) se selški občini Štěrbohol in Stara
Stražnica (obstoječa iz krajev Stara in Nova Stražnica)
izločujeta iz okoliša okrajne sodnije Kraljevi
Vinogradi in se odkazujeta okolišu okrajne sodnije
Žiškov.
Ta ukaz stopi v veljavnost s l.dnem januvarja
1899.
Ruber s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXVTIL — Izdan in razposlan dne 15. julija 1898.
Vsebina: (Št. 118—119.) 118. Razglas o ustanovitvi podružnice carinskega urada v Drenkovi. — 119. Cesarski
ukaz, da se ohranja v moči veljavnost določb g. 3, št. 1 zakona z dne 20. junija 1888. 1 , o porazdelbi količine
alkohola, ki jo je po nižem postavku potrošnine narediti, in pa odredeb zakona z dne 5. julija 189ö. 1.
radi začasne premene nekaterih določb cukrarinskega zakona.
11S.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 8. julija 1898. L,
o ustanovitvi podružnice carinskega urada v Drenkovi.
Po sporočilu kraljevega ogrskega finančnega
ministrstva se je v Drenkovi (v Krassó-Szörenyskem
komitatu) ustanovila podružnica glavnega carinskega
urada, opremljena z oblastmi pomožnega carinskega
urada 2. razreda, ki je začela svoje poslovanje
s 1. dnem junija 1898. 1.
Eaizl s. r.
119.
Cesarski ukaz z dne 9. julija
1898. L,
da se ohranja v moči veljavnost določb ^. 3.
št. 1 zakona z dne 20. junija 1888. I. (drž. zak.
št. 95). o porazdelbi količine alkohola, ki jo je po
nižem postavku potrošnine narediti, in pa odredeb
zakona z dne 5. julija 1896. I. (drž. zak. št. 111)
radi začasne premene nekaterih določb cukrarinskega
zakona.
Na postavi g. 14 osnovnega zakona o državnem
zastopu z dne 21. decembra 1867. 1. (drž.
zak. št. 141) ukazujem tako:
8- L
189
Veljavnost, ki mine s koncem avgusta 1898. l.?
v g. 3, št. 1 zakona z dne 20. junija 1888. 1. (drž.
zak. št. 95) o obdačevanju žganja odrejene porazdelbe
količine alkohola, ki jo je po nižem postavku potrošnine
narediti, in pa s cesarskim ukazom z dne
24. avgusta 1897. 1. (drž. zak. št. 193) do konca
julija 1898. 1. podaljšana veljavnost gg. 1 in 2 zakona
z dne 5. julija 1896. L (drž. zak/ št. 111)
radi začasne premene nekaterih določb cukrarinskega
zakona se ohranjata v moči. Na podstaví zakona
z dne 4. avgusta 1891. 1. (drž. zak št. 114)
za obratno dobo 1894/95 do vštevši 1897/98 nastala
osebna porazdelba količine alkohola, ki jo
smejo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem
zboru, žganjarnice, spadajoče pod potrošnino,
v vsaki posamezni obratni dobi izdelovati po nižem
postavku te potrošnine, ostane tudi za obratno dobo
1898/99 v moči.
g. 2.
Da izvrši ta cesarski ukaz, ki stopi z dnem, ko
se razglasi, v moč, se naroča Mojemu finančnemu
ministru.
Išl, dne 9. julija 1898.
Franc Jožef s- r.
Tli un s. r.
Wittek s. r.
Bylandt s. r.
Kaizl s. r.
Welsersheimb s. r.
Ruber s. r.
Kast s. r.
Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.
(Sloveni ech.) 50

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXIX. — Izdan in razposlan dne 16. julija 1898.
Ysebina: St. 120. Cesarski ukaz glede delovite razveljave v gg. 234 in 235 zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. izrečene
dolžnosti, odbiti davek pri izplačilu izpremenljivih službenih prejemkov.
ISO.
Cesarski ukaz z dne 8. julija
1898.1.
glede delovite razveljave v H. 234 in 235 zakona
z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) iz-
rečene dolžnosti, odbiti davek pri izplačilu izpre-
menljivih službenih prejemkov.
Na podstaví g. 14 državnega osnovnega zakona
z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) ukazujem
tako:
s. i.
V gg. 234 in 235 zakona z dne 25. oktobra
1896 1. (drž. zak. št. 220), o neposrednih osebnih
davkih, izrečena dolžnost, pri izplačilu službenih in
mezdnih prejemkov in pokojninskih užitkov v g g. 167
in 168 omenjenega zakona oznamenjene vrste odbiti
od teh užitkov predpisano osebno dohodnino in plačarino
in jo oddati državni blagajnici, naj izgubi
glede izpremenljivih prejemkov te vrste z izjemo,
določeno v g. 3, svojo moč, ne krateč trajne veljave
v g. 201 določene naznanilne dolžnosti izplačnikov.
Za izpremenljive prejemke v zmislu te določbe
veljajo tantijeme, prezentne takse, kolegijine, preskusne
takse, opravnine in enake, nadalje dogovorjene
in delne mezde in pa tiste časne mezde, ki niso
dogovorjene v daljših nego štiritedenskih obrokih.
g. 2.
Prejemniki takih izpremenljivih službenih prejemkov
so torej dolžni s pridržkom določbe g. 3
191
neposredno vplačati davke, ki so eventualno predpisani
od teh prejemkov, v plačilnih rokih, oznamenjenih
v g. 226 omenjenega zakona.
g. 3.
Ako izplačajo službodajniki izpremenljive prejemke
osebam, katerim morajo plačevati tudi stalne
prejemke, podvržene odbitku davka, tedaj ostanejo
glede teh izpremenljivih prejemkov določbe gg. 234
in 235 poprej omenjenega zakona v moči.
Enako je ravnati z nagradami, ako jih v zmislu
g. 167, št. 1 ni smatrati za stalne prejemke.
Te določbe pa ne veljajo glede kolegijin in preskusnih
(promocijskih) taks, glede katerih stopig.
1 neprikračen v moč.
M-
Ta ukaz stopi v moč z dnem, ko se razglasi,
z razmerjem, da ga je porabljati že za vso prvotno
priredbo osebne dohodnine in plačarine.
g. 5.
Da izvrši ta ukaz, se naroča Mojemu finančnemu
ministru.
Išl, dne 8. julija 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Kaizl s. r. Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.
(Slovenisch.) 51

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XL. — Izdan in razposlan dne 19. julija 1898.
Vsebina: (Št, 121—122.) 121. Cesarski ukaz glede zneska in porabe obroka založbe, katerega je državnemu melioracijskemu
zalogu dovesti v letu 1898. iz državnih sredstev. — 122. Cesarski ukaz glede gradnje v okupacijskem
ozemlju ležečih delnih prog železnice z ozko raztečinc od Gabele v Boko Kotorsko s kriloma v Trebinje
in proti Gravozi (Dubrovniku).
121.
Cesarski ukaz z dne 1. julija
1898. L,
glede zneska in porabe obroka založbe, katerega
je državnemu melioracijskemu zalogu dovesti
v letu 1898. iz državnih sredstev.
Na podstavi g. 14 državnega osnovnega zakona
z dne 21. decembra 1867.1. (drž zak. št. 141)
ukazujem tako:
i- i.
Prispevek iz državnih sredstev, ki je v g. 1
zakona z dne 14. avgusta 1891. 1. (drž. zak.
št. 129) za zalaganje melioracijskega zaloga določen
po 750.000 gl., se zvišuje za leto 1898. na
850.000 gl.
Vlada se pooblašča izdatke, ki se pokažejo
za melioracijski zalog, po potrebi zalagati na račun
proračuna melioracijskega zaloga, katerega je določiti
za 1898. 1.
g. 2.
Da izvršita ta ukaz, ki stopi z dnem razglasitve
v moč, se naroča Mojemu poljedelskemu in
Mojemu finančnemu ministru.
Na Dunaju, dne 1. julija 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bjlandt s. r. Kast s. r.
Eaizl s. r. Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.
(Slovcnisch.)
132.
Cesarski ukaz z dne 7. julija
1898. L,
193
glede gradnje v okupacijskem ozemlju ležečih delnih
prog železnice z ozko raztečino od Gabele
v Boko Kotorsko s kriloma v Trebinje in proti
Gravozi (Dubrovniku).
Na podstavi g. 14 državnega osnovnega zakona
z dne 21. decembra 1867.1. (drž. zak. št. 141)
ukazujem tako:
g. I-
Vlada se pooblašča privoliti, da bosensko-hercegovinska
deželna uprava vzame posojilo v znesku
do 11 milijonov goldinarjev največ, katero je amortizovati
v 60 letih, v namen gradnje železnice
z ozko raztečino od postaje Gabela bosensko-hercegovinskih
državnih železnic do dalmatinske meje
in v daljnem nadaljevanju te železniške gradnje
v smeri proti Boki Kotorski za potrebno delno progo,
ki gre poprek čez Sutorino, pripadajočo Hercegovini,
končno za krilno železnico, odcepljeno od prvoimenovane
železniške proge v Trebinje, in drugo
do dalmatinske meje v smeri v Gravozo (Dubrovnik).
g. 2.
Vlada se nadalje pooblašča privoliti, da se
Bosna-Hercegovina zalaga z vsoto, ki je potrebna
v založbo obrestij in razdolžnih obrokov za posojilo,
omenjeno v g. 1, in pa v založbo eventualnega
obratnega primanjkljaja v prvih letih obrata železnice,
bližje označene v g. 1, do skupnega zneska
do 800.000 gl. največ letno, računeč od dneva, ko
se začne obrat na tej železnici, skozi deset zapored-
52

194 Kos XL. 122. Cesarski i kaz z dne 7. julija 1898.
nih let najdalje, iz letnih povračilnih obrestij imetkov
bivših osrednih financ, dočim naj po preteku
10 let deželni dohodki Bosne in Hercegovine poravnajo
amortizacijo in obrestovanje posojila.
g. 3.
Obrestovanje in amortizacija zneskov, katere
je po g. 2 tega ukaza iz skupnih imetkov založiti,
naj se zgodi lako, da je obresti iz deželnih dohodkov
Bosne in Hercegovine letno poplačati, za razdolžne
obroke pa da naj služijo čisti obratni prebitki
železnice, označene v g. 1.
g. 4.
S privzelbo skupnih imetkov k zneskom, katere
je založiti po g. 2, se prašanje delitve teh
imetkov na nobeno stran ne predrešuje.
g. 5.
Ta ukaz btopi, če bodo dobile njemu odgovarjajoče
določbe v deželah ogrske krone zakonito
moč in se istočasno s tem ukazom razglase, z dnem
razglasitve v moč.
lál, dne 7. julija 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Eaizl s. r. Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLL — Izdan in razposlan dne 20. julija 1898.
Vsebina: (Št. 123—125.) 123, Razglas finančnega ministrstva, s katerim se na podstavi g. 285 zakona z dne
25. oktobra 1896. 1. ukrenja odredba, kako je ravnati z rentnim davkom obrestij in dividend francoskih
vrednostnih papirjev. — 124. Cesarski ukaz glede davčnega zneska, ki je potreben za svojstvo polnopravnega
trgovca. — 125. Cesarski ukaz, da se dopuščajo olajšave pri pripustitvi k sodniški preskušnji.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 23. junija 1898. L,
s katerim se na podstavi ^. 285 zakona z dne
25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) ukrenja
naredba, kako je ravnati z rentnim davkom obrestij
in dividend francoskih vrednostnih papirjev.
Ker so na Francoskem obresti in dividende inozemskih
vrednostnih papirjev (izvzemši državne vrednostne
papirje) brez ozira na to, da so se morda
že v inozemstvu obdačile, načelno podvržene davščini,
določa finančno ministrstvo v zmislu g. 285
zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak.
št. 220), da je obrestim in dividendám francoskih
vrednostnih papirjev (izvzemši državne vrednostne
papirje) v domači deželi, ako se izpolnijo drugi
občni zakoniti pogoji, brez ozira na to, da so se
morda na Francoskem obdačile, 'naložiti rentni davek
po III. glavnem kosu omenjenega zakona na
podstavi napovedij.
Glede francoskih državnih vrednostnih papirjev
pa ostanejo občne določbe g. 127 o. d. z., po katerih
izključuje, ako se ti papirji morda obdačijo na
Francoskem, tukajšnjo dolžnost rentnega davka,
v neprikraceni veljavi.
d) Kaizl s. r.
(Slovenlsch.)
124.
Cesarski ukaz z dne 11. julija
1898.1.
195
glede davčnega zneska, ki je potreben za svojstvo
polnopravnega trgovca.
Na podstavi g. 14 državnega osnovnega zakona
z dne 21. decembra 1867. (drž. zak. št. 141)
ukazujem tako:
Členi.
gg. 7 in 9 zakona z dne 17. decembra 1862.1.
(drž. zak. št. 1 za 1863.1.) za vpeljavo trgovinskega
zakonika, se v svoji sedanji obliki odpravljata in se
naj v bodoče glasita:
g. 7. Določbe trgovinskega zakonika o firmah,
trgovinskih knjigah in prokuri naj razen za krošnjarje
veljajo za vse trgovce, ki morajo od zaslužka
iz svojega opravilnega obrata v krajih, ki imajo več
nego 100.000 prebivalcev, najmanj 60 gl., v krajih,
ki imajo več nego 10.000 in ne čez 100.000 prebivalcev,
najmanj 40 gl., in v krajih, ki nimajo čez
10.000 prebivalcev, najmanj 25 gl. enoletno državne
pridobnine plačevati, in katerih opravilni obrat bi po
svojem obsegu utemeljil omenjeno izmero davka,
ako bi ne bili oproščeni plačila.
Združbe za obrat kakega trgovinskega obrta, za
katerega ne veljajo oznamenjene določbe trgovinskega
zakonika, ne veljajo za trgovinske družbe.
53

196
g. 9. Ako je firma kakega trgovca v trgovinskem
registru vpisana, nimajo poznejše premene
v pridobninskem znesku, katerega mu je plačevati,
ali uvrstitev kraja v kak drugi krajevni razred (g. 7)
vsled prirastka števila prebivalcev obratnega kraja,
na porabo določb trgovinskega zakona, omenjenih
v prejšnjem paragrafu, nobenega vpliva.
Člen II.
Ta ukaz stopi dne 1. avgusta 1898. 1. v moč.
Za trgovce, katerih firma je bila tedaj, ko je
stopil ta ukaz v moč, že vpisana v trgovinskem
registru, je premena zakonite izmere davka brez
vpliva.
Člen III.
Da izvršita ta ukaz, se naroča pravosodnemu
in trgovinskemu ministru.
Išl, dne 11. julija 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r.
Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Eaizl s. r.
Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.
135.
Cesarski ukaz z dne 11. julija
1898. L,
v
da se dopuščajo olajšave pri pripustitvi k sodniški
preskušnji.
Na podstavi g. 14 državnega osnovnega zakona
z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141)
ukazujem tako:
g. i-
Ako se pokaže potrebno, da se potrebi sodniških,
za opravljanje sodniške službe usposobljenih
uradnikov, ki se pokaže v posameznih okoliših,
vsakikrat pravočasno ustreže, ima pravosodni minister
pravico:
1. Avskultante in pravne praktikante, ki so
nastopili sodno prakso pred prvim januvarjern
1898. 1., pripustiti k praktični sodniški preskušnji,
ko se dovršili sodno prakso poldrugega leta;
2. avskultante in pravne praktikante, ki vstopijo
v letu 1898 ali v enem naslednjih dveh let
Kos XLI. 125. Cesarski ukaz z dne 11. julija 1898.
v sodniško pripravljalno službo, pripustiti k sodniški
preskušnji, ko so dovršili dveletno pripravljalno
službo, katero je opravljati pri sodniji in pri državnem
pravdništvu;
3. odvetniške in notarske kandidate, ki so nastopili
še pred prvim januvarjern 1898. 1. sodno
prakso ali odvetniško ali notarsko prakso, na podstavi
dveletne porabe v praktični pravosodni službi
pripustiti k sodniški preskušnji, če so od tega najmanj
eno leto prebili v sodni praksi, ostali čas pa
služili v pisarni kakega odvetnika ali notarja;
4. odvetniške in notarske kandidate, ki vstopijo
v letu 1898. ali v enem dveh naslednjih let
v sodniško pripravljalno službo, na podstavi dveletne
pripravljalne službe, katero je opravljati pri sodniji in
pri državnem pravdništvu, pripustiti k sodniški preskušnji
in uračunati v to pripravljalno službo čas,
v katerem so služili v kaki odvetniški ali notarski
pisarni, do celotne dobe pol leta.
Določbe pod št. 3 in 4 je zmisloma uporabljati
na osebe, ki služijo pri kaki finančni prokuraturi.
Ako se kdo pripusti k sodniški preskušnji po določbah,
navedenih pod št. 2 do 4, na podstavi
okrajšane pripravljalne službe, je preskušnjo prebiti
po predpisih cesarskega ukaza z dne 10. oktobra
1854. L (drž. zak. št. 262).
8- 2.
Pravica, imenovati osebe, ki so z vspehom
prebile notarsko preskušnjo, za sodniške uradnike,
ko so prebile dopolnilno preskušnjo (g. 93 zakona
z dne 27. novembra 1896. 1., drž. zak. št. 217), se
podaljša do konca leta 1901.
8-3.
Da izvrši ta ukaz, ki stopi z dnem, ko se razglasi,
v veljavo, se naroča Mojemu pravosodnemu
ministru.
Išl, dne 11. julija 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Kaizl s. r. Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLII. — Izdan in razposlan dne 22. julija 1898.
Vsebina: Št. 126. Ukaz, s katerim se izdaja predpis o preskušnji avstrijskih veslenic na Donavi.
126.
Ukaz trgovinskega ministrstva
v porazumu z ministrstvoma za
notranje stvari in finance z dne
' 26. junija 1898. L,
s katerim se izdaja predpis o preskušnji avstrijskih
lesenih veslenic na Donavi.
V porazumu s c. kr. ministrstvoma za notranje
stvari in finance se ukazuje tako:
s-1.
Vse tiste avstrijske lesene veslenice, ki vozijo
na Donavi, vštevši plovila te vrste, prihajajoča
iz pritokov v njo, ki morajo v zmislu g. 4 ukaza
trgovinskega ministrstva z dne 29. januvarja 1858.1.
(drž. zak. št. 22 *) (o dosegi avstrijske izkaznice za
*) Omenjeni g. 4 se glasi:
Vsaka ladija, ki naj vozi po Donavi, mora biti preskrbljena
z rednim plovstvenim dopustilom.
Izvzete so:
a) ladije takega sestava, da so pripravne
in določene samo za enkratno vožnjo
z vodo;
b) mala plovila, ki vozijo zgolj blago navadnega tržnega
prometa med bližnjimi kraji;
c) plovila, ki služijo samo za notranji promet med
posameznimi obrežnimi mesti istega kraja in njega
najbližje okolice;
d) brodišča ali brodi po g. 11 istega ukaza z dne
29. januvarja 1858. 1. (drž. zak. št. 22).
197
porecno plovstvo ali plavstvo na Donavi) biti preskrbljene
s plovstvenim dopustilom, je podvreči
oblastveni preskušnji, predno nastopijo svojo prvo
vožnjo z vodo ali zoper vodo.
To preskušnjo je obnoviti (dodatna preskušnja):
a) ako se izpremeni nosilnost ladije s tem, da so
se opravila večja popravljalna dela, ali z drugimi
izpremembami na telesu ladije;
b) na oblastveno odredbo, če so zoper stavbno
stanje ali zoper določeno nosilnost ladije utemeljeni
pomisleki;
c) na posebno zahtevo imetelja ladije.
Prošnjo, da se opravi preskušnja ladije ali dodatna
preskušnja, naj vloži lastnik ladije ali njega
pooblaščenec pismeno ali protokolarno pri enem
obstoječih oblastev prve stopinje za preskušnjo
ladij (g. 8.)
V prošnji je povedati število moštva in ji je
priložiti zaznamek predmetov ladijine opreme.
2.
g. 3.
Preskušnjo naj opravi izvedenec, ki je oblastvu
za preskušnjo ladij na razpolaganje.
Da se opravi preskušnja, naj spravi lastnik ali
njega pooblaščenec dotično plovilo na bližnje pripravno
pristajališče, katero določi zato oblastvo za
preskušnjo ladij, in naj skrbi pri tem tudi za potrebno
pripomoč, kakor veleva preskusni organ.
(Sloveniech.) 54

198
Kos XLII. 126. Ukaz trgovinskega ministrstva itd. z dne Íá6. junija 1898.
Ako se želi, da se opravi preskušnja na pristajališcu,
ki se od oblastvene strani v obče ni določilo,
tedaj je to v prošnji izrecno opomniti.
g. 4.
Preskušnjo ladije je opraviti z utežnimi bečvamipo
1000 kg. Pri tem pride vpoštev tisti prostor
ladije, ki leži med vtopno ravnico v neobremenjenem
stanju in vtopno ravnico v obremenjenem
stanju, in vodno telo, ki ga je odrinil ta prostor
ladije, naznanja s svojo težo, izraženo v bečvah
à 1000 %, nosilnost plovila.
Spodnja vtopna ravnica odgovarja teži ladije
same z opremo in moštvom vred, naznanjenim
v preskusnem listu, dočim je gornja vtopna ravnica
določena z mero višine prostega boka, ki mora
ostati med vodno gladino in med gornjim robom
najnižjega mesta (navadno sredi ladije) bočne stene
polno naložene, opremljene in z moštvom oskrbljene
ladije.
Višina prostega boka se določa pri preskušnji
z 24 cm in jo je lahko na videz postaviti s preskusno
Črto, ki tvori spodnji rob preskusnega kolka. Ona
je najmanj 10 cm dolga in jo je napraviti na obeh
straneh ladije, na obeh koncih in v sredi.
Praznostno vodno črto je istotako na šestih
krajih oznámeniu z 8 cm dolgimi, 2 cm širokimi in
3 mm debelimi oklepi iz pocinkovane železne pločevine,
in sicer z njihovimi spodnjimi robovi.
Preskusni kolek naj obsega: cesarskega orla,
preskusno najmanj 10 cm dolgo črto, ki odgovarja
višini prostega boka sredi ladije, okrajšano oznamenilo
oblastva, ki je opravilo preskušnjo, začetne
in končne črke sedeža tega oblastva, število preskusnega
lista in letno številko preskušnje.
Pobližnje izvršilne določbe se nahajajo v pri-
Priloga A. logi A.
Izvršilne dolorbe.
O opravljeni preskušnji izda dotično oblastvo
Priloga B. za preskušnjo ladij preskusni list po uzorcu L, ka-
Preskusni list. terega je poleg plovstvenega dopustila med vožnjo
vedno pri sebi imeti.
S- 6.
Veljavnost preskusnega lista mine:
a) ako se opusti po g. 1, odstavku 2 a) in b) potrebna
dodatna preskušnja;
b) v slučaju dodatne preskušnje, razen ako se
pri njej izkaže, da se niso izpremenile niti
glavne izmere plovila napram napovedim pre-
skusnega lista, niti lega praznostnih známek
napram novi praznostni vodni Črti za več
nego 5 cm.
V tem slučaju ostane veljavnost preskusnega
lista v moči.
Ako se izda na podstavi dodatne preskušnje
nov preskusni list, uničiti je stara preskusna znamenja.
Preskusne liste, ki so postali neveljavni, naj
tisto oblastvo za preskušnjo ladij, ki je določilo neveljavnost,
odvzame, in lastnik oziroma voditelj
ladije je dolžen odvzemnemu ukazu v odmerjenem
času zadostiti, sicer se neveljavnost preskusnega
lista javno razglasi.
Razveljavbo preskusnega lista je, ako jo izvrši
kako drugo oblastvo za preskušnjo ladij nego tisto,
kije izdalo preskusni list, zadnji v namen izprave
vpisnika takoj naznaniti.
g 7.
Oblastvom za preskušnjo ladij je poleg izdajanja
preskusnih listov o opravljenih preskušnja!) in
dodatnih preskušnjah, pisati vpisnik po uzorcu II.
in po vsakem letnem zaključku sumaren izkaz o teh
preskušnjah in dodatnih preskušnjah, naznanivši
vrste in nosilnost prcskušenih plovil, predložiti trgovinskemu
ministrstvu po predpostavljenem deželnem
oblastvu, ki jih bode predložilo s poročilom sestave,
obsegajoče vsa podrejena oblastva za preskušnjo
ladij.
g. 8.
Oblastva prve stopinje za preskušnjo ladij so
politična okrajna oblastva, poslujoča kot plovstvena
oblastva prve stopinje za plovstveni okraj, ki jim jo
odkazan, c. kr. Donavska porečna stavbna vodstva,
kjer obstoje, in c. kr. nadzorstvo Donavskega prekopa
na Dunaju.
g. 9.
Kot revizijska oblastva poslujejo za oblasha
prve stopinje za preskušnjo ladij, ki so v njihovem
upravnem okrogu, politična deželna oblastva na Dunaju
in v Li neu.
Njihovo opravilo je:
1. ponovna preskušnja merskega orodja, ki ^o
ga rabila oblastva prve stopinje za preskušnjo ladij:
2. Razsodbe o prizhih zoper odredbe podrejenih
oblaste v prve stopinje za preskušnjo ladij,
zlasti popreskušnja preskušenj in dodatnih presku-

Kos XLII. 126. Ukaz trgovinskega ministrstva itd. z dne 26. junija 1898. 199
šenj, opravljenih po njih, če se je lastnik ladije oziroma
njega pooblaščenec pravočasno pritožil zoper
postopek ali njega izid.
Ako se izid popreskušnje vjema z izpodbijano
preskušnjo, oziroma dodatno preskušnjo, tedaj glede
tega ni dalje pravnega leka.
g. 10.
Za preskušnje in dodatne preskušnje je takoj,
ko so se opravile, pri oblastvu za preskušnjo ladij
plačati takso, katere visokost se ravna po nosilnosti
ladij, katere je preskusiti.
Ta taksa znaša za ladije do nosilnosti:
50 bečev 2 gl.
od nosilnosti
čez 50 bečev do 100 bečev . . 3 „
, 100 „ „ 200 „ . 5 „
„ 200 „ „ 300 „ . . 7 „
„ 300 , 10 „
Ako se ugodi prošnji lastnika ladije ali njega
pooblaščenca, da se opravi preskušnja na kakem
pristajališču, ki se od oblastvene strani zato v obče
ni določilo, mora plačati razen preskusne takse
tudi morda nastale komisijske stroške.
Preskusni list se izroči, ko se je vplačala
taksa, oziroma morebitni komisijski stroški.
8- H.
Prestopke tega predpisa naj, ako morda ne
spadajo pod druge zakonske kazenske določbe, pristojna
politična okrajna oblastva, poslujoča kot
plovstvena oblastva prve stopinje, kaznujejo po ministrskem
ukazu z dne 30. septembra 1857. 1. (drž.
zak. št. 198) z globo do 100 gl. ali z zaporom do
14 dni.
g. 12.
Ta ukaz stopi s 1. januvarjem 1899. 1.
v moč.
Avstrijske lesene veslenice, ki so na Donavi
že v prometu, je najdalje do konca plovstvene
dobe 1899 podvreči oblastveni preskušnji v zmislu
tega ukaza.
Thun s. r. Baernreither s. r.
Kaizl s. r.
?4*

200 Kos XLII. 126. Ukaz trgovinskega ministrstva itd. z dne 26. junija 1898.
Izvršilne določbe
Priloga A.
k predpisu o preskušnji avstrijskih lesenih veslenic na Donavi^ izdanem z ukazom
c. kr. trgovinskega ministrstva v porazumu s c. kr. ministrstvoma za notranje stvari
in finance.
g- 1.
i
Ladijo, katero je preskusiti, je popolnoma
opremljeno z ladijskim orodjem, ki ga je navesti
v preskusnem listu, in z moštvom oskrbljeno, spraviti
na postajališče, na katero ne vpliva pljuskanje
valov, in jo tam tako postaviti, da molijo stranske
stene za enako mero čez vodno gladino, da se vodoravna
lega ladije ne moti s tem, da bi dno ladije
počivalo na dnu struge ali na obrežnem pobočju,
in da se je moči voziti z malim čolnom okoli ladije.
g. 2.
Preskušnjo je opraviti po utežnih bečvah in je
vodno prostornino, katero je odrinilo ladijino telo,
med horicontom praznostne črte in horicontom
gornje vtopne ravnice, dane z oblastveno določeno
višino prostega boka 14 cm, privzemši na pripomoč
srednjo plavalno ravnico, določiti po formuli:
1 ( )
N = —t.H j&o + ft« + 4(&f+&3 +ô5) + 2(fta + o*)[-
Pri tem pomenja:
JV nosilnost ladije v bečvah po 1000 Jcg\
L
í = ~ šesti del dolžine srednje plavalne ravnice.
Z>0, ft, bš širine srednje plavalne ravnice v delilnih
točkah;
H navpično razdaljo med horicontom praznostne
črte in vtopne ravnice;
vse mere je, izražene v metrih, z najmanj dvema
desetinskima mestoma v račun postaviti, pri čemur
je drugo desetinsko mesto na navadni način popraviti.
Pri določitvi mer je postopati tako-le:
Praznostno črto zaznamuje vdarec vode pri
nenaloženi ladiji, docim se dobi vtopna globočina,
ako se odbije v g. 4 ukaza določena višina prostega
boka od gornjega roba najnižjega mesta bočne
stene. Razpolovilna točka navpične razdalje med
praznostno ravnico in vtopno ravnico določa srednjo
plavalno ravnico, ki je torej vsporedna k vodni
gladini in katere konci se dobe tako, da se zazna-
H
muje mera ~~~ na ladijnih koncih od vodne gla-
A
dine navzgor.
Tiste točke, kjer seče srednja plavalna ravnica
obojestranske kotne predale (Ichsenlade) ladije, se
prenesejo z grezilom na površino hodnika (Rafern).
Pravokotna razdalja med spojnimi črtami prednjih in
ozadnjih, tako dobljenih točk, daje dolžino srednje
plavalne ravnice.
Ta dolžina se razdeli na 6 enakih delov,
vsaka razdelilna točka se prenese na bočne stene,
in na teh mestih se pozve vsakokratna širina
ladije.
Pri tem se meri zgornja širina ladije od zunajnega
roba do zunanjega roba, in od te mere
se odbije vsota tistih razdalj, za katere so ladijine

Kos XLII. 126. Ukaz trgovinskega ministrstva itd. z dne 26. junija 1898. 201
stene v višini srednje plavalne ravnice proti gornjemu
robu vbocne.
Preskusna črta
6

202 Kos XLII. 126. Ukaz trgovinskega n inistrstva itd. z dne 22. junija 1898.
g. 4.
Pri dodatnih preskušnjah, če se prigodijo, je
enako ravnati kakor pri prvi preskušnji. Pri tem je
praznostne znamke, če se pokaže izprememba za
več nego 5 cm, na novo nabiti, stare vžige ostrugati,
nove vžige za višino prostega boka napraviti in
izdati nov preskusni list.
Ako se je lega praznostne črte za manje nego
5 cm izpremenila, in ako se tudi glavne izmere
ladije niso izpremenile, se lahko vnovične izvedbe
nosilnosti opuste in ostane obstoječi preskusni list
veljaven; v tem slučaju odpade, če se je dodatna
preskušnja opravila po uradnem naročilu (g. 1, odstavek
2, Alinea b ministrskega ukaza) tudi plačilo
preskusne takse.
8-5.
Za preskušnjo lesenih veslenic se zahtevajo
v nastopnem imenovane potrebščine:
1. za merjenje dolžin 20 m dolgi jekleni merilni
trak;
2. za merjenje širin in višin merilne late po
4 in 2 m z razdelbo po centimetrih ;
3. grezilo za prenos razdelilnih točk na zunanje
stene in za določitev nagiba ladije.
4. oglomer 90 0 s premakljivim merilom na
enem kraku kota za določitev nagiba ladije;
5. vžigalno železo, obsegajoče cesarskega orla,
najmanje 10 cm dolgo preskusno črto, okrajšano
oznamenilo oblastva, ki opravi preskušnjo, začetne
in končne črke sedeža tega oblastva in znamenje
wŠt. u ;
6. stavek žigalnih želez z arabskimi številkami
za naznanilo števila preskusnega lista in letne številke.
7. Oklepi za oznamenilo praznostne vodne črte.
š- 6.
Preskusni listje napisati po uzorcu I, in lastnik
ladije oziroma njega pooblaščenec mora za kolkovanje
prinesti kolkovno znamko v vrednosti 1 gl.
8-7.
Preskusno takso, ki pride na dotično ladijo,
naj organ, kateremu je izročena preskušnja, naznani
lastniku ladije ali njega pooblaščencu, ko se je
opravila preskušnja, in jo je takoj položiti pri
oblastvu za preskušnjo ladij. Taksa se položi proti
prejemnici oblastva za preskušnjo ladij, kateremu
izroči položnik zanjo protipis.

Kos XLII. 126. Ukaz trgovinskega ministrstva itd. z dne 26. junija 1898. 203
Priloga B. Uzorec I«
za leseno veslenico
Preskusni list
v , ki ima Št in je pod zadnjo vpisana v preskusnem vpisniku
(ime vpisnega oblastva) in katero je zgradil (ime graditelja) v (stanovališče graditelja) v letu . . . .
Pri preskušnji, ki se je opravila dne • 1 . . ., se je pri višini prostega
boka 24 cm sredi ladje ovedela pravokotna razdalja med globino vtopa prazne ladije in pripustno
vtopno globino z . . . .m, dolžina srednje plavalne ravnice z m in njena širina v raz-
daljah —~—m.
in sicer: b0 z . . . m, b2 z . . . m, bk z . . . m, b6 z . . . m.
bi z . . . m, b3 z . . . m, bb z . . . m.
Iz teh mer se izračuni nosilnost ladije po formuli
1 í
N = —l. H b0 + b6 + 4 fa + bz -h h) + 2 {bz + bk)
z t. j (v črkah) bečev,
pri Čemur se je upoštevala oprema ladije, obstoječa iz
in pa njeno moštvo, obstoječe iz
dne
Pečat! c. kr.

204 Kos XLII. 126. Ukaz trgovinskega ministrstva itd. a z dne 26. junija 1898.
Priloga C.
Tekoča
št.
Ime in stanovališče
lastnika ladije
Vrsta ladije
Oznamenilo ladije,
številka in firma
p d
f-t KJ
d -Q
.2 rt
>W3 öß
-Ö 2
O) ö
*-< Trt
i m > .^
rt rf G
c
•S ^ S
(ü
Q'S"

Širine
h b i
srednjih plavalnih
ravnic
Kos XLII. 126. Ukaz trgovinskega ministrstva itd. z dne 26. junija 1898. 205
h bd h h
Pravokotna
razdalja praznostne
vodne
črte od pripustne
vtopne
črte
Nosilnost
ladij e
bečev
Uzorec II za pisanje preskusnega vpisnika.
Dan,
ko se je
opravila presknšnja
Dan
in število
izdanega
preskusnega
lista
(Slovenisoh.) 55
Opomnja

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLIII. — Izdan in razposlan dne 24. julija 1898.
Vsebina: (Št. 127—128.) 127. Cesarski ukaz glede porabnosti zadolžnic, ki jih je izdajati komunalnemu kreditnemu
zavodu dežele Šlezijske, v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. —
128. Cesarski ukaz glede porabnosti komunalnih zadolžnic, ki jih je izdajati nižjeavstrijskemu deželnemu
hipotečnemu zavodu, v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic.
Cesarski ukaz z dne 15. julija
1898. L,
glede porabnosti zadolžnic, ki jih je izdajati ko-
munalnemu kreditnemu zavodu dežele Šlezijske.
v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in
sličnih glavnic.
Na podstavi določb g. 14 državnega osnovnega
zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž.
zak. št. 141) ukazujem tako:
g. i.
Zadolžnice, ki jih je izdajati komunalnemu
kreditnemu zavodu dežele Šlezijske do največjega
zneska 8 milijonov goldinarjev avstrijske veljave
ali 16 milijonov kron veljave, določene z zakonom
z dne 2. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 126)
se lahko porabljajo v plodonosno nalaganje glavnic
ustanov, pod javnim nadzorovanjem stoječih
zavodov, poštnega hranilničnega urada, potem pupilarnih,
fidejkomisnih in depozitnih novcev in po
borzni ceni, toda ne čez imensko vrednost, za služabne
in opravilne varščine.
8. 2.
207
Ta ukaz stopi z dnem razglasitve v moč,
in da ga izvršé, se naroča Mojim ministrom
za notranje stvari, pravosodje, finance in trgovino.
Išl, dne 15. julija 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Eaizl s. r. Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.
138.
Cesarski ukaz z dne 22. julija
1898. ].,
glede porabnosti komunalnih zadolžnic, ki jih je
izdajati nižjeavstrijskemu deželnemu hipotečnemu
zavodu, v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupi-
larnih in sličnih glavnic.
Na podstavi določb g. 14 državnega osnovnega
zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž.
zak. št. 141) ukazujem tako:
(Slovenisch.) 56

208
8. L
Komunalne zadolžnice, ki jih je izdajati nižjeavstrijskemu
deželnemu hipotečnemu zavodu v največinski
izmeri, dopustni po pravilih, z imenom
„Nižjeavstrijske deželne komunalne zadolžnice", se
lahko porabljajo v plodonosno nalaganje glavnic
ustanov, pod javnim nadzorovanjem stoječih zavodov,
poštnega hranilničnega urada, potem pupilarnih,
fidejkomisnih in depozitnih novcev in po borzni
ceni, toda ne čez imensko vrednost, za služabne in
opravilne varščine.
Kos XLIII. 128. Cesarski ukaz z dne 22. julija 1898.
g. 2.
Ta ukaz stopi z dnem razglasitve v moč, in
da ga izvrše, se naroča Mojim ministrom za notranje
stvari, pravosodje, finance in trgovino.
Išl, dne 22. julija 1898.
Franc Jožef
Thun s. r.
Wittek s. r.
Bylandt s. r.
Eaizl s. r.
S. r.
Welsersheimb s. r.
Ruber s. r.
Kast s. r.
Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.

Leto 1898. 209
Državni zakonit
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLIV. — Izdan in razposlan dne 27. julija 1898.
Ysebina: (St. 129—132.) 129. Razglas glede premene mesta in oznamenila podružnice glavnega carinskega
urada II. razreda Feldkirch v Winkl-Gargelli. — 130. Razglas, da se je pomožni carinski urad, zvezan s pristanskim
in pomorskim zdravstvenim opravništvom preložil iz None v Brevilacquo. — 131. Razpis glede
naznanila, da se je eden v g. 27, odstavku 1 cukrarinskega zakona z dne 20. junija 1888. 1. oznamenjenih
obrtov (opravil) preložil na drugo obratovališče. — 132. Razglas o ustanovitvi delovnega statističnega urada
v trgovinskem ministrstvu.
129.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 7, julija 1898.1.
glede premene mesta in oznamenila podružnice
glavnega carinskega urada II. razreda Feldkirch
v Winkl-Gargelli.
Podružnica glavnega carinskega urada II. razreda
Feldkirch v Winkl-Gargelli, ki je doslej imela
po zimi v St. Gallenkirchu, po leti pa v Gargelli
svoje mesto, ostane odslej stalno v Gargelli.
Ob enem se dosedanje oznamenilo omenjene
podružnice spreminja v „Podružnica glavnega carinskega
urada II. razreda Feldkirch v Gargelli".
Eaizl s. r.
130.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 14. julija 1898. L,
da se je pomožni carinski urad, zvezan s pristan-
skim in pomorskim zdravstvenim opravništvom
preložil iz None v Brevilacquo.
G. kr. pomožni carinski urad II. razreda v Noni,
zvezan s pristanskim in pomorskim zdravstvenim
opravništvom/ se je s 25. junijem 1898. 1. preložili
v Brevilacquo.
Kaizl s. r.
I 131.
Razpis, finančnega ministrstva
z dne 20. julija 1898. 1.
glede naznanila, da se je eden v Ç. 27, odstavku 1
cukrarinskega zakona z dne 20. junija 1888. I.
(drž. zak. št. 97) oznamenjenih obrtov (opravil)
preložil na drugo obratovališče.
V porazumu s kraljevim ogrskim finančnim
ministrstvom se po g. 63 zakona z dne 20. junija
1888. 1. (drž. zak. št. 97) glede cukrarine določa,
da mora, ako se preloži eden v g. 27, odstavku 1
omenjenega zakona oznamenjenih obrtov (opravil)
na drugo obratovališče, podjetnik to pismeno naznaniti
pri finančnem oblastvu prve stopinje v dobi, določeni
v g. 27 omenjenega zakona, s pobližnjim
oznamenilom novega obratovališča glede njegove
krajevne lege.
O tem naznanilu naj vodstvo priglednega
okraja finančne straže, ki je o dotičnem naznanilu
zvedelo po finančnem oblastvu prve stopinje, izroči
stranki potrdilo.
Ta razpis stopi z dnem razglasitve v moč.
(Slovenisch.) 57
I
Eaizl s. r.

210
Kos XLÍV. 132. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 25. julija 1898
132.
Razglas ^trgovinskega ministrstva
z dne 25. julija 1898. L
o ustanovitvi delovnega statističnega urada v trgovinskem
ministrstvu.
Njegovo c. in kr. apostoljsko Veličanstvo je z Najvišim
sklepom z dne 21. julija 1898. 1. blagovolilo
najmilostiveje potrditi ustanovitev delovnega statističnega
urada v trgovinskem ministrstvu in pa nastopni
ustav zanj.
Ustav
delovnega statističnega urada v trgovinskem mini-
strstvu.
V namene gospodarstvenega in socijalnega zakonodajstva
in uprave je delovne statistične podatke
sistematično pozvedovati in predelati in pa občasno
objaviti.
Ti podatki se bodo morali nanašati na položaj
delavskih vrst, zlasti v industriji in obrtu, v rudarstvu
in v kmetijskem in gozdarskem delu, v trgovini
in prometu, nadalje na delovanje naprav in zakonov
v pospeševanje blaginje delavskih vrst, in pa na
obseg in stan pridelovanja v oznamenjenih strokah.
V g. 1 oznamenjene naloge se izročajo
v področju trgovinskega ministrstva posebnemu oddelku,
ki ima oznamenilo „G. kr. delovni statistični
urad". Delovnemu statističnemu uradu je glede
oskrbe pozvedeb in vmesnih odredeb na zunaj poslovati
kakor samostojnemu, le glede Vrhovnega
vodstva trgovinskemu ministrstvu podrejenemu
uradu.
Kar se tiče tega, da se stori poraben v namene
socijalne uprave, se odloča od slučaja do
slučaja.
g. 3.
Ako naj se pozvedbe izvršijo glede takih obratov,
ki pripadajo področju kakega drugega ministrstva,
tedaj se je, predno se začnejo, dogovoriti
med trgovinskim ministrstvom in dotičnim ministrstvom,
kateremu zadnjemu torej pristoji, da
opravi pozvedbe, ako ne smatra v posameznih slučajih
za primernejše, jih izročiti delovnemu stati -
stičnemu uradu.
g. 4.
Občevanje delovnega statističnega urada z drugimi
uradnimi mesti se vrši v oblikah veljavnih za
trgovinsko ministrstvo samo.
Da sodelujejo pri poslih tega urada, se razen
državnih oblastev lahko zaprosijo tudi občinska
oblastva, trgovinske in obrtne zbornice, obrtne zadruge,
obrtne sodnije, zadružna in druga razsodišča,
zavarovalnice zoper nezgode za delavce, bolniške
blagajnice in druge pomožne blagajnice za delavce,
in te so tudi dolžne k temu po posebnih zakonitih
določbah, ki jih zadevajo.
Primerno izkazanim organom delovnega statističnega
urada, katerim so izročene pozvedbe, naj
oblastva z vso krepostjo podeljujejo v izvršitev njihovih
nalog potrebovano pripomoč.
g. 5.
V podporo delovnega statističnega urada in pa
v pospeševanje uspešnega njegovega vzajemnega delovanja
in obratov, na katere se razteza njegovo
opravilo, se ustanavlja stalni delovni pridani svet,
ki sestoji iz načelnika delovnega statističnega urada,
iz njegovega namestnika, po enega zastopnika ministrstva
za notranje stvari, za finance in poljedelstvo,
in pa železniškega in trgovinskega ministrstva,
iz predsednika statistične osrednje komisije
in iz 34 Članov, katere imenuje trgovinski minister.
Ako se imenujejo člani iz službenih strok, ki so podrejene
drugim področjem, naj jih pokliče trgovinski
minister v porazumu z udeleženimi področji.
Imenovani člani delovnega pridanega sveta
naj bodo ena tretina podjetnikov, ena tretina delavcev
in ena tretina oseb, katerih strokovnjaško
sodelovanje se želi pri poslih pridanega sveta.
Člani delovnega pridanega sveta se imenujejo
za dobe treh let.
Ne na Dunaju domujoci člani dobivajo za potovanje
na Dunaj in z Dunaja, in pa za dobo, dokler
traja seja, vsak dan po osem goldinarjev dnevščin,
v kolikor oni ne prejemljejo iz državnih blagajnic
dnevščin že iz kakega drugega naslova. Tudi dobivajo,
da se morejo udeležiti sej, na progah, ki so
v državnem obratu za potovanje k sejam in od sej
prosto vožnjo v katerem koli vozovnem razredu.
Potni stroški, ki jim nastanejo, ako rabijo druge
prometne zavode, se jim povrnejo.
Člani delovnega pridanega sveta, ki so delavci
in domujejo na Dunaju, dobijo za svoje vsakokratno
poslovanje odškodnino po pet goldinarjev na dan.
Trgovinski minister izda za delovni pridani
svet opravilni red, ki stopi takoj začasno v moč.
Ko ga je presodil delovni pridani svet, določi
trgovinsko ministrstvo stalno opravilni red.

Kos XLIV. 132. Razglas trgovinske! ga ministrstva z dne 25. julija 1898. 211
8-6.
Delovni statistični urad mora dejanske razmere,
ki so bile predmeti delovnih statističnih pozvedeb,
na provzročitev ministra, v katerega področje
spadajo tiste razmere, presoditi in mnenja in
pa morebitne predloge predložiti trgovinskemu ministrstvu,
oziroma udeleženemu ministrstvu po trgovinskem
ministrstvu.
Načelnik delovnega statističnega urada mora
vsako leto o delovanju urada in o vspehu njegovih
poslov poročati trgovinskemu ministru in udeleženim
ministrom, kar se primerno predelano, predloži
državnemu zboru.
8.7.
Uradnikom in drugim organom delovnega statističnega
urada se ne smejo izročati naloge, ki so
tuje področju zadnjega, in jih ne sme porabljati
finančna uprava v katerikoli smeri.
Molk o delovnih statističnih pozvedbah in določilih
je stroga uradna dolžnost uradnikov in nameščencev
delovnega statističnega urada in drugih
oblastev in uradov, katerim so izročene delovne statistične
pozvedbe v zmislu tega ustava. To velja zlasti
glede opravilnih in obratnih razmer, tehničnih uredeb
in načinov postopanja, ki so jih morda zvedeli
o priliki uradnih pozvedeb, in katere jim je podjetnik
označil za tajne.
g. 8.
Delovni statistični urad naj začne svoje poslovanje
s 1. oktobrom 1898. 1.
Baernreither s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLV. — Izdan in razposlan dne 6. avgusta 1898.
Vsebina: (Št. 133—138.) 183. Razglas o dopustu nadaljevalnih prog male električne železnice Praga-Vysočani
na eni strani do Vysočanov in na drugi slrani k češko-moravski tvornici za stroje v Líbenu. — 134. Ukaz,
da se odkazujejo občine in graščinska ozemlja Kuhajów, Zagorze, Wolków, nadalje občini Podciemno in
Žyrawka okolišu okrajne sodnije oddelek II. v Lvovu. — 135. Prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu k II. glavnemu
kosu zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. o neposrednih osebnih davkih. — 136. Kazglas o prepovedi
krošnjarstva v zdravilišču Poreče ob jezeru. — 137. Razglas o prepovedi krošnjarstva v galiških zdraviliščih
Krynica, Szczawnica, Truskawiec, Žegiestów, Lubien in Zakopane. — 138. Drugi dodatek k izvršitvenemu
predpisu kili. glavnemu kosu zakona z dne 25. oktobra 1896.1. o neposrednih osebnih davkih. —
Popravek.
133.
Razglas železniškega ministrstva
z dne 21. julija 1898.1.
o dopustu nadaljevalnih prog male električne želez-
nice Praga-Vysočani, na eni strani do Vysočanov
in na drugi strani k češko-moravski tvornici za
stroje v Libenu.
G. kr. železniško ministrstvo je na podstaví in
po določbah zakona o železnicah nižega reda z dne
31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1895. 1.)
v porazumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in
s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom inženerju
Francu Kfižiku v Pragi dodelilo zaprošeno dopustilo
za gradnjo in obratovanje dveh, na eni strani do
Vysočanov in na drugi strani k češko-moravski tvornici
za stroje vozečih nadaljevalnih prog obstoječe
male, z električno silo obratovane železnice s pravilno
raztečino iz Prage proti Vysočanom s krilom
v Libefí k libenskemu gradu.
Omenjeni nadaljevalni progi se proglašata za
celokupni sestavini v prejšnjem omenjene male železnice
iz Prage proti Vysočanom, ki je bila predmet
razglasa c. kr. trgovinskega ministrstva z dne
16. marca 1895. 1. (drž. zak. št. 52), in naj zanje
primerno veljajo določbe poprej omenjenega raz-
213
glasa, toda po razmerju, da prevzame koncesijonar
odslej tudi glede vseh prog dolžnost, da se bode,
če bi vsled slavnostij, vojaških pohodov, parad itd.
smatrala oblastva začasno prenehanje obrata na
dopuščeni železnici za potrebno, pokoril zadevnim
odredbam oblastev, ne da bi imel pravico do odškodnine
za izgubo, nastalo mu iz začasnega prenehanja
obrata.
Wittek s. r.
134.
Ukaz pravosodnega ministrstva
z dne 23. julija 1898. L,
da se odkazujejo občine in graščinska ozemlja
Kuhajów, Zagórze. Wolków, nadalje občini Pod-
ciemno in Žyrawka okolišu okrajne sodnije oddelek
II v Lvovu.
Na podstavi zakona z dne 11. junija 1868. L
(drž. zak. št. 59) se občine Kukajów, Zagórze,
Wolków z graščinskimi ozemlji vred in občini Podciemno
in Žyrawka izločujejo iz okoliša okrajne
sodnije v Winnikih in se odkazujejo okolišu okrajne
sodnije oddelek II v Lvovu.
Ta ukaz stopi s 1. januvarjem 1899. 1. v moč.
(Slovenisch.) 58
Ruber s. r.

214 Kos XLV. 137. Razglas trgovinskega ministrstva itd. z dne 28. julija 1898.
135.
Prvi dodatek
k izvršitvenemu predpisu k II. glavnemu kosu zakona
z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220)
o neposrednih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom finančnega ministrstva z dne
25. julija 1898. 1.)
Davčno postopanje z društvi, obstoječimi na zakonu
z dne 15, novembra 1867. 1. (drž. zak. št. 134).
Člen 1, št. 3, lit. a) naj se glasi:
na) vse prave pridobitne družbe, kakor zlasti
delniške družbe, komanditske družbe na delnice,
rudarske družbe, pridobitne in gospodarske zadruge,
ki svojega opravilnega obrata ne omejujejo na svoje
člane, končno ako se izpolnijo pod št. 2, potem 4
do 8 navedeni pogoji, tudi na drugih pravnih podlagah
obstoječa društva. Vendar takih društev, ki
obstojajo zgolj na zakonu z dne 15. novembra
1867. 1. (drž. zak. št. 134) (brez ozira na g. 83,
lit. f) zakona o osebnih davkih izrecno omenjene
ne vpisane zadruge) ne bode podvreči pridobnini
po H. glavnem kosu, temveč bodo, ako izvršujejo
kako davku zavezano podjetje (pr. spodaj št. 4.nast.),
glede tega zavezane občni pridobnini."
V istem Členu je na koncu odstavka, št. 5,
dodati :
„Takih društev torej ne bode podvreči niti
pridobnini po II. glavnem kosu, niti občni pridobnini
(pr. zgoraj št. 3, lit. a), ker ne izvršujejo
davku zavezanega podjetja."
V istem členu naj se v odstavku št. 10
glasi :
„10. Ako in v kolikor so po predstoječem
javnemu obračunu podvržene pravne osebe za obrat
kakega podjetja zavezane davku, so s predrugacbo,
pobližje opisano zgoraj pod št. 3 lit. a), potem
oziraje se na posebne razmere inozemskih podjetij,
pretresenih v členih 10 in 11, odslej podvržene
obdačenju po II. glavnem kosu"; nadaljne besede
odstavka ostanejo neizpremenjene.
Eaizl s. r.
136.
Razglas trgovinskega ministrstva
v porazumu z ministrstvoma za
notranje stvari in finance z dne
28. julija 1898. 1.
o prepovedi krošnjarstva v zdravilišču Poreče ob
jezeru.
Z ozirom na tukajšnji razglas z dne 26. decembra
1881. 1. (drž. zak. št 4 iz 1. 1882.) in pa na dodatke
k njemu, se na podstavi g. 10. v cesarskem
patentu z dne 4. septembra 1852. L (drž. zak.
Št. 252) in na podstavi g. 5. v izvršitvenem predpisu
k njemu za čas, dokler traja vsakoletna zdravilna
doba, t. j. od 15. dne junija do vštevši
15. septembra vsakega leta, prepoveduje krošnjarstvo
v zdravilišču Poreče ob jezeru (Koroško).
Ta prepoved ne velja o pripadnikih glede krošnjarstva
posebno pogodovanih krajev, naštetih
v g. 17. omenjenega cesarskega patenta in v dotičnih
dodatnih ukazih.
Thun s. r. Kaizl
Baernreither s. r.
139.
Razglas trgovinskega ministrstva
v porazumu z ministrstvoma za
notranje stvari in finance z dne
' 28. julija 1898. 1.
o prepovedi krošnjarstva v galiških zdraviliščih
Krynica, Szczawnica, Truskawiec, Žegiestów, tubien
in Zakopane.
Z ozirom na tukajšnji razglas z dne 26. decembra
1881. 1. (drž. zak. št. 4 iz 1. 1882.) in pana dodatke
k njemu, se na podstavi g. 10. v cesarskem
patentu z dne 4. septembra 1852. L (drž. zak.
št. 252) in na podstavi g. 5. v izvršitvenem predpisu
k njemu za čas, dokler traja vsakoletna zdravilna
doba, t. j. od 20. dne maja do konca septembra
vsakega leta, prepoveduje krošnjarstvo v galiških
zdraviliščih Krynica, Szczawnica, Truskawiec,
Žegiestów, Lubierl in Zakopane.

Ta prepoved ne velja o pripadnikih glede krošnjarstva
posebno pogodovanih krajev, naštetih
v g. 17. omenjenega cesarskega patenta in v dotičnih
dodatnih ukazih.
Thun s. r. Kaizl s. r.
Baernreither s. r.
138.
Drugi dodatek
k izvršitvenemu predpisu k III. poglavnemu kosu
zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak.
št. 220) o neposrednih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom finančnega ministrstva z dne
29. julija 1898. 1. o pravici pritožbe upravičenih prejemnikov,
zadetih z odbitkom rentnega davka po g. 133
omenjenega zakona.)
Na koncu člena 8, III je dodati naslednje:
Nasprotno spada razsodba o pritožbah, ki ali
na podstaví določb davčnih zakonov trdijo nepri-
Kos XLV. Popravek. 215
pustnost odbitka pri davku ali izpodbijajo visokost
porabljenega davčnega postavka ali imajo za predmet
druga davčnopravna prašanja, v pristojnost
davčnih oblastev.
Take pritožbe morejo upravičeni prejemniki
vložiti v 30 dneh po izvršenem odbitku s pismenim
potrdilom pravice do pritožbe pri tistem davčnem
oblastvu prve stopinje, kateremu je naloženo nadzorovanje
rednega odbitka rentnega davka se strani
izplačujoče blagajnice (člen 9, št. 2— 5).
Zoper razsodbe o takih pritožbah je pripusten
rekurz na finančno deželno oblastvo in pozneje na
finančno ministrstvo.
Popravek.
Kaizl s. r.
V g. 21 ukaza ministrov za pravosodje, notranje
stvari in poljedelstvo z dne 25. julija 1897.1.
(drž. zak. št. 175) o cenitvi neprimičnin (red za cenitve
nepremičnin) naj se v odstavku 6, vrsti 5
mesto „odstavka 1." glasi pravilno: „odstavka 5.*

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVI. — Izdan in razposlan dne 13. avgusta 1898.
Vsebina: (Št. 189—141.) 129. Dopustilnica za lokalno železnico Krakov—Kocmyrzów. — 140. Četrti dodatek
k izvršitvenemu predpisu k IV. glavnemu kosu zakona z dne 25. oktobra 1890. 1. o neposrednih osebnih
davkih. — 141. Razglas o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Žižkovu na Češkem.
139.
Dopustilnica z dne 31. julija
1898.1.
za lokalno železnico Krakov—Kocmyrzów.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je
v porazumu z udeleženimi ministrstvi vzvidelo,
podeliti stavbnemu podjetniku Jakobu Judkiewiezu
v Krakovu po pogojih in načinih, ustanovljenih
v nastopnem, po določbah zakona o dopuščanju železnic
z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak.
št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra 1894. L
(drž. zak. št. 2 iz 1. 1895) zaprošeno dopustilo za
gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo
kot lokalno železnico s pravilnim tirom od postaje
Krakov c. kr. priv. cesar Ferdinandove severne železnice
s skupno uporabo delne proge od kilometra
Odol *4/5 proge c. kr. državne železnice Krakov—
Lvov napraviti v Kocmyrzów s krilom od Gzyžyn
v Mogilo, in pa dovlačnic od postaje Mogila
k samostanskemu mlinu tam in od postaje Bienczyce
na eni strani k parnemu mlinu v Krzeslawici
in na drugi strani k parnemu mlinu v Bieiiczyci:
g. 1.
Železnicam, ki so predmet te dopustilnice, se
podeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decem-
( Sloveni sch )
bra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene
ugodnosti.
g-2-
Gradnjo dopuščenih železnic je precej, ko se
dobi dovolilo za nje, začeti in jo dokončati najdalje
v poldrugem letu, računeč od današnjega dne. Dodelane
železnice je takoj izročiti javnemu prometu
in vzdrževati po njih obrat nepretrgoma ves čas,
dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bode držal koncesijonar gorenjega roka
za gradnjo, in pa da napravi in opremi železnice
kakor zahteva dopustilo, mora dati na zahtevo
državne uprave zagotovilo, položivši varščino
5000 gl. a. v. v vrednostnih papirjih, v katerih se
smejo nalagati varovanski novci.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti po
krivdi koncesijonarja, se sme izreči, da je zapala ta
varščina.
g. 3.
Da izdela koncesijonar dopuščene železnice,
za to se mu podeljuje pravica razlastitve po določilih
dotičnih zakonitih predpisov.
59

218 Kos XLVI. 139. Dopubtilnica z dne :51. julija 1898.
Isto pravico je podeliti koncesijonarju tudi
glede tistih dovlačnic. ki bi se vtegnile narediti in
o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava
v javni koristi.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu
dopuščenih železnic ravnati po vsebini te dopustilnice,
in po dopustilnih pogojih, ki jih postavi
ministrstvo za železnice in po drugih semkaj spadajočih
odredbah, potem po semkaj merečih zakonih
in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju
železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak.
št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra
1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), in pa
po zakonih in ukazih, kateri se morebiti dadó v bodoČe.
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe
in obratni predpisi, podani v redu za obrat
železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko,
v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in
obratne razmere dopuščenih železnic, in sosebno
na njih znižano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu
za železnice, in na to stran bodo veljali
posebni obratni predpisi, ki jih izdá ministrstvo za
železnice.
Koncesijonarju se priznava pravica, da sme
s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji,
ki jih postavi ta, v izvršitev dopuščenega železniškega
podjetja narediti delniško družbo, katera naj stopi
v vse pravice in zaveznosti koncesijonarja.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Koncesijonarju pa se priznava nadalje pravica'
izdati prednostne delnice, katere imajo glede obrestovanja
in razdolžbe prednost pred osnovnimi delnicami,
do zneska, kakor ga ustanovi državna
uprava in po pogojih, od nje določenih.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam,
preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende,
se ne sme odmerjati z več kakor s štirimi
odstotki; tudi ne sme biti nikakega doplačila iz doneskov
poznejših let.
Znesek resnične in nominalne nápravné
glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo
v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen
stroškov, ki se z dovolilom državne uprave res upo-
rabijo za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnic
vštevši nabavo vozil, in ki se prav izkažejo, in
razen zneska, katerega določi državna uprava, za
nabavo zaloge materijala in blagajničnih dotacij, prištevši
interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki
se res izplačajo med grajenjem, in kar bo res kurzne
izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo treba po popolni porabi prve napravne
glavnice še drugih novih staveb, ali ako bi
bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo
dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je privolila
državna uprava v namerjane nove stavbe ah
v pomnožitev obratnih naprav, in se stroški izkažejo,
kakor gré.
Družbena pravila in obrazci delnic, ki se izdadó,
potrebujejo odobrila državne uprave.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih
cenah. Za uporabljanje vojaške tarife za osebe in
reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil potujo-
Čim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera
bodo veljala vsaki čas pri avstrijskih državnih
železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno
brambo in črno vojsko obeh državnih polovic,
na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to
ne samo ob potovanju na račun državne blagaj -
nice, ampak tudi, kedar potujejo te osebe službeno
na svoj račun k orožnim vajam in priglednim
zborom.
Koncesijonar je dolžen, da pristopi k dogovoru,
med avstrijskimi železniškimi družbami
sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči
za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega
pripomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške
prevoze, dalje da pristopi k vsakikrat veljajočim
j predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodat-
! nemu dogovoru, kije obveljal 1. dne junija 1871. L
j o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je
I na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
i
| Vsaki čas veljajoči predpis za vojaški prevoz
po železnicah, in pa vsaki čas veljajoči predpisi o
železništvu za čas vojske zadobé za koncesij onarja
moč z dnem, ko se prične po dopuščenih železnicah
obrat. Prednisi enake vrste, ki se izdado po
tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku,
zadobé za koncesijonarja veljavnost tedaj, kadar se
mu priznanijo uradoma.

Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko,
v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom
na drugotnost teh prog in na olajšila, podeljena
vsled tega glede na napravo in opremo.
Koncesijonar je dolžen, oddajaje službe se
ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1.
(drž. zak. št. 60) na doslúžené podčastnike iz vojske,
vojne marine in deželne brambe.
Za prevažanje civilnih stražnih Čet (varnostne
straže, finančne straže itd.), naj enako veljajo znižani
tarifni postavki, veljajoči glede vojaških prevozov.
Železnice, ki so predmet te dopustilnice, obratuje
država ves čas dokler traja dopustilo, za račun
koncesijonarja, in koncesijonar bode moral upravi
državnih železnic povrniti stroške, kar jih bo res nastalo
vsled tega obratovanja. Načini, kako je voditi
ta obrat, se uredijo z obratno pogodbo, katero je
skleniti med državno upravo in koncesijonarjem.
8-9.
Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in
pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne
31. decembra 1894. L (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.),
vsaki čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje
skupno porabo železnic za promet med že
obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo
in bodo v državnem obratu, in to takó, da bo
imela državna uprava pravico, prosto dolocevaje
tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati
odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po
skupno porabljanih železnicah ali posameznih njenih
kosih.
g. 10.
Dopustilna doba in ž njo vred v g. 9. lit. b)
zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba
zoper napravo novih železnic se določa na 90 let,
računeč od današnjega dne, ter mine po izteku
tega roka.
Kos XLVI. 139. Dopustilnica z dne 31. julija 1898. 219
novljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o
začetku obrata, po taki krivdi koncesijonarja, ki
bi se ne mogla opravičiti po zmislu g. 11. zakona
o dopuščanju železnic.
1. Odškodnina, ki jo je plačati v slučaju odkupa,
naj bo v tem, da izplača država delniško glav
nico, v kolikor bi v poprej omenjenem času še ne
bila poplačana, v polni imenski vrednosti v gotovini
ali v državnih zadolžnicah.
Te zadolžnice je pri tem računiti po tistem
kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi
kurzi. kateri so se v ravno preteklem polletju zaznamovali
na dunajski borzi uradoma o državnih zadolžnicah
enake vrste.
2. Po odkupu železnic in z dnem tega odkupa
pride država, plačavši odškodnino, predpisano
v Št. 1, brez daljne odplate v bremen Čisto last in
v užitek teh tukaj dopuščenih železnic z vsemi doticnimi
rečmi, naj bodo premične ali nepremične,
vštevši tudi vozila gradivne zaloge in blagajnične
zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarja
in družbena postranska opravila, in pa iz nápravné
glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako
niso bili ti že namenu primerno uporabljeni z odobrilom
državne uprave.
3. Sklep državne uprave o izvrševanju državne
pravice odkupa, kateri se mora zgoditi vselej
z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave
priobči železniški podjetbi najpozneje do 31. dne
oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi:
a) čas. s katerim se opravi odkup ;
I b) železniška podjetba. ki je predmet odkupa in
drugi imovinski predmeti, kateri morajo, bodi
si kot pritiklina železniške podjetbe ali v poplačilo
terjatev države iz drugih pravnih naslovov
preiti na državo:
c) znesek odkupnine, ki jo plača država železniški
Državna uprava sme izreči, da je dopustilo podjetbi. eventualno s pridržkom poznejše
izgubilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, izprave začasno ovedene odkupne cene (št. 1)
ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v g. 2. usta- I s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
. 11.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme
dopuščene železnice, ko bodo dodelane in v obrat
oddane, vsaki čas odkupiti po nastopnih določilih :

220 Kos XLVI. 139. Dopustilnica z dne 31. julija 1898.
4-. Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti
ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega
komisarja, kateri mora paziti na to, da se stanje
imovine od tega casa počenši ne izpremeni na
Škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi,
potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega
komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti,
katere segajo črez mejo rednega opravilnega obrata
ali provzročujejo trajno obremenjenost.
5. Koncesijonar je dolžen, poskrbeti za to,
da bo mogla državna uprava dne. kateri je ustanov-
Ijen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni
izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonar ne izpolnil te dolžnosti,
ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve
kom-esijonarja in brez sodnega posredovanja vzeti
v ližično posest zgoraj oznamenjene imovinske predmete.
PočenŠi s časom odkupa se bodo odkupljene
železnice obratovale za račun države, in potemtakem
so A si obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški
pa na škodo državi
Cisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do
časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak
mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrala
Železnice do zgoranjega ča^a nastajajoče obračunske
dolžnosti in druge dolgove.
6. Vlada bi pridržuje pravico, na podstavi
odkupne izjave (št. 3) opraviti vknjižbo državne
lastninske pravice na vseh nepiemičnih imovinskih
predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonar je dolžen, dati državni upravi,
ako bi to zahtevala, na razpolago pravne listine,
katere bi bile morda še potrebne z njegove strani.
g- 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine.
preide brezodplatno na državo neobremenjena last
in užitek dopuščenih železnic in vse premične in
nepremične pritikline, vštevši vozila, gradivne zaloge
in blagajnične zaloge, dovlačnice, ki so morda
lastnina konce^ijonarja, in družabna postranska
opravila in pa iz nápravné glavnice narejene obratne
in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem v g. 11.,
št. 2.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se železnici
odkupi (g. 11.), obdrži koncesijonar last pričuvnega
zaklada, napravljenega iz lastnih doneskov
podjetbe, in pa kar bi imel po obračunih terjati,
potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih
ali pridobljenih iz laslne imovine, katere si
je koncesijonar sezidal ali pridobil sam po pooblastilu
državne uprave z izrecnim pristavkom, da té
reči niso pritiklina železnic.
g. 13.
Državna uprava ima pravico, prepričati se, da
je gradnja železnic in pa obratna naprava po vseh
delih primerna namenu in narejena trdno, in ukazati,
da se odvrnejo ali pa odpravijo napake na to
stran.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem
človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po
nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarja,
kakorkoli se ji vzvidi primerno, paziti, da se gradnja
izvaja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar,
ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat
se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega
sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za
predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam
ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom,
dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma
kvarne javni koristi in denarni koristi države ; toda
v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si precej
izprositi odločbo ministrstva za železnice, katero
je dati brez odloga in katera veže družbo.
g. 14.
Državna uprava si pridržuje nadalje pravico,
da se sme, ako bi se poleg vsega poprednjega
svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici
ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to
zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči,
da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne
dobe.
Wittek s. r.

Kos XLVI. 141. Razglas nimislrslva za nolranjo stvari z dne 7. avgusta 189S. 221
140.
Četrti dodatek
k izvršitvenemu predpisu k IV. glavnemu kosu zakona
z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220)
o neposrednih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom c. kr. finančnega ministrstva z dne
1. avgusta 1898. L)
Preračun davčnega postavka.
Za uporabnost g. 173 merodajni dohodki.
Člen 34, št. 5, naj se v bodoče glasi tako-le:
„5. Brez ozira na dohodke, oproščene po
g. 154, št. 6, dohodki, ki niso zavezani davku,
sploh ne pridejo v poštev v preračunu davčnega postavka.
"
Člen 35 II naj se glasi v odstavku 2 :
„Pri presoji vprašanja, če dohodki načelnika
gospodarstva ne presegajo 2000 gl., so, ko se je
oziralo na vse po g g. 160 in 161 prípustné odbitke,
merodajni ovedeni dohodki (kakor se pokaže
pri pravilno sestavljeni napovedi na drugi strani napovedi
v predelku „Vsi dohodki znašajo torej", oziroma
se izkaže v predelku 23 cenitvenega vpisnika)
prištevši dohodke, ki niso zavezani davku."
Pri tem se bode ozirati na dohodke, ki po
g. 153 niso zavezani davku, kakor tudi eventuvalno
na dohodke, oproščene po g. 154.
Eaizl s. r.
mi.
Razglas ministrstva za notranje
stvari z dne 7. avgusta 1898. 1.
o ustanovitvi okrajnega glavarstva v Žižkovu na
Češkem.
Njegovo c. in kr. apostoljsko Veličanstvo jo
z Najvišim sklepom z dne 5. avgusta 1898. L, deloma
izpreminjaje upravno razdelitev kraljestva
Češkega, blagovolilo najmilostiveje dovoliti ustanovitev
okrajnega glavarstva z uradnim sedežem
v Žižkovu.
Uradni okraj okrajnega glavarstva Žižkov bo
obsegal so.dni okraj Žižkov, katerega je odločiti od
sedanjega političnega okraja Kraljevi Vinogradi in
sodni okraj Ričan, katerega je odločiti od sedanjega
političnega okraja Češki-Brod.
Politični okraj Kraljevi Vinogradi bode odslej
obsegal sodna okraja Jílové in Kraljeve Vinograde,
politični okraj Češki Brod v bodoče sodna okraja
Češki Brod in Črni Kostelec.
Okrajno glavarstvo Žižkov naj prične svoje
uradovanje s 1. oktobrom 1898. 1.
(Slowenisch. 60
Thun s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVII. — Izdan in razposlan dne 20. avgusta 1898.
Vsebina: (Št. 142—145.) 142. Razglas o podaljšbi stavbnega' roka za lokalno železnico Sedlec - Cižkovice. —
143. Ukaz, s katerim se uvajajo nove kolkovné znamke za plačevanje davka od trgovine z efekti. —
144. Ukaz o ustanovitvi okrajne sodnije v Vaškoucu ob Čeremošu v Bukovini. — 145. Ukaz, da se ustavlja
delovanje porotnih sodnij za okoliše okrožnih sodnij Jasio, Nowy Sg.cz in Tarnów v Galiciji.
142.
Razglas železniškega ministrstva
z dne 5. avgusta 1898. L
o podaljšbi stavbnega roka za lokalno železnico
Sedlec—Cižkovice.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v g. 2
dopustilnice z dne 29. januvarja 1897.1. (drž. zak.
Št. 48) ustanovljeni rok za izvršitev in pričetek
obrata po lokalni železnici Sedlec—Cižkovice podaljšal
do 31. decembra 1898. L
Wittek s. r.
143.
Ukaz finančnega ministrstva
z dne 8. avgusta 1898. L,
s katerim se uvajajo nove kolkovné znamke za
plačevanje davka od trgovine z efekti.
Počenši s 1. dnem oktobra 1898. 1. se spravijo
v prodajo nove kolkovné znamke za plačevanje
davka od trgovine z efekti z vrednostnim oznamenilom
v kronski vrednoti.
Izdale se bodo v 18 vrstah, in sicer po 10,
20, 40, 50, 60 in 80 vinarjev, potem po 1,2, 3, 4,
5, 6, 8, 10, 20, 30, 40 in 50 kron, in so narejene
iz tankega, prosojnega papirja in imajo pisano barven
rob.
223
Glede velikosti, podobe in opisa se strinjajo
nove znamke v obče s tistimi, ki so sedaj v prodaji
in so opisane v ukazu finančnega ministrstva z dne
10". novembra 1892. 1. (drž zak. št. 197), ter se
razlikujejo od njih — ne oziraje se na oznamenilo
„Heller" oziroma „Krone", „Kronen" — zlasti le
z izbranimi barvami in sicer tako-le :
Imenska vrednost známek v številkah in v besedah
je v isti pisani barvi kakor medaljon s podobo
glave Nj. V., nadalje je pri znamkah kronskih
vrst letna številka izdaje izvedena v barvi črtanega
dna na belem polju. Barva črtanega dna in tistih
delov znamčne podobe, ki niso pisani, je rnjavovijoličasta;
barve A) pisanobarvenega dela znamčne
podobe in B) roba známek pa so nastopne:
AdA.
pri znamki po 10 h modra j
„ „ „ 20 „ rudeče-vijoličasta (
40
50
60
80
zelena i
modra j
rudeče-vijoliČasta (
zelena l
1 /lmodra \
2 „ rudeče-vijoličasta (
3 „ zelena í
4 „ modra \
5 „ rudeče-vijoličasta (
6 „ zelena í
8 „ modra i
10 „ rudeče-vijoličasta (
20 „ zelena \
30 „ modra )
40 „ rudeče-vijoličasta
50 „ zelena I
(Slovenisch.) 61
AdB.
rud e če -
ruj ava
sivozelena
rudečerujava
sivozelena
modra
rudečevijoličasta

224
Kos XLVII. 145. Ukaz \segi mi
nistrstva z dne 19 avgusta 1898.
Kolkovné znamke za plačevanje davka od trgovine
z efekti (izdaja 1892. ].), ki se prodajajo sedaj,
se spravijo s 30. dnem novembra 1898. 1. popolnoma
iz prodaje.
Uporaba iz rabe spravljenih kolkovnih známek
za davek od trgovine z efekti po tem času se šteje
za enako, kakor da bi se ne bila izpolnila zakonita
kolkovna dolžno>t, in je zvezana s slabimi nasledki,
ki so ž njo združeni po zakonu.
Iz rabe spravljene, neuporabljene kolkovné
znamke za davek od trgovine z efekti izdaje 1892. L
bodo, pazeč na obstoječe predpise, od 1. dne novembra
do vštetega 31. dne decembra 1898. 1. zamenjavali
kolkovní záložni in prodajni uradi, katerim
je izročena izdaja kolkovnih známek za davek
od trgovine z efekti, brezplačno za nove znamke.
Dotične vloge strank so proste kolka.
Po 31. dnem decembra 1898. 1. se ne bodo
iz prometa vzete kolkovné znamke za davek od
trgovine z efekti niti zamenjavale niti povračale.
Kaizl s r.
Ukaz pravosodnega ministrstva
z dne 13. avgusta 1898. 1.
gledé ustanovitve okrajne sodnije v Vaškoucu ob
Ceremošu v Bukovini.
i 145.
Ukaz vsega ministrstva z dne
19. avgusta 1898. L,
i da se ustavlja delovanje porotnih sodnij za oko-
I liše okrožnih sodnij Jasio. Nowy Sacz in Tarnów
v Galiciji
Na podstaví g. 1 zakona z dne 23. maja
1873. 1. (drž. zak. št. 120) ukazuje vse ministrstvo,
I doprašavši o tem najvišjo sodnijo, to-le:
Delovanje porotnih sodnij se do vštetega
30. dne junija 1899. 1. od dne, ko se ta ukaz razglasi,
ustavlja za obseg okolišev okrožnih sodnij
Jasio, Nowy S^cz in Tarnów glede nastopnih, njim
odkazanih, v členu VI zakona, s katerim se uvaja
k.izenskopravdni red, z dne 23. maja 1873. 1. (drž.
zak. št. 119) navedenih hudodelstev in sicer gledé:
javnega nasilstva s hudobnim poškodovanjem
tuje lastnine po gg. 85 in 86 kazenskega zakona
(lit. B, št. 4

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLVIII. — Izdan in razposlan dne 26. avgusta 1898.
Vsebina: (Št. 146—147.) 146. Razglas o ustanovitvi napovednega urada Schönhalden pomožnega carinskega
urada Hittisau in g'ede ravnanja z blagom na prevozu v bavarsko dolino Balderschwang. — 147. Cesarski
ukaz glede porabnosti komunalnih zadolžnic III. in naslednje izdaje, ki jih bo izdala deželna banka kraljestva
Galicije in Lodomerije z Veliko Vojvodino Krakovsko, v plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih
in sliČnih glavnic.
146.
Razglas ministrstev za finance
in trgovino z dne 1. avgusta
1898. 1.
o ustanovitvi napovednega urada Schönhalden
pomožnega carinskega urada Hittisau in glede rav-
nanja z blagom na prevozu v bavarsko dolino
Balderschwang.
Na carinski cesti Hittisau— Dornbünd—Balderschwang
se je ustanovil napovedni urad Schönhalden
pomožnega carinskega urada Hittisau, ki je
že pričel svoje poslovanje. j
Določbe razglasa z dne 23. julija 1892. 1. (drž.
zak. št. 117) glede ravnanja z blagom na prevozu
iz Bavarskega v bavarsko dolino Balderschwang se
izpreminjajo tako, da se pomožnima carinskima
uradoma II. razreda Hittisau in Springen na Predarelskem
daje oblast prevoznega postopka z vsem
blagom — izvzemši samotržne predmete — brez
omejitve glede vrste in množine, v Balderschwang
in iz Balderschwang-a, oziroma na Bavarsko.
225
I Samotržni predmeti se smejo v tem prometu
prevažati le v neprestopnih množinah, katere
naj vsakikrat določi c. kr. finančno ministrstvo.
Eaizl s. r. Baernreitber s. r.
14*.
i Cesarski ukaz z dne 9. avgusta
1898.1.
glede porabnosti komunalnih zadolžnic III. in naslednje
izdaje, ki jih bo izdala deželna banka kra-
Ijestva Galicije in Lodomerije z Veliko Vojvodino
Krakovsko, v plodonosno nalaganje ustanovnih,
pupilarnih in sličnih glavnic.
Na podstavi določb g. 14 državnega osnovnega
zakona z dne 21. decembra 1867.1. (drž. zak.
št. 141) ukazujem tako:
Komunalne zadolžnice III. izdaje in pa morda
sledečih nadaljnih izdaj, ki jih je izdajati deželni
(Slovenisch . ) 62

226
banki kraljestva Galicije in Lodomerije z Veliko vojvodino
Krakovsko po njenih pravilih in z deželnim
jamstvom, pojasnjenim v obliki izdaje, se lahko
uporabljajo do največinskega zneska, določenega za
vse izdaje (vštevši I. in II.), 15 milijonov goldinarjev
avstrijske veljave ali 30 milijonov kron veljave,
ustanovljene z zakonom z dne 2. avgusta 1892. 1.
(drž. zak. št. 126) v plodonosno nalaganje glavnic
ustanov, pod javnim nadzorovanjem stoječih zavodov,
poštnega hranilničnega urada, potem pupilarnih,
fidejkomisnih in depozitnih novcev in po
borzni ceni, toda ne čez imensko vrednost, za služabne
in opravilne varščine.
Kos XLVIII. 147. Cesarski ukaz z dne 9. avgusta 1898.
8. 2.
Ta ukaz stopi z dnem razglasitve v moč,
in da ga izvršé, se naroča Mojim ministrom
za notranje stvari, pravosodje, finance in trgovino.
V Išlu, dne 9. avgusta 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Kaizl s. r. Baernreither s. r.
Jçdrzejowicz s. r.

leto 1898. « 2 ?
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XLIX. — Izdan in razposlan dne 2. septembra 1898.
Vsebina: Št. 148. Cesarski patent o sklicu državnega zbora.
148.
Cesarski patent z dne 1. septembra
1898.1.
o sklicu državnega zbora.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
kralj ogrski in Seski, dalmatinski, hrvaški,
slavonski, gališki, vladimérski in ilirski; kralj
jeruzalemski itd. ; nadvojvoda avstrijski; veliki
vojvoda toskanski in krakovski; vojvoda lotarinski,
salcburški, Štajerski, koroški,kranjski in
bukovinski; veliki knez erdeljski; mejni grof
moravski; vojvoda gorenjesleški in dolenjesleški,
modenski, par emski, pij aoenš ki in gvastalski,
osvetimski in zatorski, tešinski, furlanski,
dobro vniški in zadrski; pokneženi grof habsburški
in tirolski, kiburški, goriški in gradigöanski;
knez tridentinski in briksenski; mejni
grof gorenj elužiški in dolenjelužiški in v Istri;
grof hohenembski, feldkirški, bregniški, sonnenberški
itd.; gospod tržaški, kotorski in
v slovenski krajini, veliki vojvoda vojvodine
srbske itd. itd.
dajemo na znanje in poročamo:
Državni zbor je sklican na 26. dan septembra
1898. 1. v Naše države glavno in prestolno mesto
dunajsko.
Dano v Našem države glavnem in prestolnem
mestu dunajskem dne 1. septembra v letu tisoč
osemsto osemindevetdesetem, Našega cesarjevanja
petdesetem.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. VVelsersheinib s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Eaizl s. r. Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r»
(Slovenisch. 63

Leto 1898.
Držayni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos L. — Izdan in razposlan dne 6. septembra 1898.
Vsebina: (Št. 149—150.) 119. Razglas o ustanovitvi davčnega in sodnega hranilnega urada v Úpici na Češkem. —
150. Ukaz glede pogojev mejsebojne pripustitve na avstrijskih, oziroma ogrskih ali hrvaško-slavonskih vseučiliščih
graduiranih zdravnikov in diplomovanih babic, da smejo svojo prakso izvrševati v deželah ogrske
krone, oziroma v kraljestvih in deželah, zastopanih v državnem zboru.
149.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 28. avgusta 1898.1.
o ustanovitvi davčnega in sodnega hranilnega
urada v Upici na Češkem.
Na podstaví Najvišega sklepa z dne 14. aprila
1897. 1. se ustanavlja v Úpici na Češkem za občine
že obstoječe, enakoimenovane okrajne sodnije davčni
in sodni hranilni urad.
Delovanje tega novega urada naj se prične
s 1. dnem novembra 1898. 1.
Od tega časa počenši se v sodnem okraju
upiškem ležeče občine in sicer:
1. Batnovice z Zálesí, 2. Úpice s Sichrovom,
3. Havlovice, 4. Rtyně, 5. Libnatov, 6. Maršov,
7. Petroviče s Stražkovico in Vodolov-om, 8. Suchovršice,
9. Velké Svatonovice, 10. Malé Svatonovice
izločijo iz davčnouradnega okraja trutnovskega ter
se odkažejo davčnemu uradu upiškem.
Eaizl s. r.
150.
229
Ukaz ministrstev za notranje stvari
in za bogočastje in nank z dne
30. avgusta 1898.1.
glede pogojev mejsebojne pripustitve na avstrij-
skih, oziroma ogrskih ali hrvaško-slavonskih vse-
učiliščih graduiranih zdravnikov in diplomovanih
babic, da smejo svojo prakso izvrševati v deželah
ogrske krone, oziroma v kraljestvih in deželah,
zastopanih v državnem zboru.
Po dogovoru, ki se je sklenil na eni strani med
vlado kraljestev in dežel, zastopanih v državnem
zboru, na drugi strani med vlado dežel ogrske
krone, — glede Hrvaške-Slavonije na podstavi pritrdilne
izjave banove — se izdajajo nastopne odredbe.
8- L
Tisti zdravniki in ranocelniki, ki so, kakor je
predpisano, dobili v eni obeh držav avstrijske-o grske
monarhije pred 1. januarjem 1899. 1. pravico,
da smejo prakso izvrševati, se pripuščajo sedaj kakor
poprej v ozemlju druge države enako tuzemskim
zdravnikom in ranocelnikom, da smejo izvrševati
zdravniško prakso.
(Slovenisch.) 64

230
Kos L. 150. Ukaz ministrstev za notranje stvari itd. z dne 30. a\gusta 1898.
Ta določba velja tudi za take zdravnike, ki so
koncem učnega leta 1897/98. dovršili svoje medicinske
nauke ali so vsaj naredili eden medicinski
rigoroz, diplom pa še-le po l.januvarju 1899. 1.
pridobili, če dobijo za prakso v kraljestvih in deželah,
zastopanih v državnem zboru, dovoljenje c. kr.
ministrstva za bogočastje in nauk v porazumu
s c. kr. ministrstvom za notranje stvari in v deželah
ogrske krone dovoljenje kraljevega ogrskega naucnega
ministrstva, zaHrvaško-Slavonijo pa dovoljenje
bana hrvaško-slavonskega in dalmatinskega.
g. 2.
Drugi zdravniki, nego v g. 1. oznamenjeni, ki so
upravičeni v izvrševanje zdravniške prakse, namreč
taki, ki stanujejo v mejnem pasu enega državnega
ozemlja, imajo pravico, izvrševati delo svojega poklica
tudi v mejnem pasu druge države in prevzemati
zdravniška dela, temeljujoča na zasebnem dogovoru,
kakor n. pr. pri industrijalnih podjetjih in
enakih.
g. 3.
Za obojestranski mejni pas v zmislu g. 2. je
v vsaki sosednih držav smatrati tisto ozemlje, v katerem
leže do meje segajoči uradni okraji političnih
oblastev prve stopinje (okrajnih glavarstev, županijskih
sodnih uradov, okrajnih oblastev) oziroma
vmes ležeči deli sosednih političnih uradnih okrajev.
g. 4.
V g. 2. oznamenjeni zdravniki, ki imajo pravico,
imeti domačo lekarno, oziroma ročno lekarno,
imajo pravico pri izvrševanju svojega poklica v mejnem
pasu drugega državnega ozemlja oddajati zdravila
iz svojih domaČih lekaren, oziroma ročnih lekaren,
izročivši recept strankam, katere zdravijo, če se
ravnajo natančno po predpisih, veljajočih za oddajo
zdravil po zdravnikih, v tistem državnem ozemlju,
v katerem se dotični bolniki zdravijo.
g. 5.
Zdravniki, ki izvršujejo svojo prakso v mejnem
pasu drugega državnega ozemlja, se morajo pri tem
ravnati po predpisih, veljajočihtam glede izvrševanja
zdravniškega delovanja kakor zlasti po predpisih
glede naznanila kužnih bolezni, kazenskosodnih primerov
itd.
g. 6.
Politična oblastva neposrednih sosednih okrajev
obojestranskih mejnih ozemelj morajo drug dru-
gemu naznanjati zaznamke o zdravnikih, v njihovem
uradnem okraju k zdravniški praksi upravičenih, in
pa o izpremembah zdravnikov.
Zdravnik, ki stanuje v mejnem pasu, toda ne
do meje segajočem političnem okraju, naj izvrševanje
svoje zdravniške prakse v onstranskem mejnem
ozemlju po predpostavljenem političnem
oblastvu naznani uradnemu načelniku onstranskega
političnega okraja, v katerega sega izvrševanje njegove
zdravniške prakse.
g- 7.
V zdraviliščih, katera obiskujejo pripadniki
obeh držav avstrijske-ogrske monarhije, je dopuščeno,
da dovoli dotična vlada v prid zdravilnega
občinstva, pripadajočega drugi državi avstrijskeogrske
monarhije, zdravnikom drugega državnega
ozemlja na njihovo piošnjo začasno izvrševanje
zdravilne prakse v zdravilišču samem v zdravilni
dobi.
g. 8.
Izvrševanje posvetovalne prakse zdravnikov,
ki se v gotovih slučajih pokličejo iz drugega državnega
ozemlja, se ne ovira.
Določbe v g. 1., odstavku 1 in g g 2 in 3 veljajo
enako za mejsebojno pripustitev diplomovanih
babic k izvrševanju prakse v drugem državnem
ozemlju.
g. 10.
Določbe tega ukaza, s katerimi se omejuje
izvrševanje zdravniške prakse, naj ne stopijo v veljavo
za aktivne c. in kr. vojaške zdravnike.
g. H-
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899.1.
v moč.
g. 12.
Enakomerne odredbe izdata istočasno kraljeva
ogrska vlada in pa ban hrvaško-slavonski in dalmatinski.
Thun s. r. Bylandt s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LI. — Izdan in razposlan dne 6. septembra 1898.
Vsebina: Št. 151. Cesarski patent o sklicu deželnega zbora poknežene grofije goriške in gradiščanske.
151. !
Cesarski patent z dne 4. septem bra
1898.1.
o sklicu deželnega zbora poknežene grofije go-
riške in gradiščanske.
Mi Franc Jožef PrviJ
po milosti Božji cesar avstrijski;
kralj ogrski in češki, dalmatinski, hrvaški,
slavonski, gališki, vladimérski in ilirski; kralj
jeruzalemski itd. j nadvojvoda avstrijski; veliki
vojvoda toskanski in krakovski; vojvoda lotarinški,
salcburški, štajerski, koroški, kranjski in
bukovinski; veliki knez erdeljski; mejni grof
moravski; vojvoda gorenjesleški in dolenjesieški,
raodenski, paremski,pijacenški ingvastalski,
osvetimski in zatorski, tešinski, furlanski,
dobrovniški in zaderski; pokneženi grof habsburški
in tirolski, kiburški, goriški in gradiščanski;
knez tridentinski in briksenski; mejni |
(Slovenisch.)
î31
grof gorenjelužiški in dolenjelužiški in v Istri;
grof hohenembski, feldkirški, bregenški, sonnenberški
itd. ; gospod tržaški, kotorski in
v slovenski krajini, veliki vojvoda vojvodine
srbske itd. itd.
dajemo na znanje in paročamo:
Na podstaví Našega sklepa z dne 18. februarja
1898. 1. preloženi deželni zbor poknežene grofije
goriške in gradiščanske se v nadaljevanje svojega
delovanja sklicuje za 19. dan septembra 1898. 1.
v svoje zakonito zbirališče.
Dano v Buziás-u 4. dne septembra v letu tisoč
osemsto devetdesetem in osmem, Našega cesarjevanja
petdesetem.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Kuber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Eaizl s. r. Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.
65

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIL — Izdan in razposlan dne 14. septembra 1898.
Vsebina: (Št. 152—155.) 152. Dopustilnica za lokalno železnico iz Pile v Jaworzno. — 153. Razglas, s katerim
se razglašajo dodatna določila k meroskusnemu redu in k tarifi o meroskusnih pristojbinah z dne 19. decembra
1872. 1. — 154-. Razglas, da se po firmi W. & T. Avery, Limited v Birminghamu sestavljena samogibna
žitna tehtnica (sestav Richardson) pripušča v meroskus in kolkovanje. — 155. Razglas, da se pomožni
carinski urad v Moosu pooblašča v potrjevanje izstopa prevoznega blaga.
153.
Dopustilnica z dne 29. avgusta
1898. L,
za lokalno železnico iz Pite v Javoržno.
Na podstavi Najvišega pooblastila podeljujem
v porazumu z vdeleženimi ministrstvi posestniku
jam in obrtniku Robertu Doms-u po pogojih in načinih,
določenih v nastopnem, po zmislu določil
zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra
1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne
31. decembra 1894. L (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.)
zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne
železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim
tirom napraviti od postaje Bolečin, ki jo bo
narediti blizu Pile skupno z lokalno železnico
Trzebinia — Skawce, v Javoržno s krilom k tovorni
postaji Chrzanów c. kr. priv. cesar Ferdinandove
severne železnice.
8. 1.
Železnici, katera je predmet te dopustilnice,
se podeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decem-
233
bra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene
ugodnosti.
Koncesijonar je dolžen, začeti gradnjo dopuščene
železnice precej po dobljenem dovoliiu za gradnjo,
dokončali jo najdalje v enem in pol leta, računaje
od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti
javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma
ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bode držal gorenjega roka za gradnjo
in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva
dopustilo, mora dati koncesijonar na zahtevo državne
uprave zagotovilo, položivši varščino 5.000 gl.
v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati
novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se
srne izreči, da je zapala ta varščina.
8.3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje
koncesijonarju pravica razlastitve po določilih dotičnih
zakonitih predpisov.
(Slovenisch.) 66
2.

234 Kos LII. 152. Dopustilnica z dne 29. avgusta 1898.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarju tudi
zastran tistih' dovlačnic, ki se morda narede in o
katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava
v javni koristi.
g. 4.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu
dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice,
potem po dopustilnih pogojih, postavljenih
po ministrstvu za železnice in pa po semkaj meréčih
zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic
z dne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238)
in pa po redu za obrat železnic z dne 16. novembra
1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po
zakonih in ukazih, kateri se dadó morebiti v bodoče.
Kar se, tiče obrata, se odpuščajo varnostne
naredbe in prometni predpisi, obseženi v redu za
obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko,
v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne
in obratne razmere, sosebno na zmanjšano
vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice,
in glede tega bodo veljali dotični posebni
obratni predpisi, ki jih izdá ministrstvo za železnice.
g. 5.
Koncesijonarju se daje pravica, da s posebnim
dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih
ta postavi, naredi delniško družbo, katera stopi
v vse pravice in zaveznosti koncesijonarja.
Koncesijonarju se daje pravica, izdati delne
zadolžnice za prednostno posojilo, katero mu je
najeti, po načinih, katere določi državna uprava.
Znesek resnične in pa nominalne nápravné
glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem velja to načelo, da se ne smejo
razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta,
za gradnjo in vredbo železnice, vštevši nabavo
vozil in pa za dotacijo blagajne ter za dotacijo pričuvnega
zaklada, katerega določi državna uprava, in
se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti,
ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda
res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati
v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo med gradnjo ali po dogradbi železnice
treba še drugih novih staveb, in ako bi bilo
treba pomnožiti obratne naprave, se smejo doticni
stroški prišteti napravni glavnici, če privoli državna
uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnož bo
obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je odplačati v času,
dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžbenem črtežu,
ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci delnic, ter
prednostne obligacije, ki se morda izdadó, potrebujejo
odobrila državne uprave.
g. 6.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah.
Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb
in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil potujočim
vojaškim osebam ravnati po določilih, katera
bodo vsaki Čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno
brambo in črno vojsko obéh državnih polovic, na
tirolske deželne strelce in žandarje, in to ne samo
ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak
tudi kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun
k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonar je dolžen, da pristopi k dogovoru,
med avstrijskimi železniškimi družbami
sklenjenemu zastran nabave in imetja oprávnili rečí
za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripomaganja
z osebjem in z vozili za veče vojaške
prevoze, dalje da pristopi k vsak čas veljajočim
predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu
dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1.
o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je na
račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpis za vojaški prevoz
po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu
za čas vojske zadobé za koncesijonarja moč
in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni
železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadó
po tem Času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku,
zadobé za koncesijonarja veljavnost, kakor
hitro se mu priznanijo uradoma.
Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko,
v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo
z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila, dodeljena
vsled tega glede na napravo opremo in
vrsto obrata.
Koncesijonar je dolžen, oddajaje službe se
loziiati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1.

(drž. zak. št. 60) na doslúžené podčastnike iz vojske, '
vojne marine in deželne brambe.
8- 7.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja
glede na prevažanje vojakov g. 6., dodeljevati
civilnim stražnim četam (varnostni straži,
finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom,
to se določa v dopustilnih pogojih.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v g. 9., lit. b) zakona
o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper
napravo novih železnic se določa na devetdeset
(90) let, računajo od današnjega dne, ter mine po
izteku tega roka.
Državna uprava srne izreči, da je izgubilo dopustilo
moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se
ne bi izpolnile dolžnosti, v g. 2. ustanovljene o
začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata,
v kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti
po zmislu g. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
g. 9.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice,
bo vodila, ako se ne sklene drug dogovor, država
na račun koncesijonarja. Načini tega obratovanja se
vravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene med
državno upravo in koncesijonarjem.
g. 10.
Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in pridržkih,
navedenih v členu XII. zakona z dne 31.
decembra 1894. L (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) vsaki
čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje
skupno porabo železnice za promet med že obstoje-
Čimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo
in bodo v državnem obratu, in to takó, da bo imela
državna uprava pravico, prosto določevaje ( tarife, za
primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati
cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljani
železnici ali posameznih njenih kosih.
Kos LII. 152. Dopustilnica z dne 29. avgusfa 1898. 235
g. H
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme
dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana,
odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih:
1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni
čisti doneski, kar jih bo imela podjetba v poslednjih
sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo
čisti doneski najslabejših dveh let in potem se
izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
Ce bi se železnica odkupila po preteku začasne
davčne prostosti, določene v g. 1., tedaj je
z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davšČinami,
katere zadenejo odkupljeno železniško podjetbo,
ravnati kot z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti glede vseh le(,
privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka
prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po
odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta
ter ga odbiti od doneska.
K tako najdenemu čistemu donesku pa je z ozirom
na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od
odkupne rente po g. 131., lit. a) zakona z dne
25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št 220), prišteti pribitek
v višini ene devetine teh čistih doneskov.
2. Po zmislu spredaj stoječega določila najdeni
poprečni čisti donesek je potem koncosijonarju
kot odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi
dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne
junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
3. Ko bi se pak železnica odkupila pred pre-
Leklim sedmim obratüim letom ali kadar bi po določilih
odstavka 1. najdeni poprečni čisti donos
brez ozira na pribitek, omenjeni v končnem stavku
odstavka 1 ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je
enak za pogojeno obrestovanje in razdolžbo zajma,
vzprejetega z dovolilom državne uprave, oziroma
eventuvalno izdanih prednostnih obligacij, potrebni
letnini, prištevši tisto letnino, ki je potrebna za
štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni
upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler
bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki
naj jo dá država za odkup železnice, v tem, da
država namesto koncesijonarja prevzame, da ga
sama plača, zgoraj omenjeni hipotečni zajem do popolne
njega razdolžbe ob dogovorjenih rokovih dospelosti,
in da izplačuje spredaj navedeno letnino
za delnično glavnißo v polletnih obrokih 30. dne
66*

23

Kos LII. 153. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 30. avgusta 1898. 237
obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem
v g. 11., odstavku 5.
Ko mine to dopustilo in pa tudi, ko se odkupi
železnica (g. 11.), obdrži koncesijonar last pričuvnega
zaklada, napravljenega iz lastnih donosov
podjetbe, in pa kar bi imel po obračunih terjati,
potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih
ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je
koncesijonar sezidal ali pridobil sam po pooblastilu
državne uprave z izrecnim pristavkom, da té reči
niso pritiklina železnice.
g. 13.
Državna uprava ima pravico, se prepričati,
da je gradnja železnice in pa obratna naprava po
vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in
ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa
odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po odposlanem
organu, pregledovati gospodarstvo, in sosebno
po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarja,
kakorkoli se ji vzvidi primerno, prigledovati,
da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi
Ako se napravi delniška družba, ima komisar,
ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat
se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega
sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za
predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam
ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom,
dopustilu in družbenim pravilom, oziroma
kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva
dolžnost, si izprositi precej odločilo mini-
strstva za železnice, katero je dati brez odloga in
katero veže družbo.
g. 14.
Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da
se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega sva
rila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici,
v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti,
poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb
ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopu«
stilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. i.
j 153.
Razglas trgovinskega ministrstva
z dne 30. avgusta 1898. L,
s katerim se razglašajo dodatna določila k meroskusnemu
redu in k tarifi o meroskusnih pristojbinah
z dne 19. decembra 1872. I. (drž. zak.
št. 171.)
Izvršuje zakon z dne 23. julija 1871. 1. (drž.
zak. št. 16 iz leta 1872.) s katerim se je ustanovil
nov red za mere in uteži, dajeta se nastopna po
c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdana dodatka
k meroskusnemu redu in k tarifi o meroskusnih
pristojbinah z dne 19. decembra 1872. 1. (drž.
zak. št 171.) na obče znanje.
Baernreither s. r.
Šestintrideseti dodatek k meroskusnemu
redu z dne 19. decembra 1872. I.
K g u 22.
O materijalu za prirejne zotike za uteži.
Za prirejne zatike za uteži se sme rabiti samo
primerno močna in izbeljena bakrena ali medena žica.
K g" 30.
O tehtnicah zgornjeskledičnih ali stojalnicah.
Zgornjeskledične tehtnice ali stojalnice morajo,
če se dasta obe skledici odstraniti, tudi potem,
ko sta se skledici odstranili, prav delovati.
K g" 80.
! O tolkačih za cinove kapljice (cinovo
kepice).
Dopuščeno je rabiti pri kolkovanju kovinskih
in posteklenih mer za tekočine (šesti dodatek k meroskusnemu
redu), pri katerih morajo biti kolkovno
kepice brezpogojno iz čina, ostre tolkače
(g. 80 meroskusnega reda, točka 1 in 10).
Sedmi dodatek k tarifi o meroskusnih pristojbinah
z dne 19. decembra 1872. ]. (drž.
zak. št. 171.)
K VI. Tehtnice.
Tehtnice mostovnice s premično utežjo in
lestvico.
1. Pri tehtnicah mostovnicah s premično utežj 0
in lestvico (brez skledice za uteži) se sestavlja no"
silnost iz vsote največjih napovedij vseh lestvic pre"

238
Kos LH. 154 Ravglas trgovinskega ministrstva z dno 30. avgusta 1898.
mične uteži in je temu primerno pristojbino preraču- j [ smatrati vsoto iz dotičnih utežnih zneskov za nosil-
nati po meri točke VI g tarife z dne 19. decembra nost, katero je nabiti na gredelj in je torej pristoj-
1872. 1.
bino preračunati po predstoječi točki 1.
2. Ako pri tehtnici mostovnici z napravo premične
uteži in s skledico za uteži največja napoved
lestvice premične uteži presega 5 0 /0 obremenitve,
ki se lahko ovede s porabo skledice za uteži, je |
154.
Razglas trgovinskega ministrstva
z dne 30. avgusta 1898. L,
da se po firmi W. & T. Avery, Limited v Birminghamu.
sestavljena samogibna žitna tehtnica (sestav
Richardson) pripušča v meroskus in kolkovanje.
Na podstavi ukaza trgovinskega minislrstva
z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) se
dajejo na obče znanje nastopni po c. kr. komisiji
za pravilni meroskus izdani, glede pristojbin po
trgovinskem ministrstvu odobreni predpisi o meroskusu
in kolkovanju po firmi W. & T. Avery sestavljene
samogibne žitne tehtnice (sestav Richardson).
Baernreither s. r.
rod. 1.
Na Dunaju, dne 28. junija 1898.
G. ki', komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
Predpisi
o meroskusu in kolkovanju po firmi W. & T. Avery.
Limited v Birminghamu, sestavljene samogibne žitne
tehtnice (sestav Richardson).
A. Popis tehtnice.
a) Glavne sestavine.
Na eni končni ostrici ravnoramnega gredlja W
(pod. í) visi kapica iz pločevine K, ki je določena,
da sprejme preskušene trgovinske uteži, odgovarjajoče
teži ene polnitve.
Ne drugi končni ostrici gredlja je obešena
žitna shranka B.
Žito, katero je pretehtati, se dováža tej shranki
pri odprti vsipalni zaklopnici ki z lijakom T.
Ko se je polnitev pravilno izvršila, se vsipalna
zaklopnica samogibno zapre in izsipaJna zaklopnica
k% (pod 1 in 3), ki je bila doslej zaprta, se samogibno
odpre.

Kos LIL 154. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 30. avgusta 1898. 239
Ko se je shranka B izpraznila, se zapre
zadnja zaklopnica in ob enem se odpre prva zaklopnica.
Gibljaji vsipalnih zaklopnic se prenesejo s sklepom
g (pod. 2) na štelo Z (pod. 1) tako, da pokaže
štelo vsakikrat, ko se ta zaklopnica odpre in potem
ko se je zaprla, za eno enoto več, torej zabeležuje
število izvršenih polnitev.
VT ' l TÍ ''S, ^ ' 2)
b) Kako delujejo glavne sestavine.
Ko se začne polnitev, se opira utežna kapica K
z nosom n (pod. 1) na primeren jeziček v stojala
tehtnice. Pri tem je vsipalna zaklopnica povsem odprta
in jo drži v tej leži podpora s (pod. 2), katero
odpira na njenem spodnjem viličastem koncu va-
Pjasti klinec t.
Ta klinec je zvezan s krepkim peresom /*, ki
je privit na spodnji ploskvi gredlja.
Pod. 2.
V meri, v kateri se veča z vsipajočim se žitom
teža žitne shranke, se zadnja pogrezuje in gredelj
se bliža vodoravni legi ; pero /, ki sprejema pritisk
zaklopnice, se je že naslonilo na gredelj in pogrezne
se torej tudi podporna točka t podpore s, vsled česar
se vsipalna zaklopnica k{ polagoma zapre.
Ko se končno podpora zaklopnice s povsem
osvobodi, je vsipalna zaklopnica toliko zaprta, da se
more žito vsipati le še skozi dva v njej namešče n
mala izreza.
V tej ' leži drži vsipalno zaklopnico nos o
(pod. 1), ki se giblje v razporu sklepnega droga g{
kolenčastega vzvoda J (pod. 1) in se v tej leži
vsipalne zaklopnice naslanja na prirejni vijak r. Kolenčasti
vzvod J se drži v tem tehtalnem stadiju
s kljuko Ki (pod. 1), Ko se je tehtanje izvršilo, zadene
na gredlju nameščeni klinec u na ramo ~k?t
kljuke K{ in jo izproži; vsled tega pade z utežjo G
obteženi kolenčasti vzvod krepko navzdol, in vsipalna
zaklopnica se povsem zapre; ob enem švigne
deščica (šina) S (pod. 1), ki se da vrteti okoli pritrjene
osi a. navzgor in potisne pri tem ramo A
(pod. 3) zapore izsipalne zaklopnice kvišku, vsldd
česar se osvobpdi kljuka Kz (pod. 3) in izsipalna
zaklopnica žitne shranke se povsem odpre vsled
pritiska žita, ki se vsipa iz nje.
Ko sejeizsulo žito iz shranke, se izsipalna zaklopnica
zapre s pomočjo protiuteži Gx (pod. 3);
rama A sune deščico S v njeno prvotno lego nazaj
(pod. 1) in s tem se vzdigne tudi kolenčasti vzvod J,
pri čemur kljuka Kt zahlastne.
S pogrezujočo se utežno kapico K se s podporo
s vsipalna zaklopnica s povsem odpre, da se
začne žito znova vsipati in posamezne sestavine
tehtnice znova delovati, kakor je poprej popisano.

240 Kos LIT. 154. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 30. avgusta 1898.
c) Prirejalne in izpravljalne naprave.
Za izpravljalno napravo služi vravnavna utež V
(pod. 2), ki se da premikati po deščici Si. Ta
deščica se da vrteti okoli osi, nameščene na stojalu
tehtnice in se naslanja na klinec sl5 nameščen na
obremenilni rami gredi j a W.
S tem deluje vravnavna utež naravnost na
tehtnico in provzroČa s silo zadnjih vsipov žita, da
se vsipalna zaklopnica pravočasno zapre.
V vravnavanje zadnjih vsipov žita služi tudi
vravnavni vijak r (pod. 1), s katerim se lahko udar
vsipalne zaklopnice v razponi sklepnega droga gx
vravna tako, da se odprtine v vsipalni zaklopnici,
skozi katere se žito nazadnje vsipa, ali večajo ali
manjšajo, in da se nazadnje nagleje ali počasneje
vsipa.
Ta vravnava se mora pred meroskusom pravilno
postaviti, nadalje mora biti pri vsaki tehtnici,
ki se predloži meroskusu, poprej omenjeni vravnavni
vijak r že tako pritrjen, da se ne da več premestiti.
Pri iztarovanju in prirejanju se postopa
tako-le:
Deščica Sx (pod. 2) z vravnalno utežjo V se
vzdigne in se z zarezo, narejeno v to deščico obesi
na klinec sz, nameščen na podpori s; pri tem se
mora podpora s potisniti v stran, vsled Česar se
tehtnica osvobodi ne samo njenega delovanja temveč
tudi delovanja vravnalne uteži V.
Tehtnica, obremenjena na eni strani s prazno
utežno kapico, na drugi strani z žitno shranko mora
biti v ravnotežju.
Ako se to ne zgodi, se mora tehtnica s tem,
da se vloži primerna tarovalna tvarina v utežno kapico,
ali da se odvzame primerna množina svinca.
s katerim je izlito nekoliko znižano dno utežne kapice,
pripraviti, da deluje prav.
Potem se dado teži ene polnitve odgovarjajoče
preskušene trgovinske uteži v kapico in se začne
prigled resnične polnitve, pri čemur je skrbeti zato,
da se samogibna izpraznitev ne more izvršiti, ko se
je shranka napolnila.
V ta namen je ramo A (pod. 3) pri zaporu
izsipalne zaklopnice potisniti tako daleč nazaj, da
ga deščica s (pod. 1), ki švigne navzgor, ne more
seboj vzeti, ko se je zaprla vsipalna zaklopnica.
Na ta način se napolni shranka, dočim je
izpraznitev še zabranjena. Ako se, kakor se je poprej
popisalo, ustavi delovanje vravnavne uteži V in
podpore s, se pokaže, ali deluje tehtnica prav ali ne. |
I Ako tehtnica ne deluje prav, se mora vravnavna
utež primerno preložiti in poskus ponoviti,
in to tako dolgo, da se samogiboma najde prava
žitna teža.
B. Posebni predpisi o kakovosti tehtnice.
1. Na stojalu tehtnice mora na lahko vidnem
mestu biti prinétan ščit ek, na katerem je nabito ali
vdolbeno ime tistega, ki je naredil tehtnico, dalje
fabriško število in oznamenilo: „Samogibna žitna
tehtnica za tehtanje . . . .
za polnitve kilogramov. Vravnavna utež
služi v izpravo polnitev pred tehtanjem vsake posamezne
poprej imenovanih žitnih vrst".
2. Samotvorna tehtnica mora imeti nihalno
kazalo.
3. Premikanje vravnavne uteži V na deščici S{
mora biti s pritrjenimi (neodstranljivimi) klinci tako
omejeno, da se s premikanjem vravnavne uteži
v najkrajnejše leže more teža napolnjene shranke B
izpremeniti največ za 1 0 /0 na več ali manj.
4. Štelo tehtnice mora beležiti ali posamezne
polnitve ali pa težo v kilogramih. Nad štelom ali pod
štelom se mora po tem, kakoršni so njega podatki,
napraviti napis: „Število izpraznitev" ali „kilograniov".
Stelo mora biti na stojalu tako pritrjeno, da
se, ne da bi se porušil meroskusni kolek, ki se postavi
nanj, ne more sneti niti spraviti iz zveze z delajočimi
sestavinami. Branilno steklo mora biti od
znotraj vloženo.
C. Meja pogreškov.
Zabeležena teža kake polnitve ne sme od
dolžne teže odstopiti za več kakor (M 0 /0 na več ali
manj.
D, Kolkovanje.
Kolkovanje se opravljana eni ramiravnoramene
gredeljnice, vrhu tega na zvezi štela in ščitka s stojalom
tehtnice.
Kolku na poslednjem meslu je pridejati tekočo
letnico.
E. Meroskusne pristojbine.
Za meroskus in kolkovanje je plačati:
a) osnovne odredbine . . . . 3 gl. - k t'.
b) za preskušnjo delovanja vravnavne
uteži 1 , „

Kos LU. 15G. Razglas finančnega ministrstva z dne 1. septembra 1898. 241
c) za vsakih 100 kg pripustne največe
polnitve 2 gl. 50 kr.
pri čemer je manj kakor 100% računiti za
polnih 100 kg.
d) ako se odpravi preskušnja z več vrstami žita,
odpade za prvo vrslo žita pristojbina po c)7 za
vsako nadaljno vrsto žita polovica po c) preračunjene
pristojbine.
Za preskus brez kolkovanja je zaračuniti vso
pristojbino po a) in polovico pristojbine po b), oziroma
po c) in d), poslednjo pa le tedaj, ako se pokaže
Še-le pri uporabi druge ali nadaljne vrste žita,
da se tehtnica ne da kolkovati.
Preskušuje in potrjuje se tehtnica samó na
mestu, kjer se postavi. Stranka mora dati za to
uradno dejanje potrebne žitne vrste v zahtevani izmeri
in pa potrebne delavce in drugačne oprave,
vrhu tega pa tudi plačati stroške za meroskusnega
mojstra, ki se odpošlje.
F. Meroskusniea.
Za vsako preskušeno in kolkováno tehtnico se
izdá meroskusniea, ki obsega ime in bivališče narejnika
in tekočo fabriško številko tehtnice, dalje
datum opravljene preskušnje in pečat meroskusnega
urada ter podpis meroskusnega uradnika.
G. Dodatni meroskus.
Samogibna žitna tehtnica je občasnemu dodatnemu
meroskusu zavezana pred pretekom dveh
let v zmislu ministrskih ukazov z dne 28. marca
1881. 1. (drž. zak. št. 30) in z dne 21. oktobra
1891. L (drž. zak. št. 162), pri čemur je primerno
načelu, izrečenemu v trinajstem dodatku k meroskusnemu
redu z dne 19. decembra 1872. L
(Razglas trgovinskega ministrstva z dne 10. aprila
1889. 1. [drž. zak. št. 62]) dovoljena dvakrat tolika
meja pogreškom, kakor je ustanovljena v odstavku C
teh predpisov za prvi meroskus.
Na Dunaju, dne 28. junija 1898.
G. kr. komisija za pravilni meroskus:
Tinter s. r.
155.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 1. septembra 1898. L,
da se pomožni carinski urad v Moos-u pooblašča
v potrjevanje izstopa prevoznega blaga.
G. kr. pomožni carinski urad II. razreda
v Moos-u se pooblašča v potrjevanje izstopa prevoznega
blaga.
Eaizl s. r.
(Slovenlsch.) 67

Leto 1898. 243
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIII. — Izdan in razposlan dne 20. septembra 1898.
Vsebina: (Št. 156—164.) 156. Ukaz, s katerim se deva v moč zakon z dne 11. januvarja 1897. 1. o obrambi iznajdeb
(patentni zakon). — 157. Ukaz o uredbi patentnega urada. — 158. Ukaz, s katerim se, izvršuje patentni
zakon, izdajejo pobližnja določila o uredbi patentne sodnije, o postopanju pred njo in o izvršitvi
njenih razsodil in naredeb. — 159. Ukaz, s katerim se izdaja opravilni red za c. kr. patentni urad. — 160. Ukaz
o potrebnostih zglasitev patenta in pa pooblastil za zastopanje v patentnih stvareh. —161. Ukaz o poklicnem
zastopanju strank v patentnih stvareh po patentnih zastopnikih in potrjenih zasebnih tehnikih. — 162. Ukaz
o obrtniškem izvrševanju iznajdeb, — 163. Ukaz o ugodnosti siromašnih oseb in delavcev, omejenih na
svojo mezdo, v patentnih stvareh. — 164. Ukaz o obrambi iznajdeb na tuzemskih razstavah.
156.
Ukaz ministrstev za trgovino in
pravosodje z dne 15. septembra
1898. L,
s katerim se deva v moč zakon z dne 11. januvarja
1897. I. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb
(patentni zakon).
Na podstaví g. 123 zakona z dne 11. januvarja
1897.1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni
zakon) se ukazuje:
Zakon z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak.
št. 30) o obrambi iznajdeb (patentni zakon) stopi
s 1. dnem januvarja 1899. 1. v veljavo.
Baernreither s. r. Ruber s. r.
(Slovenisch )
15Ï.
Ukaz trgovinskega ministrstva
z dne 15. septembra 1898.1.
o uredbi patentnega urada.
Na podstaví Najvišega sklepa z dne 19. julija
1898. L in v zmislu določil gg. 34 in 124 zakona
z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30)
o obrambi iznajdeb (patentni zakon) se ukazuje
tako-le :
I. Uredba patentnega urada.
Razredba patentnega urada.
g- L
Patentni urad se razreduje v zglasitvene oridelke,
pritožbene oddelke in ničnostni oddelek.
Zglasitveni oddelki.
g. 2.
V patentnemu uradu se ustanavlja pet zglasilvenih
oddelkov, ki imajo oznamenilo :
68

244
Kos LIII. 157. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898.
Zglasitveni oddelek I,
» ii.
» ni.
, iv,
» V.
Vsak zglasitveni oddelek obsega določeno
polje tehnike,, katere stroke so razdeljene v 89 pa-
Priloga I. tentnih razredov, razvidnih iz priloge I.
Vsak zglasitveni oddelek razpravlja in sklepa
Priloga II. v njemu odkazanih patentnih razredih (priloga II)
samostojno o zadevnih zglasitvah patenta in ugovorih
in pa o drugih, mu po predsedniku odkazanih
patentnih stvareh nespornega značaja.
Pododdelki patentnih razredov, potem izpremembe
v pododdelku patentnih razredov, in pa izpremembe
v odkazovanju patentnih razredov in
opravil zglasitvenim oddelkom se pridržujejo predsedniku.
Področje zglasitvenih oddelkov.
g. 3.
Področje zglasitvenih oddelkov obsega samostojno
rešitev:
1. zglasitev patenta, ki spadajo v patentne razrede,
odkázané doličnému zglasitvenemu oddelku,
2. ugovorov zoper zglasitve patenta pod 1,
3. spornih opazek in zahtev, merečih na vpis
v patentni register, v patentnih stvareh ne spornega
značaja, glede patentov, spadajočih v odkázané patentne
razrede.
4. opominov, ki so naperjeni zoper odredbo
poročevavca, pripravljajočo sklep zglasitvenega oddelka.
Razen tega so udje zglasitvenih oddelkov poklicani,
sodelovati v pritožnih oddelkih in pa
v nično si nem oddelku kakor udje ali poročevavci,
pripravljajo ali sklepaje, pri čemer pa se je ozirali
na to, da osebe, ki so sodelovale pri podelitvi patenta,
ne sodelujejo tudi v stvari, zadevajoči isti
patent, v pritožnem ali ničnostnem oddelku.
Sestava zglasitvenih oddelkov.
Vsak zglasitvenih oddelkov I do V sestoji iz
pravoveščih in strokovnjaških udov.
Vsak zglasitveni oddelek ima enega pravoveščega
in enega slrokovnjaškega predstojnika.
Više vodstvo poslovanja v vsakem zglasitvenem
oddelku pristoja pravoveščemu predslojniku tega
oddelka.
Vsak zglasitvenih oddelkov sklepa, ako so navzočni
trije stalni udje s prvomestnikom vred.
Predseduje pravovešči predstojnik zglasitvenega
oddelka ali njega zastopajoč po redu najstarsi
pravovešči ud dotičnega oddelka.
Oba druga uda je vzeti, ako se gre za strokovnjaške
stvari, iz strokovnjaških udov tega oddelka,
ako se gre za pravniške stvari v zmislu g. 40
patentnega zakona, iz pravoveščih udov tega ali
kakega drugega istemu pritožnemu oddelku podrejenega
zglasitvenega oddelka.
Določba poročevavca in pa izvolitev drugega
uda za sejo pristoja pri pravovešči sestavi oddelka
pravoveščemu predstojniku zglasitvenega oddelka,
pri strokovnjaški sestavi oddelka strokovnjaškemu
predstojniku.
Pritožna oddelka.
g. 5.
V patentnem uradu se ustanavljata dva pritožna
oddelka z oznamenilom:
pritožni oddelek A
in „ „ B.
Pritožni oddelek A je pristojen za pritožbe
zoper sklepe zglasitvenih oddelkov I, II in III, pritožni
oddelek B za pritožbe zoper sklepe zglasitvenih
oddelkov IV in V.
Področje pritožnih oddelkov.
g. 6.
Področje pritožnih oddelkov se razteza na
dokončno razsodbo pritožeb, ki so narejene zoper
sklepe zglasitvenih oddelkov.
Razen tega sta pritožna oddelka poklicana,
da podajata pismena mnenja na prošnjo sodnij
(g. 33 patentnega zakona).
Kateri izmed obeh pritožnih oddelkov naj
podaja mnenja, določi predsednik patentnega urada.
Sestava pritožnih oddelkov.
g..7.
Vsak obeh pritožnih oddelkov sestoji iz pravoveščih
in strokovnjaških udov.

Kos LILL 157. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898. 245
Končne odločbe pritožnih oddelkov se sklepajo,
ako so navzočni s prvoraestnikom vred dva
pravovešča in trije strokovnjaški udje. Za vmesne
odločbe zadostuje navzočnost treh udov, od katerih
morata biti dva strokovnjaška uda (g. 37, odstavek
2 patentnega zakona).
V sejah pritožnih oddelkov predsedujejo ali
predsednik patentnega urada ali njegov namestnik
ali kak stalni ali nestalni pravovešči ud patentnega
urada.
Pri končnih odločbah je vzeti drugega pravoveščega
uda za pritožni oddelek A iz vrst pravoveščih
udov zglasitvenih oddelkov IV ali V ali iz vrst
nestalnih pravoveščih udov, za pritožni oddelek B iz
pravoveščih udov zglasitvenih oddelkov I, II ali III
ali iz vrst nestalnih pravoveščih udov.
Pri končnih odločbah je vzeti tri strokovnjaške
ude, pri vmesnih odločbah dva strokovnjaška uda
za pritožni oddelek A iz vrst strokovnjaških udov
zglasitvenih oddelkov IV ali V ali iz vrst nestalnih
strokovnjaških udov, za pritožni oddelek B
iz strokovnjaških udov zglasitvenih oddelkov I, II
ali III ali iz vrst nestalnih strokovnjaških udov.
Področje ničnostnega oddelka.
g. 8.
Področje ničnostnega oddelka obsega odločbo
o predlogih, ki so v stvareh spornega značaja naperjeni
zoper že dodeljene patente, in to o predlogih za
a) odvzetbo,
b) izrek ničnosti,
c) odsodbo,
d) izjavo zavisnosti patentov,
e) relativno neveljavnost patenta,
f) vgotovitve (g. 111 patentnega zakona) in
y) podelitev prisilnih dopustil.
Sestava ničnostnega oddelka.
Ničnostni oddelek sestoji iz pravoveščih in
strokovnjaških udov.
Končne odločbe ničnostnega oddelka se sklepajo,
ako so navzočni s prvomestnikom vred dva
pravovešča in trije strokovnjaški udje. Za vmesne
odločbe zadostuje navzočnost treh udov, od kate-
I rih morata biti dva strokovnjaška uda (g. 37, odstavek
2 patentnega zakona).
V sejah ničnostnega oddelka predseduje ali
predsednik patentnega urada ali njegov namestnik
ali kak nestalni pravovešči ud patentnega urada.
Pri končnih odločbah je vzeti drugega pravoveščega
uda za sestavo ničnostnega oddelka iz
stalnih ali nestalnih pravoveščih udov patentnega
urada.
Pri končnih odločbah je tri strokovnjaške
ude, pri vmesnih odločbah dva strokovnjaška
uda, oziraje se na tehnični značaj slučaja, poklicati
ali iz vrst strokovnjaških udov zglasitvenih oddelkov
ali iz vrst nestalnih strokovnjaških udov.
Da poroča skupaj o izidih uvodnega postopanja
za ustno razpravo, je poveriti, kakor je značaj
slučaja bolj pravniški ali tehniški, pravniškemu ali
tehniškemu poročevavcu; če je treba, poročata oba.
Predhodna sestava oddelkov.
g. io.
Predsednik sestavi zglasitvene oddelke, pritožna
oddelka in ničnostni oddelek naprej za vsako opravilno
leto.
Njemu se vsaki čas pridržujejo prenaredbe
v sestavi, ki postanejo potrebne iz vzrokov pristranosti,
službenih ozirov, bolezni ali drugih zadržkov
udov.
Predsedniške stvari.
g. H.
Predsedniku patentnega urada ali njegovemu
namestniku se zlasti pridržujejo:
1. vodstvo in nadzorstvo vsega poslovanja
v patentnem uradu, in pa izdaja potrebnih navodil,
2. določba uporabe osebja v oddelkih,
3. osebne stvari uradnikov in uslužbencev
patentnega urada in pa privilegijskih agentov in
patentnih zastopnikov,
4. disciplinarne stvari osebja patentnega urada
in pa patentnih zastopnikov,
5. podelitev dopustov pravoveščim in strokovnjaškim
predstojnikom oddelkov do šest tednov,
drugim uradnikom in uslužbencem patentnega
urada do štiri tedne,
68*

246 Kos LIII. 157. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898.
6. namestitev pomočnikov za dnevščino,
7. odredba in vodstvo preskušenj patentnih
zastopnikov,
8. prisodba ugodnosti za siromašne osebe in
za delavce, omejene na svojo mezdo, v patentnih
stvareh (min. uk. z dne 15. septembra 1898.1. [drž.
zak. št. 163]),
9. odredba in vodstvo velikih zborov udov
patentnega urada v posvetovanje o prašanjih, predloženih
zboru po predsedniku, na polju obrambe
iznajdeb,
10. vodstvo poslovanja in pa predsedstvo
v sejah pritožnih in ničnostnih oddelkov,
11. sestava in izročba poslovnega in opravilnega
poročila o minolem opravilnem letu, katero je
vsako leto predložiti trgovinskemu ministru.
O namestitvi patentnih zastopnikov in o vpisu
v register patentnih zastopnikov v zmislu g. 43 patentnega
zakona se sklepa v oddelku, ki se sestavi
pod predsedstvom predsednika ali njegovega namestnika
privzemši dva pravovešča uda.
Pisarne in pomožna mesta.
g. 12.
Da oskrbujejo pisarniške posle, in pa da podpirajo
patentno upravo, so v patentnem uradu:
1. vložno mesto, da prevzema in vknjižuje
dohajajoče poslovne spise,
2 patentni arhiv, da se piše patentni regisier
in pa da se shranjujejo izvirni popisi iznajdeb,
3. izložna dvorana za javen pregled oglaâenih
patentov,
4. knjižnica, da se zbira in porablja patentno
slovstvo,
5. odpravništvo za izdavanje in vrocbo
rešenih poslovnih spisov,
6. blagajni c a za oskrbo blagajničnih poslov
patentnega urada,
7. registratura, da se zbirajo in vknjižujejo
rešeni poslovni spisi.
Poslovanje in pobližnje področje imenovanih
pisaren in pomožnih mest se uravna z navodili,
katera izda predsednik patentnega urada in katera
e predložiti na znanje trgovinskemu ministru.
II. Osebje patentnega urada,
g. 13.
Osebje patentnega urada se razreduje:
A. v stalno in nestalno pravovešče
osebje,
B. v stalno in nestalno tehniško osebje.
C. v pisarniško osebje
D. v služabništvo in
E. v pomožno osebje.
A. Pravovešče osebje.
g. 14.
Stalni pravovešči uradniki patentnega urada,
izvzemši uradnike X. činovnega razreda, imajo enak
Čin, značaj in naslov, kakor konceptni uradniki dotičnih
činovnih razredov c. kr. trgovinskega ministrstva.
Pravovešči uradniki patentnega urada, ki so
v X. činovnem razredu, imajo naslov „koncipist
patentnega urada".
g. 15.
Stalno in nestalno pravovešče osebje patentnega
urada mora v zmislu določil zakona z dne
20. aprila 1893.1. (drž. zak. št. 68) imeti sposobnost
za vstop v javno službo, dovršivši pravoslovne
in državoslovne študije in vspešno prebivši teoretične
državne preskušnje.
g. 16.
Nestalne pravovešče ude patentnega urada je
jemati iz oseb, vsposobljenih po g. 15, ki so ali
v dejanski državni službi ali v pokoju.
B. Tehniško osebje.
g- 17.
Tehniško osebje, katero je stalno namestiti pri
patentnem uradu, mora dokazati svojo sposobnost,
predloživši spričevala o vspešno opravljenih državnih
preskušnjah ali diplomski preskušnji na kaki tuzemski
tehniški visoki šoli, na visoki šoli za zemljedelstvo
ali na kaki rudarski akademiji. — Enako se to dokaže
z dobljeno učno usposobljenobtjo za matematično-naravoslovske
stroke za velike gimnazije ali
velike realke in pa z doktorsko stopinjo, dobJjeno
na modroslovni fakulteti kakega tuzemskega vseučelišča,
ako se je glavni rigoroz naredil iz kake matematično-naravoslovske
stroke.

Kos LIII. 157. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898. 247
V koliko morajo na kaki enakovrstni inozemski
visoki šoli dovršeni nauki in vspešno narejene
pre skušnje enako veljati naukom in preskušnjam
na kaki tuzemskí visoki šoli, se od slučaja do slučaja
pridržuje sodbi ministrstva za bogočastje in
nauk ali poljedelskega ministrstva.
g. 18.
Izmed stalnega tehniškega osebia patentnega
urada imajo uradniki VI. činovnega razreda naslov
„vladni svetnik",
«
uradniki VII. činovnega razreda njihovi strok 1
odgovarjajoči naslov „stavbni svetnik, rudarski svetnik
ali tehniški svetnik",
uradniki v VIII. Činovnem razredu naslov
„višji komisar",
uradniki v IX. činovnem razredu naslov „komisar",
in uradniki v X. činovnem razredu naslov „komi
s ar ski pristav".
g. 19.
Nestalne strokovnjaške ude patentnega urada
je navadno poklicati iz vrst vzmislu g. 17 usposob-
1 j enih oseb odlične tehniške usposobljenosti in pomena
v državni službi ali izven državne službe.
g. 20.
Nestalni udje patentnega urada imajo v svoji
poslovni dobi naslov „ud c. kr. patentnega urada".
Ako se po preteku prve petletne poslovne,
dobe zopet pokličejo, imajo osebe, ki niso v državni
službi, in pa osebe, ki so v državni službi, vštevši
VII. činovni razred, med njihovo uporabo v službi
v patentnem uradu naslov „svetnik c. kr. patentnega
urada", osebe VI. činovnega razreda, ki so
v državni službi, pa imajo med njihovo uporabo
v službi v patentnem uradu naslov „vladni svetnik".
C. Pisarniško osebje.
g. 21.
Za vstop v pisarniško službo patentnega urada |
se zahteva, da je prosilec j
1. neomadeževan,
2. da je izpolnil svojo dejanjsko vojaško službeno
dožlnost in daje nje končno veljavno oproščen,
3. da ima polno telesno sposobnost,
4. da je vspešno dovršil srednješolske nauke,
5. da je poleg nemškega zmožen enega ali
drugega deželnega ali tujega jezika,
6. da ima lepo pisavo,
7. da je s šestmesečno poskusno uporabo dokazal
svojo sposobnost za pisarniško službo.
Pisarniškim uradnikom, ki so že v državni
službi, se pri njihovi uporabi v službi v patentnem
uradu lahko opusti dokaz zahtev 4—7.
S predstoječimi predpisi se na zakoniti pravici
dosluženih podčastnikov do podelitve mest v javni
službi nič ne izpreminja,
g. 22.
Izmed pisarniškega osebja patentnega urada
imajo uradniki v VIII. činovnem razredu naslov
„pisarniški ravnatelj" ali . „ravnatelj patentnega
arhiva",
uradniki v IX. činovnem razredu naslov „pisarniški
pristav",
uradniki v X. činovnem razredu naslov „pisarniški
oficijal" in
uradniki v XI. činovnem razredu naslov
„kanclist".
D. Služabništvo.
g. 23.
Za služabniško mesto v patentnem uradu se
zahteva, da je prosilec
1. neomadeževan,
2. da je izpolnil svojo dejanjsko vojaško službeno
dolžnost in daje nje končno veljavno oproščen,
3. da ima polno telesno sposobnost,
4. da je vspešno dovršil štirirazredno ljudsko
šolo,
5. da je nemškega jezika v govoru in pismu
zmožen, in
6. da je s šestmesečno poskusno uporabo dokazal
svojo sposobnost za služabniško službo.
Pri služabnikih, ki so je v državni službi in se
porabijo v patentnem uradu, odpade dokaz poskusne
porabe.
S predstoječimi predpisi se na zakoniti pravici
dosluženih podčastnikov do podelitve mest
v javni službi nic ne izpreminja.
E. Pomožno osebje.
g. 24.
Po potrebi službe in po merilu denarnih sredstev,
ki so na razpolago, je prípustná poraba pisarniških
pomočnikov in pisarniških pomočnic pri pisarniških
poslih v patentnem uradu za dnevščino.

us
Kos LIII. 157. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898.
Pisarniški pomočniki in pisarniške pomočnice
so k državi v pogodbenem službenem razmerju, ki
je, da se razdere; obojestransko podvrženo štirinajstdnevni
odpovedi, ne krateč takojšen odpust iz službe
pri težkih službenih pregreških.
Imenovanje osebja.
g. 25.
Uradnike patentnega urada vštevši VI. činovni
razred imenuje cesar.
Uradnike drugih činovnih razredov patentnega
urada imenuje trgovinski minister.
Podelitev mest pisarniških služabnikov v patentnem
uradu se pridržuje trgovinskemu ministru.
Pisarniške pomočnike in pisarniške pomočnice
v patentnem uradu namešča predsednik patentnega
urada.
Imenovanje za stalne in nestalne ude patentnega
urada izvršuje cesar na predlog trgovinskega
ministra.
Blagajnicni uradniki.
g. 26.
Uradnike za oskrbo blagajničnih poslov odkazuje
patentnemu uradu finančni minister.
Ti so glede svoje službe v patentnem uradu
podrejeni ukazilom predsednika.
Računski prigled.
g. 27.
Račune o kreditu, določenem za privilegijstvo
in patentstvo vodi računski uradnik, katerega odkáže
trgovinsko ministrstvo patentnemu uradu v službovanje.
On je za čas svojega službovanja v patentnem
uradu podrejen ukazilom predsednika. Njegovo poslovodstvo
je podvrženo nadzorstvu trgovinskega
ministrstva.
Dodeljeni računski uradnik se, v kolikor do-
puščajo njegovi računski posli, lahko porablja za J
Kar se mi je ravnokar povedalo, in kar sem
statistična in uredniška dela patentnega urada. j
dobro in natančno razumel, to bodem in hočem
zvesto izpolnjevati.
Zaprisega.
Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj!"
g. 28.
Vse v patentnem uradu službujoče osebe je pred
nastopom njihovega urada ali službe zapriseči.
I Predsednika patentnega urada in pa njegovega
namestnika naj vzame v prisego trgovinski minister,
ostalo pravovešče in strokovnjaško osebje in pa
ravnatelja pisarne in arhiva predsednik patentnega
urada ali njega nemestnik, ostalo pisarniško osebje
in pa služabništvo in pomožno osebje pisarniški
ravnatelj patentnega urada.
Besedilo prisege udov patentnega urada naj
se glasi:
„Vi prisežete prisego Bogu Vsemogočnemu in
obljubite pri svoji časti in ^zvestobi, da bodete Njegovemu
c. in kr. apostolskemu Veličanstvu Najpresvetlejšemu
knezu in gospodu, Francu Jožefu L. po
milosti božji cesarju avstrijskemu itd. (veliki
naslov) in po Njegovem Veličanstvu dedičem, sledečim
iz rodu in krvi Njegovega Veličanstva, brezpogojno
zvesti in pokorni, da bodete državne osnovne
zakone neprelomno izpolnjevali in v vseh razmerah
kazali tem dolžnostim vsaki čas povsem primerno
ravnanje.
Vi prisežete zlasti, da bodete dolžnosti, ki so
Vam naložene v Vaši službi, vestno in natančno izpolnjevali,
da bodete pri tem vedno ne samo blagor
I službe Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva
in države pred očmi imeli, temveč tudi škode in
nevarnosti po svojih močeh odvračali, zakonom,
ukazilom oblastev in naročilom svojih predstojnikov
voljno se pokorili in uradno tajnost zvesto \arovali.
Vi prisežete dalje, da bodete v vseh stvareh,
h katerim se bodete kakor glasovavec, svetovavec
ali izvedenec privzeli, svoje ustno in pismeno mnenje
po vestnem in lastnem prepričanju, brez prenaglenosti,
strasti ali stranskega namena odkritosrčno
povedali, da se bodete natančno ravnali po obstoječih
zakonskih in službenih predpisih, da bodete vsakemu
brez razlike osebe, revežu kakor bogatinu
enako nepristransko pravico delili, da ne bodete
sprejemali nikakih darov ali dobičkov, kakoršnekoli
vrste ali danih pod kakoršnokoli pretvezo, ki bi se
nanašali na Vašo službo, bodisi neposredno ali posredno
in kadarkoli, da bodete svojemu predpostavljenemu
izkazovali dolžno spoštovanje in v službi
dolžnosti primerno pokornost, in da bodete sploh
vse tisto najskrbneje pred očmi imeli, kar je primerno
dolžnostim marljivega, poštenega in vrednega,
pravico prisojajočega uradnika.
Besedilo prisege oslalih uradnikov patentnega
urada, ki niso udje patentnega urada, in pa služabnikov,
pomočnikov in pomočnic naj se glasi:

Kos LÍH. 157. Ukaz trgovinskega mi inistrstva z dne 15. septembra 1898. 249
„Vi prisežete prisego Bogu Vsemogočnemu in ' 'pisi cesarskega ukaza z dne 10. maja 1860. 1.
obljubite pri svoji časti in zvestobi, da bodete Nje- I (drž. zak. št. 64).
govemu c. in kr. apostolskemu Veličanstvu Najpresvetlejšemu
knezu in gospodu, Francu Jožefu L. po
g. 31.
milosti božji cesarju avstrijskemu itd. (veliki
naslov) in po Njegovem Veličanstvu dedičem, sledečim
iz rodu in krvi Njegovega Veličanstva, brez- Predsednik patentnega urada spada pod dipogojno
zvestim pokorni, da bodete državne osnovne sciplinarno komisijo trgovinskega ministrstva. Ostali
zakone neprelomno izpolnjevali in v vseh razmerah uradniki in služabniki spadajo pod disciplinarno
kazali tem dolžnostim vsaki čas povsem primerno komisijo patentnega urada, od katere je pripusten
ravnanje.
rekurz na disciplinarno komisijo trgovinskega ministrstva.
Vi prisežete zlasti, da bodete dolžnosti, ki so
Vam naložene v Vaši službi, vestno in natančno izpolnjevali,
da bodete pri tem vedno ne samo blagor
g. 32.
službe Njegovega c. in kr. apostolskega Veličanstva
in države pred očmi imeli, temveč tudi škode in Nestalni udje patentnega urada so, v kolikor
nevarnosti po svojih močeh odvračali, zakonom, po svoji službeni lastnosti ne spadajo že pod kako
ukazilom oblastev in naročilom svojih predstojnikov drugo disciplinarno oblastvo, podvrženi enako stal-
voljno se pokorili in uradno tajnost zvesto varovali. nim udom patentnega urada disciplinarni oblasti
Kar se mi je ravnokar povedalo, in kar sem patentnega urada po disciplinarnih predpisih, mero-
dobro in natančno razumel, to bodem in hočem dajnih za njegove uradnike.
zvesto izpolnjevati.
Tako gotovo, kakor mi Bog pomagaj!"
Storjena prisega naj se vpiše v prisežno knjigo
in naj jo zapriseženec podpiše.
8. 29.
Nestalni udje patentnega urada imajo, izvrševaje
svojo službo, isle pravice in dolžnosti kakor
stalni udje. Pred nastopom službe naj jih predsednik
patentnega urada vzame enako v prisego kakor
stalne ude. Če se zopet imenujejo, zadostuje opomin
na že storjeno prisego.
Disciplinarni predpisi.
g. 33.
Disciplinarna komisija patentnega urada sestoji
iz pet udov vštevši prvomestnika. Predseduje predsednik
patentnega urada ali njega namestnik.
Ostale štiri ude disciplinarne komisije, in pa
njihove nadomestnike je poklicati iz stalnih pravoveščih
in strokovnjaških udov patentnega urada.
Disciplinarno komisijo imenuje trgovinski minister.
g. 34.
Š- 30.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899. L
v moč.
Za disciplinarno ravnanje zoper uradnike in
lužabnike patentnega urada so merodajni pred- j
Baernreither s. i.

250 Kos LIII. 157. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898.
Zaznamek
patentnih razredov in njihovih pododdelkov.
Priloga I
k 8-2.
1. Pripravljanje rud, rudnin in goriv.
2. (a) Pekarija (mehanični del).
(b) „ (kemični „ ).
3. Industrija za obleke.
4. Razsvetljava (razen električne in plinove razsvetljave).
5. Rudarstvo.
6. Pivo, žganje, vino, kis, drože.
7. Izdelovanje pločevin in žic.
8. (a) Beljenje, barvanje, tiskanje tkanin, apretura (mehanični del).
0>) n » » » » (kemični „ ).
9. ŠČetinje.
10. Goriva.
11. Knjigoveštvo.
12. Kemično postopanje in aparati.
13. Parni kotli.
14. Parni stroji.
15. (a) Tiskarstvo (mehanični del).
(b) „ (kemični „ ).
16. Pripravljanje gnoja.
17. Izdelovanje ledu, shranjevanje živil, pripravljanje mraza.
18. Izdelovanje železa.
19. (a) Gradnja železnic (delo vrhu zemlje, ogibališča itd.).
(b) Gradnja cest in mostov.
20. Obrat železnic (tudi za železnice na vrveh, pocestne, poljske, rudarske, vrhotalne in gorske
železnice).
21. (a) Električni aparati (za slabi tok [telegratija in telefonija]).
(b) ., „ (baterije in akumulatorji).
(c) „ „ (naprave za prevod in razdelbo).
(d) „ „ (za močni tok [dinamostroji, elektromotorji itd.]).
(e) „ „ (električni merski aparati).
(f) „ „ (električna razsvetljava).
(g) „ „ (ne posebej imenovana splošna električna ravnanja in aparati).
22. Barvila, pókosti. laki, liki, lim.
23. Mastená industrija, sveče, mila. mineralska olja.
24. Kurivne naprave.
25. Pleteninski stroji.

Kos LIII. 157. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898. 251
26. Izdelovanje plina in razsvetljava.
27. Pihala in zračilne priprave.
28. (a) Strojárstvo, obdelovanje usnja (mehanični del).
(b) „ *. . " ( kemični » )•
29. (a) Prejne niti (mehanični del).
(b) „ „ (kemični „ ).
30. (a) Negovanje zdravja (mehanično-fizikalični del).
(b) „ „ (kemični del).
31. Vlivarnica.
32. (a) Steklo (mehanični del).
(b) „ (kemični „ ).
33. Ročna in potna priprava.
34. Gospodarska orodja.
35. Vzdigala.
36. (a) Kurilne naprave (v obce).
(b) „ „ (električne).
37. Vrhotalno stavbarstvo.
38. (a) Les (obdelovanje, orodja in stroji).
(b) „ (kemični del).
39. (a) Rog, slonova kost, klej, kavčuk, plastične tvarine (mehanični del).
0>) n n n n » » n (kemični „ ).
40. Plavž ars tvo.
41. Izdelovanje klobukov.
42. Znanstveni instrumenti.
43. Košarstvo.
44. Drobno blago in kadilna orodja.
45. (a) Kmetovalstvo in gozdarstvo, vrtnarija in vinorejstvo, zootehnika (mehanični del).
0>) r> . " . » ., » » » n (kemični „ ).
46. Stroji za zračno in plinovo silo.
47. Strojevi elementi.
48. Obdelovanje kovin, kemično (steklenina, galvanoplastika).
49. „ „ mehanično.
50. Mlini.
51. Glasbila.
52. Šivalni stroji vsake vrste.
53. Živila (shramba in priprava).
54. Papirni izdelki in podelava papirja.
55. Izdelovanje papirja.
56. Konjska oprava (oprava za jezdne in vprežne živali).
57. (a) Fotografija (optični in fizikalični del, kamere, objektivi).
(b) „ (kemični del).
58. (a) Stiskalnice (v obče).
(b) Precejalne stiskalnice.
59. Sesalke.
60. Regulatorji.
61. Rešilstvo.
62. Solinstvo.
63. (a) Sedlarstvo, gradnja vozov (splošni del).
0>) n n (kolesa).
64. Točilne priprave, zapirala steklenic, pomivalne priprave.
65. Gradnja ladij in plovstveni obrat.
66. Klanje.
67. (a) Brušenje in likanje (mehanični del).
0>) »J, (kemični „ ).
68. Ključarstvo.
69. Rezala.
70. Pisalne in risalne potrebščine.
Slovemsch,) 69

252
Kos LIII. 157. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898.
71. Obuvalo.
72. Strelna orožja, strelila, okop.
73. Vrvarstvo.
74. Naznanil s tvo.
75. Soda in druga kemična velika industrija.
76. (a) Preja (mehanični del).
(b) „ (kemični „ ).
77. Sport, igre.
78. (a) Raznesila (mehanični del), stroji za užigalice.
(b) „ (kemični „ ), užigalno blago, ognjarstvo.
79. Tobak.
80. (a) Glinasti izdelki, kamena, cementna industrija (mehanični del).
0>) » » (kemični „ ).
81. Prevožnjarstvo splošne vrste.
82. Osuševalne priprave.
83. Ure.
84. Delo na vodi.
85. (a) Vodovod (mehanični del, napeljave po ceveh, vodni kloseti, kanalizacija, odvod, vodometi,
šumniki).
(b) „ (vodomeri).
(c) „ (cedilnik in očišcanje vode).
86. Tkalstvo.
87. Orodja in priprave (ne posebej imenovane).
88. Stroji za veterno in vodno silo.
89. Dobivanje cukra in škroba.

Kos LIII. 157. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898. 253
Razdelba
posameznih patentnih razredov v petih zglasitvenih oddelkih.
Zglasitveni oddelek I.
Mehanični obrti, rudarstvo in kmetovalstvo.
1. Pripravljanje rud, rudnin in goriv.
2. (a) Pekarija (mehanični del).
3. Industrija za obleke.
5. Rudarstvo.
8. (a) Beljenje, barvanje, tiskanje tkanin in apretura (mehanični del).
9. Ščetinje.
11. Knjigoveštvo.
25. Pleteninski stroji.
28. (a) Strojárstvo, obdelovanje usnja (mehanični del).
29. (a) Prejne niti (mehanični del).
31. Vlivarnica.
32. (a) Steklo (mehanični del).
33. Ročne in potne priprave.
38. (a) Les (obdelovanje, orodja in stroji).
39. (a) Rog i. e. (mehanični del).
41. Izdelovanje klobukov.
43, Košarstvo.
45. (a) Kmetovalstvo in gozdarstvo i. e. (mehanični del).
50. Mlini.
51. Šivalni stroji vsake vrste.
54. Papirni izdelki in podelava papirja.
55. Izdelovanje papirja.
66. Klanje.
70. Pisalne in risalne potrebščine.
71. Obuvalo.
73. Vrvarstvo.
76. (a) Preja (mehanični del).
78. (a) Stroji za užigalice.
79. Tobak.
80. Glinasti izdelki i. e. (mehanični del).
86. Tkalstvo.
69*
Priloga II
k g. 2.

254 Kos LIII. 157. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898.
Zglasitveni oddelek II.
Splošna gradnja strojev, kotli, motorji, delovni stroji.
13. Parni kotli.
14. Parni stroji.
15. (a) Tiskarstvo (mehanični del).
17. Izdelovanje ledu, shranjevanje živil in pripravljanje mraza.
24. Kurivne naprave.
27. Pihala in zračilne priprave.
35. Vzdigala.
36. (a) Kurivne naprave (v obče).
44. Drobno blago in kadivna orodja.
46. Stroji za zračno in plinovo silo.
47. Strojevi elementi.
58. (a) Stiskalnice (v obče),
59. Sesalke.
60. Regulatorji.
64. Točivne priprave, zapirala steklenic in pomivalne priprave.
65. Gradnja ladij in plovstveni obrat.
72. Strelna orožja, strelila, okopi.
77. Sport, igre.
82. Osuševalne priprave.
88. Stroji za veterno in vodno silo.
Zglasitveni oddelek III.
Elektrotehnika, instrumenti in železništvo.
4. Razsvetljava (razen električne in plinove razsvetljave).
10. Goriva.
19. (a) Gradnja železnic (delo vrhu zemlje, ogibališča itd.).
20. Obrat železnic (tudi za železnice na vrveh, pocestne, poljske, rudarske, vrhotalne in gorske
železnice).
21. (a) Električni aparati (za slabi tok [telegrafija in telefonija]).
(c) „ „ (naprave za prevod in razdelbo).
(d) „ » (za močni tok [dinamostroji, elektromotorji itd.)
(e) „ „ (električni merski aparati).
if) „ „ (električna razsvetljava).
(g) „ „ (ne posebej imenovana splošna električna ravnanja in aparati).
26. Izdelovanje plina in razsvetljava.
30. (a) Negovanje zdravja (mehanično-fizikalični del).
36. (b) Kurivne naprave (električne).
42. Znanstveni instrumenti.
51. Glasbila.
57. (a) Fotografija (optični in fizikalični del, kamere, objektivi).
74. Naznanilstvo.
83. Ure.
85. (b) Vodovod (vodomeri).
Zglasitveni oddelek IT.
Stavbna tehnika, prevožnjarstvo in obdelovanje kovin.
7. Izdelovanje pločevin in žic.
19. (b) Gradnja cest in mostov.
34. Gospodarska orodja.

Kos LIH. 157. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898. 255
37. Vrhotalno stavbarstvo.
49. Obdelovanje kovin, mehanično.
56. Konjska oprava (oprava za jezdne in vprežne živali).
61. Rešilstvo.
63. (a) Sedlarstvo, gradnja vozov) (splošni del).
0>) „ (kolesa).
67. (a) Brušenje in likanje (mehanični del).
68. Ključarstvo.
69. Rezala.
81. Prevožnjarstvo splošne vrste.
84. Delo na vodi.
85. (a) Vodovod (mehanični del, napeljave po ceveh, vodni kloseti, kanalizacija, odvod, vodometi
šumniki).
87. Orodja in priprave (ne posebej omenjene).
Zglasitveni oddelek V,
Kemija in kemiški obrti.
2. (b) Pekarija (kemični del).
6. Pivo, žganje, vino, kis, drože.
8. (b) Beljenje, barvanje, tiskanje tkanin, apretura (kemični del).
12. Kemično postopanje in aparati.
1 5. (b) Tiskarstvo (kemični del).
16. Pripravljanje gnoja.
18. Izdelovanje železa.
21. (b) Električni aparati (baterije in akumulatorji).
22 ßarvila, pókosti, laki, liki, lim.
23. Mastená industrija, sveče, mila, mineralska olja.
28. (b) Strojárstvo, obdelovanje usnja (kemični del).
29. {b) Prejne niti (kemični del).
30. (b) Negovanje zdravja (kemični del).
32. (b) Steklo (kemični del).
38. (b) Les (kemični del).
39. (b) Rog, slonova kost, klej, kavčuk, plastične tvarine (kemični del).
40. Plavžarstvo.
45. (b) Kmetovalstvo in gozdarstvo, vrtnarija in vinoreja, zootehnika (kemični del).
48. Obdelovanje kovin, kemično (steklenina, galvanoplastika).
53. Živila (shramba in priprava).
57. (b) Fotografija (kemični del).
58. (b) Precejalne stiskalnice.
62. Solinstvo.
67. (b) Brušenje in likanje (kenični del).
75. Soda in druga kemična velika industrija.
76. (b) Preja (kemični del).
7 8. (b) Raznesila (kemični del), užigalno blago, ognjarstvo.
80. (b) Glinasti izdelki i, e. (kemični del).
85. (c) Vodovod (cedilnik in očiščanje vode).
89. Dobivanje cukra in škroba.

256 Kos LIII. 158. Ukaz ministrstev za tr t'govino itd z dne 15. septembra 1898.
15*. j
Ukaz ministrstev za trgovino in
pravosodje z dne 15. septembra
1898. L,
s katerim se, izvršuje patentni zakon, izdajejo
bližnja določila o uredbi patentne sodnije, o postopanju
pred njo in o izvrševanju njenih razso-
deb in odredeb.
Na podstaví določil gg. 94 in 124 zakona
z dne 11. januvarja 1897.1. (drž. zak. št. 30) o
obrambi iznajdeb (patentni zakon) in na podstaví
Najvišega sklepa z dne 19. julija 1898. 1. se ukazuje
tako-le:
I. Uredba patentne sodnije.
g- 1.
Za prizivno stopinjo zoper končna odločila
ničnostnega oddelka patentnega urada se ustanovi
patentna sodnija na Dunaju.
Ta sodnija je sestavljena iz enega predsednika
ali enega predsednika senata najviše sodnije in kasacijske
sodnije kakor predsednika in prvomestnika,
iz enega svetnika trgovinskega ministrstva, dveh
dvornih svetnikov najviše sodnije in kasacijske sodnije
ali njih namestnikov, in pa iz treh strokovnjaških
udov kakor svetnikov.
Ude patentne sodnije in njih namestnike imenuje
po predlogu, ki ga stavi v porazumu z udeleženimi
ministrstvi trgovinski minister, cesar na dobo
petih let. Smejo se poklicati vnovič, (g. 41 patentnega
zakona, odstavek 1, 2, 3).
Namestniki predsednika in drugih pravoveščih
udov patentne sodnije se pokličejo za predsednika
iz stana predsednikov ali senatnih predsednikov
najviše sodnije in kasacijske sodnije, za
dvorne svetnike najviše sodnije in kasacijske sodnije
iz stana dvornih svetnikov te sodnije in za svet
trgovinskega ministrstva iz konceptnega osebja trgovinskega
ministrstva.
Za službo strokovnjaškega uda patentne sodnije
je usposobljen vsak neomadeževan tozemec, ki
razpolaga z odličnim strokovnjaškim znanjem, je
dovršil 30. življensko leto in ni omejen v užitku
I svojih državljanskih pravic ali v razpolaganju s svo-
jim premoženjem po zakonu ali po sodniškem odločilu.
Prevzeti službo strokovnjaškega uda patentne
sodnije ni nikdo dolžen.
g. 2.
Na podstavi Najvišega sklepa z dne 19. julija
1898. 1. imajo vsi udje patentne sodnije, v opravilni
dobi naslov „ud patentne sodnije", strokovnjaški
udje naslov „svetnik patentne sodnije".*
g. 3.
Tiste ude patentne sodnije, ki niso sodniški
uradniki, vzame pred nastopom njihove službe,
enako sodnikom, predsednik patentne sodnije v prisego.
Če se zopet pokličejo, zadostuje opozoritev
na že storjeno prisego.
Uradniki, katere določi trgovinski minister za
zapisnikarje patentne sodnije, morajo vestno izvrsevanje
svojih dolžnosti s prisego obljubiti predsedniku
patentne sodnije.
g. 4.
Za njih opravilne dobe veljajo o udih patentne
sodnije določila člena 6. v državnem osnovnem
zakonu o sodniški oblasti in v zakonu, danem
v izvršitev k njemu dne 21. maja 1868. 1. (drž.
zak. št. 46.) (g. 41 patentnega zakona, 4. odstavek).
Opravila, odkázaná v zakonu z dne 21. maja
1868. 1. (drž. zak. št. 46.) disciplinarni sodniji,
izvršuje glede udov patentne sodnije, če se gie
za njihovo opravilo kot tako, patentna sodnija sama
Generalni prokurator pri naj visi sodniji in kasaci jski
sodniji mora opravila, ki so mu naložena po ornenjenem
zakonu, opravljati tudi pri patentni sodniji.
Glede strakovnjaških udov patentne sodnije
naj stopi na mesto odpusta iz službe odstavek od
službe.
Izguba avstrijskega državljanstva ali samosvojnosti
ima sama od sebe za seboj izgubo službe; ako
izstopi kak ud patentne sodnije, ki pristoja najviši
sodniji in kasacijski sodniji ali trgovinskemu ministrstvu,
iz dejanskega službovanja pri teh oblastvih.
mine tudi njegovo opravilo pri patentni sodniji.

Kos LIII. 158. Ukaz ministrstev za tr jo vino itd. z dne'15. septembra 1898. 257
|. 5.
Udje patentne sodnije dobivajo opravilne pristojbine.
(g. 41 patentnega zakona, 5. odstavek.)
Višino opravilnih pristojbin odmeri za vsakega
uda trgovinski minister na koncu koledarskega
leta na podstavi dokazov, predloženih po predsedniku
patentne sodnije, koliko se je ud privzemal
k sejam in k drugemu delovanju patentne sodnije,
pri strokovnjaških udih, bivajočih izven Dunaja,
zlasti tudi oziiaje se na oddaljenost njihovega bivališča
od Dunaja.
Š- 6-
Patentna soduija razpravlja in sklepa v senatu
šestih svetnikov in enega prvomestnika.
Predseduje predsednik patentne sodnije ali
njegov namestnik.
Od šestih svetnikov, ki so se privzeli senatu,
morata pripadati dva stanju najviše sodnije in kasacijske
sodnije, eden stanju trgovinskega ministrstva,
trije stanju strokovnjaških udov.
Tri strokovnjaške nde pozove iz zaznamka
imenovanih strokovnjaških udov od primera do
primera predsednik patentne sodnije. (g. 41 patentnega
zakona, 6. odstavek.)
Za uda patentne sodnije imenovani svetnik
trgovinskega ministrstva posluje kot stalni poročevavec
patentne sodnije. Vendar se pridržuje predsedniku
patentne sodnije, poleg ali na mesto stalnega
poročevavca v posameznem slučaju poveriti
poročilo kakemu drugemu udu.
g. 8.
Za patentno sodnijo potrebno pomožno in pisarniško
osebje preskrbuje trgovinsko ministrstvo.
(g. 41 patentnega zakona, zadnji odstavek.)
Došli opravilni kosi, rešitve in registraturski
spisi patentne sodnije se vknjižujejo v trgovinskem
ministrstvu v posebnih, za patentno sodnijo določenih
in za take oznamenjenih knjigah; ravno tako
se v trgovinskem ministrstvu izdajajo rešitve in pa
shranjujejo spisi patentne sodnije.
II. Postopanje pred patentno sodnijo.
(K gg. 87 — 93 patentnega zakona.)
g. 9.
Redne seje patentne sodnije so vsake tri mesece,
v nujnih slučajih pa lahko predsednik patentne
sodnije odredi tudi izvenredno sejo.
Dneve sej določi predsednik patentne sodnije
in jih je v patentnem listu pravočasno razglasiti.
Javne razprave patentne sodnije se vršijo v prostorih
najviše sodnije in kasacijske sodnije.
g. 10.
Stalni poročevavec patentne sodnije naj odredi
vse potrebno za zadostno pripravo razprave. V tistih
slučajih, v katerih je poleg njega ali na njega mestu
postavljen kak drug ud patentne sodnije za poročevavca,
naj stalni poročevavec odreja to v porazumu
s tem udom; ako sta različnega mnenja, obrniti
se je zarad razsodbe do predsednika.
g* H.
Razsodbe patentne sodnije je razglasiti in izdati
v imenu Njegovega Veličanstva Cesarja, in naj
jih podpišeta prvomestnik in zapisnikar.
Vsi drugi izdatki se izdajejo z oznamenilom
„G. kr. patentna sodnija" s podpisom stalnega poročevavca.
g. 12.
Izdatki patentne sodnije se vročujejo po pošti
ali s posredovanjem patentnega urada.
III. Izvršitev odloceb in odredeb patentne
sodnije.
g. 13.
Odločbe patentne sodnije naj, v kolikor se dotikajo
pristojnostnega polja patentnega urada in se
v patentnem zakonu ne zahteva izrecno prošnja
upravičenca, izvršuje uradoma patentni urad.
Radi izvršitve odloceb glede njihove druge
vsebine naj se udeleženci obrnejo do sodnije ali do
sicer pristojnih oblastev.

258 Kos LIII. 159. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898.
g. H.
Sodnije so dolžne patentni sodniji dajati pravno
pomoč.
g. 15.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899. 1.
v moč.
Baernreither s. r. Ruber s. r.
159-
Ukaz trgovinskega ministrstva
z dne 15. septembra 1898. L,
s katerim se izdaja opravilni red za c. kr. patentni
urad.
Na podstavi gg. 38 in 124 zakona z dne 11. januvarja
1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb
(patentni zakon) se ukazuje tako-le:
Vložno mesto; tukaj se ravna z vlogami.
g. I-
Vse patentnemu uradu dohajajoče vloge se
prevzemajo na vložném mestu. K vlogam pripadajoče
denarne zneske je vplačevati pri blagajnici; ona
izda o vplačilu potrdilo, s katerim je potem izročiti
vlogo pri okencu vložnega mesta.
Kdor na vložném mestu izroči tjakaj spadajočo
vlogo, lahko zahteva potrdilo te izročitve s tem,
da se na nadpis vloge, katerega naj pripravi izročnik,
pritisne pečat datuma.
g. 2.
Na vložném mestu se vse, patentnemu uradu
dohajajoče vloge, takoj ko dojdejo in po redu prihoda,
zaznamujejo z zaznamkom prihoda; on sestoji
iz dneva prihoda (datuma), pri zglasitvah tudi iz napovedi
ure in minute prihoda in iz tekoče številke.
Dan izročbe, pri zglasitvah tudi uro in minuto izročbe
je na zahtevo izročnika v njegovi navzočnosti
dostaviti vlogi. Vse vloge dobijo, natančno oziraje se
na red njihovega prihoda, tekočo številko, ki začne
vsako leto z 1, katero je poleg datuma postaviti na
vlogo in jo tudi na vsaki prilogi vloge postaviti na
videz; pod to številko se potem zapišejo vložni kosi |
v knjigo (vložni vpisnik). Predsednik patentnega
urada izda potrebna povelja, da se pri vpisu došlih
vlog strogo pazi na red prihoda.
Napoved nanašajočih se podatkov v vlogah
in pri denarnih pošiljatvah.
g. 3.
V vseh vlogah na patentni urad, nanašajočih se
na stvar, ki že teče pri njem, je napovedati znamenje
spisa, ako ga je 'prosilec zvedel že iz poprejšnjih
rešitev, in je navesti številko doticne rešitve, na katero
se nanaša nova vloga.
Pri denarnih pošiljatvah in plačilih v gotovini
patentnemu uradu je natančno napovedati, vsled česa
se opravijo (ali kakor zglasitvena, letna, pritožbena
pristojbina itd.), in h kateri stvari pripadajo; zlasti
je pri istočasni pošiljatvi več pristojbin po poštni nakaznici
ali položnici poštne hranilnice, na njihovem
odrezku posamezne pristojbine, iz katerih je sestavljena
nakazana vsota, natančno razložiti (na primer:
zglasitvena pristojbina za N. N. na vkladné opeke
10 gl., 2. letna pristojbina za patent št. 2345 25 gl.,
pristojbina za pritožbo N. N. zoper odlok ši
10 gl. itd.).
Pri plačilih v gotovini ali pri plačilih s čeki pri
blagajnici patentnega urada, se mora, Če obsega
vsota več pristojbin, blagajnici izročiti natančno popisan
zaznamek o določilu dotičnih vsot.
Poocitba spisov.
g. 4.
V patentnem uradu in njega oddelkih je pisati
potrebne vpisnike in zapise, da se lahko vsak spis
v vsakem stadiju njegovega obravnanja naglo in gotovo
izsledi, in da je razviden pretek obrokov, od
katerega je odvisno nadaljno obravnavanje kakega
predmeta.
Š-5.
Vse spise, nanašajoče se na kak podeljeni
patent, je hraniti združene, spise dodatnih patentov
kázaje na spise dotiČnega glavnega patenta.

Kos LIII. 159. Ukaz trgovinskega m inistrstva z dne 15. septembra 1898. 259
Opravilni cas.
g. 6.
Opravilne ure patentnega urada trajajo od 9. ure
zjutraj do 3. ure popoldne.
Občevanje s strankami v oddelkih patentnega
urada se pa lahko z odredbo predsednika omeji na
kako določeno uro v tem času; dotično odredbo je
nabiti na uhodu uradnega poslopja in jo tako na
videz postaviti.
Vložno mesto in blagajnica patentnega urada
sta ob delavnikih za občinstvo odprta od 9. do 2. ure.
g. 7.
Ob nedeljah in praznikih (g. 11) počiva služba
v patentnem uradu.
Da se prevzemajo vloge, pa je imeti vložno
mesto tudi ob teh dneh v času od 9. do 1Ž. ure
odprto; v istem času ob teh dneh je tudi izložna dvorana
odprta za občinstvo. Blagajnica je ob nedeljah
in praznikih zaprta; denarne zneske je ob teh dneh
oddati patentnemu uradu po pošti.
Roki.
g. 8.
Z zakonom določeni roki (zakoniti roki) se ne
smejo podaljšati, ako zakon ne dovoljuje izrecno
njihove podaljšbe.
Od patentnega urada z ozirom na potrebščine
in kakovost posameznega slučaja ustanovljeni roki
(uradni roki) se lahko podaljšajo.
g. 9.
Roki začno teči s časom zgodbe, določene po
patentnem zakonu, po kateri naj se ravna začetek
roka, ali s časom, ko se vroči stranki sklep, ki odreja
rok, ali ako se ta sklep ne vroči stranki, temveč
oznani in vzame v zapisnik, z oznanilom sklepa;
vendar se, računaje rok, ki je določen po dnevih,
ne vračunja dan, na katerega pada čas zgodbe,
vročbe ali oznanila sklepa, po katerem naj se ravna
začetek roka. Roki, določeni po tednih, mescih ali
letih, se končajo, ko preteče tisti dan zadnjega tedna,
mesca ali leta, ki odgovarja s svojim imenom ali
številom dnevu, katerega se je začel rok.
(Slovenisch.)
j Ako tega dneva ni v zadnjem mescu, se končuje
rok, ko preteče zadnji dan tega mesca.
g. 10.
Začetek in tek rokov se z nedeljami in prazniki
(g. 11) ne ovira.
Ako pride konec kakega roka na nedeljo ali
praznik (g. 11), tedaj je smatrati prihodnji delavnik
za zadnji dan roka.
g- H.
Za praznike naj veljajo: Novoletni dan, dan
svetih treh kraljev, svečnica, oznanjenje Marije,
Kristusov vnebohod, velikonočni in binkoštni pondeljek,
dan sv. rešnjega telesa (telovo), dan sv. Petra
in Pavla, Marijin vnebohod, rojstvo Marije, Vsi svetniki,
dan sv. Leopolda, spočetje Marije, božič in dan
sv. Štefana po rimsko-katoliškem koledarju.
g- 12.
Ako potekajo zakoniti ali uradni roki, ki gredo
vec osebam, udeleženim pri isti stvari, da opravijo
isto opravilo, ob različnih časih, lahko vse osebe
dotično opravilo tako dolgo opravljajo, dokler je še
kateri teh oseb rok za to opravilo odprt.
Poslovanje v oddelkih.
g. 13.
Odredbe, ki pripravljajo sklepanje v sejah,
ukrepa v vseh oddelkih uvodni preskuševalec ali porocevalec,
kateremu je stvar izročena. O morebitni
zaslišbi strank, ako se ne gre samo za odpravo zunanjih
pogreškov vlog ali za izpravo izročenega popisa,
dalje o zaslišbi prič ali izvedencev, naj vedno
sestavi zapisnik, ako treba privzemši zapriseženega
zapisnikarja.
g. 14.
Vse stvari, nanašajoče se na že podeljeni patent,
katerih rešitev ni pridržana pritožnemu ali ničnostnemu
oddelku, naj reši tisti zglasitveni oddelek, ki
se je pečal s podelitvijo patenta. Stvari pravniškega
značaja, za katere je predpisan sklep v seji, se rešujejo
v seji dotičnega zglasilvenega oddelka, sestavljeni
iz pravoveščih udov.
70

260
Kos LIII. 159. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898.
8. 15.
Ako je kak v g. 42 patentnega zakona imenovani
izključilni vzrok, naj ud, katerega zadeva, to
takoj naznani predsedniku, ki odredi vse potrebno
radi nadomestila izključenega uda; ako se izključilni
vzroki opazijo ali doženejo še-le v seji kakega oddelka,
razsodi o lem, ako res obstoje, oddelek.
Poslovanje v zglasitvenih oddelkih.
g. 16.
Ako pokaže uvodna preskušnja (g. 55 patentnega
zakona), da ima zglasilo pogreške na sebi, ki
ne zadevajo patentne sposobnosti iznajdbe, se zglasilec
pozove, naj odpravi te pogreške v določenem
roku. Ako pokaže preskušnja, kakor da bi bile zglasilu
na potu okolnosti, ovirajoče patentno sposobnost,
obvesti se o tem zglasilec s pozivom, naj v določenem
roku odda svoje mnenje ali da svoj popis
primerno utesni ali prenaredi.
Ta obvestila se izdajajo na predlog posameznega
uvodnega preskuševatelja s podpisom tehniškega
predstojnika dotičnega zglasitvenega oddelka;
v vseh prašanjih. ki niso samo tehniškega značaja,
predloži strokovnjaški predstojnik dotični spis pravoveščemu
predstojniku oddelka, in potem se dotično
odredi s podpisom zadnjega.
Zglasilcu, čegar zglasilo se je grajalo, je na
voljo dano, priti v roku, mu dodeljenem, da odpravi
pogreške ali da izreče svoje mnenje o ovirah, ki so
na potu njegovemu zglasilu, osebno v urad dotičnega
uvodnega preskuševalca, da dá pojasnila, pripravna
za odpravo pogreškov in za izpravo njegovega
zglasiia.
Mnenju dotičnega uvodnega preskuševalca se*
pridržuje, da določi, ali naj se obstoječi pogreša
odpravijo z izpravami v izvodih prvotno izročenega
popisa ali s predložbo novih popisov.
g. 17.
Zaznamke oglašenih patentov je redno vposlati
vojnemu ministrstvu in ministrstvoma za finance
in notranje stvari; razen tega se objavijo v patentnem
listu. Imenovanim ministrstvom je patentni list
redno takoj, ko izide, vposlati.
Ako pokaže uvodna preskušnja vzrok mnenja,
da spada iznajdba povsem ali deloma v področje
državne samotržne pravice, naj uvodni preskuševalec
vpraša pristojno samotržno oblastvo za
mnenje.
Patentni urad se obrne do vojnega ministrstva,
da mu imenuje osebe, katere se morejo vprašati za
mnenje pri iznajdbah na polju tehnike za orožje in
raznesila, in ki se smejo v zmislu g. 37, tretjega
odstavka patentnega zakona privzeti k posvetovanjeni
zglasitvenih oddelkov.
g. 18.
Sklepanje v seji zglasitvenega oddelka je potrebno
za sklep, da se vrne zglasilo (g. 56, prvi
odstavek patentnega zakona), da se odredi oklic
(g. 57, prvi odstavek patentnega zakona), da se razsodi
o podelitvi patenta v postopanju o ugovoru
(g. 60 patentnega urada), končno da se odloči o preložitvi
prednosti vsled bistvenih prenaredeb prvotnega
popisa (g. 52, zadnji odstavek in g. 54 zadnji
odstavek, patentnega zakona). Če se pa v izložnem
roku ni vložil ugovor, in če uvodni preskuševalec
predlaga podelitev patenta, tedaj se lahko išče sklep
o podelitvi patenta po okrožnici.
g. 19.
Opravilne spise, katere so posamezni uvodni
preskuševalci pripravili za sklepanje v zglasitvenem
oddelku, je oddati tehniškemu predstojniku oddelka
vsaj tri dni pred sejo ; on določi drugega tehniškega
uda za sklepanje in vpiše spise v dnevni red za sejo.
Najzadnje eden dan pred sejo izroči spise z dnevnim
redom prvomestniku oddelka.
Tiste stvari, o katerih je sklepati v zmislu
g. 40 patentnega zakona v seji oddelka, sestavljeni
samo iz pravoveščih udov, je odkázati pravoveščemu
predstojniku tistega oddelka, ki se je bavil ali se še
bavi s podelitvijo patenta, in on jih odkáže pravoveščemu
uradniku svojega oddelka v obdelovanje in
jih vpiše, ko je pripravil načrt za sklep, v dnevni
red za sejo, katero je imeti po g. 40 patentnega
zakona.
O vpisih v register patentnih zastopnikov
v zmislu g. 43 patentnega zakona sklepa oddelek,
ki se sestavi pod predsedstvom predsednika ali njegovega
namestnika, privzemši dva pravovešča uda
(g. 11 min. uk. z dne 15. sept. 1898. 1., drž. zak.
št, 157).

Kos LUI. 159. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898. 261
S- 20.
I in patentni spisi. Zglasila in patentne spise, ki so
v rokah strank, je na koncu uradnega časa terjati in
V seji se postavijo zanjo pripravljeni spisi po o jih zopet vzeti v uradno hrambo.
dnevnem redu na posvetovanje. V sejah zglasitvenih h
oddelkov se zapisnik ne piše, vendar je na vsakem
Kdor si v izložni dvorani izposodi kako zgla-
posameznem spisu, o katerem se je v oddelku sklesilo
ali patentni spis v pregled, naj o tem napiše
palo, na videz postaviti imena tistih oseb, ki so so-
potrdilo, na katerem je zaznamovati število izposojedelovale
pri sklepu.
nih kosov. Izposojevalci naj rabijo izposojena zglasila
in patentne spise na mestih, njim odkazanih.
Sklepa se na podstavi predloga, katerega je
pripravil uvodni preskuševalec; v seji sklenjene prenaredbe
je izvršiti v osnutku predloga, in ako 0
Dovoljeno je, delati iz zglasil beležke in črteže
se sklep bistveno razlikuje od predloga, tedaj je e
obrisov; popolne kopije popisov in zlasti obrisov pa
načrt rešitve spisati na novo v porazumu z udom, -» se smejo napravljati samo s posebnim dovolilom
čegar predlog se je potrdil.
predstojnika dotičnega zglasitvenega oddelka; to se
le dovoli, če stranka verojetno dokaže, da potrebuje
popolno kopijo za vtemeljevanje ugovora. Pri tem
g. 21.
pa se izrecno opozarja na obrambo tvoriteljske piiavice,
ki pristoja izloženemu patentnemu popisu po
Pri uvodni preskušnji je delati na to, da se J g. 57. 4. odstavek patentnega zakona,
bistveni predmet iznajdbe v popisu kolikor moci i
jasno in natančno izrazi v obliki, pripravni za natisek,
' Stranke smejo rabiti črnilo in peresa v izložni
m da se pravice do patenta- in naslov patenta, ki ga
* dvorani le s posebnim dovolilom. V napravo beležk,
je podeliti, povsem strinjajo z vsebino popisa.
Črtežev in kopij v dvorani smejo stranke rabiti le
svinčnike ali tintne črtnike.
-Ako se gre za ravnanje za narejo nove tvarine 11
(g. 110 patentnega zakona), se mora novost tvarine
Prevzemaje nazaj izposojene kose naj se urad-
v naslovu in v pravicah do patenta izraziti s polno
nik, ki ima službo, prepriča o njih popolnosti in naj
natančnostjo.
napisano potrdilnico vrne ali uniči.
Pri oznani zglasila (g. 57 patentnega zakona)
je bistveni predmet iznajdbe, kolikor moči kratko, i
z iskalnicami tako načrtati, da izvedeni udeleženci
lahko iz tega spoznajo, na kaj se nanaša zglasilo ;
besedilo, katero je potem objaviti, naj dotični uvodni
preskuševalec pripravi za sejo ob enem s predlogom
za oznano.
g. 22.
V izložni dvorani je imeti izložena zglasila
z njihovimi prilogami vred in pa tudi patentne spise
dodeljenih patentov pripravljene, da jih lahko vsakdo
pregleda. Tiskani izvod obrisa se ne izloži.
O izloženih zglasilih je pisati pripravne zaznamke,
da se vsako izloženo zglasilo, ako se pove
ime zglasilca, in ravno tako zglasila, spadajoča v določeni
razred, lahko in naglo ovedejo, če se imenuje
ta razred.
Več zglasil in patentnih spisov se sme kaki
stranki le tedaj hkratu izročiti, če jih potrebuje za
primerjanje med seboj.
Stranke morajo narejene beležke, črteže ali
kopije na zahtevo pokazati predstojniku izložne
dvorane.
I Ako zapiski, ki so jih naredile stranke, presegajo
pripustno mero beležek ali črtežev, ima
predstojnik izložne dvorane pravico, te zapiske pridržati.
Poskrbeti je zato, da se ozira na stranke, po
vrsti njihovega prihoda.
V izložni dvorani je prepovedano glasno govorjenje,
druge navzočnike moteče obnašanje in pa
kajenje. Predstojnik izložne dvorane naj pazi na to,
da se vzdržuje mir in red v njej.
Izložna dvorana je za promet občinstva odprta I Osebam, ki ravnajo opětováno zoper predsto-
ob delavnikih od 9. do 3. ure, ob nedeljah in prazječa določila, lahko predsednik patentnega urada na
nikih (g. 11) od 9. do 12. ure; pol ure pred kon- predlog predstojnika izložne dvorane pr< pove trajno
cem tega časa pa se ne izročajo več nikaka zglasila | I ali začasno obisk izložne dvorane.
70*

262 Kos LIU. 159. Ukaz trgovinskega m: nistrstva z dne 15. septembra 1898.
g. 23.
izvršeno oznano je v spisu dotičnega zglasila
na videz postaviti.
Da se je zglasilo umaknilo ali da se je patent
odrekel (g. 66 patentnega zakona), se oznani
opiraje se na svoječasno oznano zglasila in naznanivši
ime zglasila in naslov iznajdbe.
g. 24.
Da se je zglasilo oznanilo (oklic, g. 57 patentnega
zakona), o tem je zglasilca obvestiti s priporočenim
pismom ali proti vsprejemni potrdilnici
s pristavkom, da je v treh mescih po dnevu oznane
vplačati prvo letno pristojbino (20 gl), sicer bi se
smatralo zglasilo za umakneno.
Okolnost, da zglasilec ni dobil tega obvestila,
ne ovira nastopa pravnih posledic, zvezanih z opuščenim
vplačilom,"m ne utemeljuje nikake odgovornosti
za patentni urad.
g. 25
Nadaljne letne pristojbine dotekajo v vsakem
letu v izplačilo na dotični koledarski dan, katerega
se je zglasilo v patentnem listu (g. 57 patentnega
zakona) oznanilo. Po tem dnevu se lahko še veljavno
vplača le proti plačilu dokladné pristojbine 5 gl.
v treh mescih.
Ako se en mesec po plačilnem dnevu letna
pristojbina danega slučaja dodavši dokladno pristojbino
ni plačala, pošlje patentni urad imetniku patenta,
oziroma njega pooblaščencu z naslovom, vpi»
sanem v registru, obvestilo, da se plačilo ni opravilo
in da se lahko še donese, plačavši dokladné
pristojbine, do preteka treh mesecev od plačilnega
dne, ki ga je povedati v obvestilu.
Ako se vplača letna pristojbina po plačilnem
dnevu brez dôkladne pristojbine, pozove patentni
urad vplačalca,, da doplača dokladno pristojbino
tekom ostanka trimesečnega roka; ako se v tem
roku ne doplača dokiadna pristojbina, se vrne vplačana
letna pristojbina in se ravna, kakor da je patent
prestal.
Okolnost, da imetnik patenta ni dobil takega
obvestila ali poziva, ne ovira nastopa pravnih posledic,
združenih z opuščenim plačilom, in ne utemeljuje
nikake odgovornosti za patentni urad.
Poslovanje v pritožnih oddelkih.
g. 26.
V pritožnih oddelkih veljalo zmislu primerno
za pripravo sklepov predpisi, dani za zglasitvene oddelke,
kolikor patentni zakon ne odreja nič posebnega,
z nastopnimi izpremembami.
Za vsako pritožbo in za vsak predlog, pridržan
razsodbi v zglasitvenem oddelku, naj predsednik patentnega
urada ali njegov zastopnik, ki je poklican
za predsedstvo v pritožnem oddelku, postavi" pravoveščega
ali strokovnjaškega uda pritožnega oddelka
za poročevalca po tem, ali se gre bolj za pravniška
ali za tehniška vprašanja. Ako je treba, se
lahko postavita tudi dva poročevalca, en pravovešči
in en strokovnjaški.
Ako pripada strokovnjaški poročevalec nestalnim
udom patentnega urada, tedaj je izvršitev pripravljalnega
postopanja na podstaví njegovih predlogov
odkázati uradniku patentnega urada.
Ako se pokaže, da je stvar za sklepanje v seji
zadostno pripravljena, predloži poročevalec spis
predsedniku, ki določi dan seje in vkrene povabilo
strokovnjaških udov, katere je izvoliti po stroki
iznajdbe.
Ce je treba, se lahko pred zbranim piitožnim
oddelkom izprašajo stranke, zaslišajo priče in
izvedenci ter zapišejo drugačni dokazi.
O sprejemu dokazov in odredbah v pripravljalnem
postopanju in pa o pritožni razpravi je
pisati po zapriseženem zapisnikarju, ako treba privzemši
tehnika, zapisnike, ki naj obsegajo bistvene
izide uvodnega postopanja in pa razprave.
Poslovanje v ničnostnem oddelku.
g. 27.
Za vsak predlog, pridržan razsodbi v ničnostnem
oddelku, določi predsednik ali njega namestnik
pravoveščega uda ničnostnega oddelka za
poročevalca, ki je dolžen opraviti pripravljalno postopanje
za ustno razpravo (g. 71 patentnega
zakona).
V vseh slučajih, ki niso čisto pravniškega
značaja, je razen tega po stroki dotične iznajdbe postaviti
strokovnjaškega uda za poročevalca, in pravovešči
poročevalec naj se ž njim dogovarja. Skupno

Kos LIII. 159. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898. 263
o izidih pripravljalnega postopanja poroča v ustni
razpravi pravovešči ali strokovnjaški poročevalec, potcm
ali je stvar bolj pravniškega ali tehniškega značaja,
ako je treba, pa oba. Ako se pokaže različno
mnenje o poročilu, razsodi prvomestnik.
g. 28.
V pripravljalnem postopanju naj poročevalec
vso pravdno tvarino za ustno razpravo v toliko pripravi
in uredi, da se lahko ta razprava, ako moči,
izvede v enem teku in brez prenehljaja.
Poročevalec naj torej- zlasti s tem, da zasliši
stranke ali izve njihovo mnenje, določi, katere
z njihove strani dokazovanih pravic se priznavajo,
katere dejanske trditve se dopuščajo in katere teh
pravic in trditev se oporekajo; ako nasprotnik prizna
kako pravico, katero je stranka dokazovala, ali dopušča
kako dokazovano dejansko stvar, naj to v zapisniku
ugotovi.
Glede dejanskih stvari, ki so ostale sporne,
naj poročevalec potrebno ukrene, da se pripravijo
dokazila, da se sprejmejo tisti dokazi, ki se v usti i
razpravi ne dajo izvršiti ali katere je treba takoj zapisati
v namen vgotovitve dokaza.
Kakor dokazi, ki se ne dajo izvesti v ustni
razpravi, pridejo zlasti v poštev: ogledi, zaslišba zunanjih
prič po zaprošnji, zamudne preiskave po
izvedencih, in pa sploh vsi tisti dokazi, katerih sprejem
v ustni razpravi bi jo, kakor je pričakovati
znatno otežil ali razmeroma zadržal.
Vsem takim sprejemom dokazov je privzeti obe
stranki ali njih zastopnike. Izvršuje sprejem dokazov
naj zmislu primerno veljajo predpisi g g. 266 do j
370 civilnega pravdnega reda z dne 1. avgusta I
1895. 1. (drž. zaL št. 113). Ako stranke izostanejo,
to ne nasprotuje sprejemu dokazov.
Pri tem pa se je vedno ozirati na to, da ima
uvodne postopanje namen, le pripravljati ustno razprave,
da naj torej za to razpravo pridržani sprejem
dokazov, dopolnjen z izidi uvodnega postopanja,
podaje zbranemu oddelku javno in popolno sliko
celega spornega slučaja.
Ako je za isto dejanjsko stvar navedenih več
prič, naj poročevalec najprej, zaslišavši stranke, ali
drugače na pripravni način določi, katere teh prič |
i morejo najbolje potrditi dejanjsko stvar, za katero se
gre, in naj potem stavi svoje predloge radi povabila
prič za ustno razpravo.
Poročevalec naj v uvodnem postopanju dela
vedno na to, pa navedejo stranke dejanjske stvari in
dokazila, ki služijo v vtemel je vanje njihovih pravic,
popolnoma in na drobno, in naj opozori stranke na
izključbo prepozno navedenih dejanjskih stvari in dokazov,
pripustno po gg. 74 in 75 patentnega zakona,
oziroma gg. 179, 181, 275 in 278 civilnega pravdnega
reda.
O sprejemu dokazov in o odredbah v uvodnem
postopanju je po zapriseženem zapisnikarju, ako
treba, privzemši tehnika, sestaviti zapisnik.
g. 29.
Naroke v uvodnem postopanju odreja poročevalec
in jih naznani strankam ali njih zastopnikom;
poročevalec ima v uvodnem postopanju v gg. 180
do 185 civilnega pravdnega reda navedene pravice
in dolžnosti prvomestnika v sodnem postopanju.
On lahko odreja v uvodnem postopanju vršeče
se sprejeme dokazov in jih lahko izvršuje sam ali pa
se obrne glede tega po zaprošnji do sodnij (g. 83
patentnega zakona). Pri sprejemu dokaza mu pristojajo
pravice, katere vrši v postopanju pred sodnijami
pri sprejemu dokaza, ki se godi pred razsodno
sodnijo, prvomestnik.
V uvodnem postopanju se stranke ne morejo
zaslišati s prisego.
g. 30.
Ko je uvodno postopanje izvršeno, predloži
poročevalec vse spise s svojimi predlogi predsedniku
ali od njega določenemu prvomestniku ničnostnega
oddelka. Ako najde poročevalec ali prvomestnik,
da je uvodnemu postopanju podvrženi predlog zaradi
nepristojnosti patentnega urada ali zaradi
že odločene stvari zavrniti kakor nesposoben za
razpravo (g. 72, 2. odstavek, patentnega zakona),
tedaj se obrne do ničnostnega oddelka, da ukrene
v nejavni seji. Drugače odredi predsednik ali drugačni
prvomestnik ničnostnega oddelka, ako ne
smatra, da je odrediti še kako dopolnilo pripravljalnega
postopanja, razpis^ ustne razprave ; zato potrebne
odredbe načrta poročevalec in jih predloži
prvomestniku v odobrilo.

iG4 Kos LIII. 160. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898.
g. 31.
Precl ustno razpravo naj se pravo vešči udje
ničnostnega oddelka seznanijo s tehnično, strokovnjaški
udje s pravniško stranjo slučaja, ki pride
v razpravo. Prvomestniku se pridržuje, da dá v ta
namen spis v obhod ali da uvede ustno podučilo
po poročevalcu.
g. 32.
Izide pripravljalnega postopanja naj. kolikor se
zbranemu ničnostnemu oddelku ne naznanijo neposredno
s sprejemom dokazov, ki ga je opraviti
v ustni razpravi, v ustni razpravi razloži poročevalec
(g. 27) na podstavi zapisnikov, ki so se sestavili
v uvodnem postopanju.
Vmesna odločila v pritožnih oddelkih in
v ničnostnem oddelku.
g. 33.
Predloge za vmesna odločila, za katera zadostuje
po g. 37, 2. odstavku patentnega zakona navzočnost
samo treh udov v pritožnih oddelkih
in v ničnostnem oddelku, je izročiti prvomestniku
posebej, jih vpisati v posebni dnevni red in jih, kakor
ukaže prvomestnik, vzeti v razpravo pred predmeti
ali po predmetih, ki so pridržani polni seji
oddelka.
Odpravki.
g. 34, -
V patentnem uradu se odpravlja z oznámeni-1
lom „c. kr. patentni urad" z dostavkom oddelka
(zglasitveni oddelek I, II, III, IV ali V; pritožni
oddelek A ali B; ničnostni oddelek") in odpravke
mora podpisovati predsednik ali kak predstojnik
dotičnega oddelka.
Predsedniške stvari se odpravljajo z oznamenilom
„Predsednik c. kr. patentnega urada* in podpiše
jih predsednik patentnega urada ali njega namestnik.
Pristojbine prič iir izvedencev.
g. 35.
Pri presoji pravice prič in izvedencev, ki jih
je zaslišal patentni urad, do pristojbin prič in izvedencev
in pri odmeri teh pristojbin naj zmislu pri-
merno veljajo določila ukaza pravosodnega ministrstva
z dne 17. septembra 1897. 1. (drž. zak.'
št. 221).
Pristojbinsko tarifo postavi in izda patentni
urad z odobrilom trgovinskega ministra.
Službeni jezik.
g. 36.
Službeni, opravilni in razpravni jezik patentnega
urada je nemški.
Vloge in njihove priloge v patentnih stvareh
za osebe, ki bivajo v tozemstvu, se lahko pri patentnem
uradu izročajo v vsakem na njihovem bivališču
v deželi navadnih jezikov.
Take vloge se rešujejo strankam v teh slučajih
v nemškem jeziku z dodatkom prevoda, ki odgovarja
jeziku vloge.
Vloge in njihove priloge v patentnih stvareh za
osebe, ki bivajo v inozemstvu, je pri patentnem
uradu vlagati v nemškem jeziku.
Vloge strank, ki ne odgovarjajo poprej omenjenim
zahtevam, naj se vrnejo prosilcem ali njih
zastopnikom, podělivši jim rok. da predložijo pravoredno
vlogo.
g. 37.
Ta ukaz stopi s 1. januvarjem 1899. 1. v moč.
IGO.
Na podstavi določil gg. 53, 7 in 124 zakona
z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o
obrambi iznajdeb (patentni zakon) se ukazuje tako:
s-1.
Baernreither s. r.
Ukaz trgovinskega ministrstva
z dne 15. septembra 1898.1.
potrebnostih zglasil patenta in pa pooblastil za
zastopanje v patentnih stvareh.
V dosego patenta je iznajdbo zglasiti pri patentnem
uradu s pismeno vlogo (priloga I). Prilogi

Kos LIH. 160. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898. 265
g. 2.
Zglasilo mora obsegati:
1. Ime in priimek, posel in stanovališče prosilca
patenta, če se zglasilo izroči po zastopniku,
razen tega iste povedbe glede tega zastopnika; prosilci
patenta, ki ne bivajo v tozemstvu, morajo svoja
zglasila in vse nanje in pa na podeljene patente nanašajoče
se vloge vložiti po posredovanju v tozemstvu
stanujočega zastopnika (g. 7 patentnega zakona),
dodavši gornje povedbe glede stalnega tega
tozemskega zastopnika;
2. zaprosilo za dodelitev patenta;
3. kratko, stvarno oznamenilo iznajdbe, ki jo
je patentovati (naslov) ; razen tega naslova je podati
pojasnila predmeta iznajdbe ne v zglasilu samem,
temveč v popisu, ki gaje priložiti zglasilu;
4. število let, za katera hoče zglasitelj plačati
letno pristojbino pred dodelitvijo patenta.
8. 3.
Pri zglasilu dodatnega patenta (g. 4, odstavek
2 patentnega zakona), je osnovni patent, na katerega
se nanaša dodatno zglasilo, oznameniti s povedbo
številke in naslova njegove podelitve ali, ako
se patent še ni podelil, s povedbo podatkov njegovega
zglasila.
g. 4.
Zglasilu se mora priložiti:
1. Zglasitvena pristojbina 10 gl. (g. 114 patentnega
zakona) ali potrdilo, da se je ta pristojbina
že plačala pri kakem poštnem uradu, da jo odkaze
blagajnici patentnega urada; ako se opravi zglasilo
z neposredno izročbo pri patentnem uradu, naj
vplača izročilec zglasitveno pristojbino pri blagajnici
patentnega urada in naj izroči zglasilo s potrdilom
vred, katero je dobil od blagajnioe, v vložném
mestu;
2. ako izroči prosilec patenta svoje zglasilo po
zastopniku, pooblastilo, izdano zastopniku;
3. po predpisih g. 52 patentnega zakona sestavljeni
popis zglašene iznajdbe v dveh izvodih
(podpisanih po prosilcu patenta ali, Če je tako, po
njegovem zastopniku).
|. 5.
Zglasila patenta, za katera se skuša doseči
odlog zglasitvene pristojbine ali prve letne pristojbine,
in pa vloge, za katere se skuša doseči odpustek
kake v gg. 115 in 116, št. 1, 2 in 3 patentnega
zakona predpisanih pristojbin, naj stranka na
prvi poli pod kolkom preskrbi s primernim zaznamkom.
8-6.
Pooblastila, ki jih je po g. 7 patentnega zakona
položiti pri patentnem uradu, za zastopanje
v patentnih stvareh, morajo obsegati v začetku ime
in priimek pooblastitelja ali, če je tako, njegove
firme, njegovo bivališče in naslov (cesto in hišno
številko), oziroma sedež firme, s povedbo države,
pri manjših krajih tudi pokrajine ali drugačnega
upravnega okraja, dalje naslov iznajdbe, ki jo je
zglasiti, in pooblastilo, zglasiti za njo patent in pa
morebitne dodatne patente; pri pooblaščenju za zastopanje
že podeljenih patentov je v pooblastilu
z natančno pisavo navesti naslov patenta in njegovo
številko. Pooblastila morajo biti datovaná in se morajo
glasiti na osebe, ki so oznamenjene s svojim
državlJFnskim imenom. Ako je pooblaščenih več
oseb, mora pooblastilo obsegati dostavek, da so vse
skupaj kakor tudi vsaka posebej sama vpravičene
v zastopanje; kakega drugačnega določila pooblastila
ne smejo imeti.
Pooblastila morajo dalje zastopnika poobjaščati
za zastopanje glede vseh, na patent in njegove
morebitne dodatne patente se nanašajočih stvarij in
pooblaščati ga morajo zlasti, da zastopa pooblastitelja
v teh stvareh pred patentnimi, sodnimi in
upravnimi oblastvi in pa tudi izven oblastveno, da
začne patentne spore in stavi kazenske predloge, da
sprejema vročbe vsake vrste, zlasti tudi tožbe,
ugovore in prve pravdne spise in pa zaprosila, da
zahteva in opravlja zastope, se poprijema pravnih
sredstev vsake vrste in jih umika, da izprosi izvršila,
naredbe v varnost in začasne odredbe in odstopa od
njih, da sklepa poravnave vsake vrste, vzdiga denar
in denarne vrednosti.
Pooblastilo mora imeti dalje dostavek, da je
zastopnik pooblaščen, za \es obseg svojega pooblastila
ali eden del imenovati namestnika. (Priloga II.)
Ako naj bode zastopnik tudi pooblaščen, zglasilo
povsem umakniti, tedaj mora biti za to izrecno
pooblaščen.
Pooblastila, v katerih se zastopnik pooblašča,
odpovedati se že dodeljenemu patentu povsem ali
deloma, ali izdati prenosno listino glede patenta
v imenu imetnika patenta, morajo biti poverjena,
kakor je predpisano.
Priloga II.

260 Kos LIH. IGO. Ukaz trgovinskega mi inistrstva z dne 15. septembra 1898.
S- 7- ! Naslov naj bo v kratkem in stvarnem zaznamenilu
bistva iznajdbe; reklamska in umišljena oznamenila
so izključena.
Zglasila in njihove priloge za osebe, ki bivajo
v tozemstvu, morajo biti spisana v nemškem jeziku
ali v kakem v bivališču teh oseb v deželi navadnih
jezikov. Tozemskim zglasilcem, ki izročijo svoje zglasilo
v kakem drugem nego v nemškem jeziku, se ne I
brani, da spišejo eden izvod obeh popisov, katere je
priložiti zglasilu, v nemškem jeziku.
Za prosilce patenta, bivajoče v inozemstvu, je
spisovati zglasila in pa njihove priloge v nemškem
jeziku; glede pooblastil, katera spišejo taki prosilci
patenta v inozemskih jezikih, se prepušča patentnemu
uradu zahtevati, da predložijo poverjene
nemške prevode.
g. 8.
Priloge zglasila je oskrbeti s tekočimi številkami
ali črkami in jih pod njimi navesti v zglasilu.
Zglasilo in pa popise in obrise naj prosilec
patenta ali, ako izroči zglasilo kak zastopnik, ta
podpiše.
Ime in priimek, posel, stanovališče in naslov
prosilca patenta, in pa iste napovedi glede njegovega
morebitnega zastopnika je v napisu zglasila navesti
z natančno čitljivo pisavo; pri krajih manjšega pomena,
zlasti pri takih, ki ležé v inozemstvu ali imajo
večkrat se nahajajoče ime, je povedati državo, pokrajino
ali upravni okraj, kjer leži dotični kraj.
Ako terja zglasilec prednost, segajočo nazaj
pred dan zglasila, na podstavi državnih pogodeb, je
v zglasilu navesti podatke, potrebne za dokazovanje
teh prednostnih pravic, in je v dotični inozemski
državi opravljeno zglasilo spričati. Ako dotična dokazila
zglasilcu še niso na razpolago, se lahko pozneje
predložijo.
g. 9.
Popis mora odgovarjati zahtevam g. 52 patentnega
zakona in biti tako sestavljen, da je pripraven
za natis; nepotrebne in bistva iznajdbe ne označujoče
obširnosti je torej opustiti.
V začetku popisa je navesti ime in priimek
zgiasilca in naslov iznajdbe soglasno z dotičnimi
napovedmi v zglasitveni \logi.
g. 10.
Za natis popisov in fotografično obnovo narisov
je gledati najnatančneje na nastopna določila:
Za vse spise zglasila je porabljali papir v obliki
33 ali 34 centimetrov višine na 21 centimetrov
"širine.
Za pisanje je porabljati temno črno ne lepljivo
tinto.
Spise, ki so narejeni s pisalnim strojem, je
predložiti v natančno Čitljivih odtisih, in smejo biti
natisnjeni le na eni strani.
Pri vseh spisih je puščati na levi sh\ini 3 do 4
centimetre širok prostor prazen.
Narise je izročati v enem glavnem in enem postranskem
izvodu; za glavni izvod je porabljati bel,
močen in gladek risalni papir (takozvani Bristol- ali
Karton-papir).
Narise je izdelati na listih v obliki 33 ali 34
centimetrov višine na 21 centimetrov širine (oblika 1)
ali 33 ali 34 centimetrov višine na 42 centimetrov
širine (oblika II), ali 33 ali 34 centimetrov višine
na 63 centimetrov širine (oblika IIÍ).
Večje oblike naj se le porabljajo, če izključuje
natančnost, potrebna za razumevanje narisov, njihovo
ponovo na najmanjšo obliko, ali če bi porabljaje
zadnjo moralo postati število listov preveliko:
vendar se je oblike III s 63 cm širine kolikor moči
ogibati.
g. 11.
Narise je obrobiti z navadno črno črto, oddaljeno
2cm od roba lista; v prostoru, omejenem
s to krajno črto, je v gornjem delu lista določen
prostor najmanj 3 cm širine za nastopne napovedi:
v oglu na levi strani zgoraj za ime prosilca patenta
in za datum izročitve, v oglu na desni zgoraj za
številko narisnega lista (list I, IÏ, III itd.), v sredi
zgoraj za naslov; kolek je dostaviti v desnem gornjem
oglu, podpis prosilca patenta, oziroma njegovega
pooblaščenca, v spodnjem desnem oglu.
Posamezne slike narisov je oznameniti s si. 1,
2, 3 itd. ; v oznamenilo posameznih sestavin v teh

Kos LIII. 160. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898. 267
slikah orisanih predmetov, je porabljati črke latinske
abecede ali številke; enake sestavine je v vseh slikah
oskrbeti z enakimi znamenji.
V popisu se je ozirati na narise s tem, da se
pove številka sliko in dotične črke ali številke.
8- 12.
Naris in pa vso pisavo na glavnem izvodu narisov
je izvesti s kitajskim tušem v temnočrnih Črtah,
ne barvati ali tuširati. Črte enake veljave je izvesti
enako debelo; črtke v oznamenilo prerezov in povdarek
okroženih oblik ne smejo prehajati druge
v druge. Sencq s črtkami je omejiti na najpotrebnejše
; polne sence naj se ne delajo.
Kakor postranski izvod naiisa naj se vloži
prerife (pavza) glavnega izvoda na risalnem platnu;
izdelan sme biti v barvah, da se označi tvarina,
ki se porabi.
Narisi se ne smejo zložiti ali zaviti, temveč jih
je tako zamotati, da pridejo v gladkem stanju do
patentnega urada.
g. 13.
Vse mere in teže naj se napovedo po metriČnem
sistemu; napoved določenega merila ali določenih
premer se ne zahteva. Temperaturne napovedi
je navesti po Celziju, napovedi gostosti kakor specifične
teže. Pri kemiških oznamenilih je porabljati
občno priznane simbole atomskih tež in molekularne
formule.
Za okrajšila napovedi mer in tež je porabljati
naslednja znamenja:
1. za dolgostne mere
miriameter jum
kilometer km
meter m
decimeter . . . . . dm
centimeter . . . . . cm
milimeter mm
2. za površinske mere
\J\ miriameter jim 2
[J kilometer . . . . knr
[J meter . . . . . m 2
[J decimeter dm 2
[J centimeter cm 2
[J milimeter . . . . mm 2
hektar ha
ar a
3. za prostorne mere
kubičenkilometer . . . km 3
kubičenmeter m 3
kubičendecimeter . . . . dm J
kubičencentimer . . . . cm d
kubičenmilimeter . . . . mm 3
4. za posodne mere
hektoliter hI
liter I
deciliter . dl
centiliter cl
5. za uteži
bečva . .
metrični stot
kilogram .
dekagram
gram . .
decigram .
centigram
miligram .
2
kg
dk
9
dg
c 9
mg
Za okrajšalna znamenja je rabiti latinsko kurzivno
pisavo; znamenjem se na desni strani ne pristavlja
pika; znamenja je pristavljati številkam na
desno stran v enaki vrsti, pri številkah z desetinskimi
mesti za zadnjim desetinskim mestom.
g. 15.
Modele in vzorce je zglasilu v obče le tedaj
priložiti, če je to za razumevanje popisa namenu primerno;
predložiti jih je navadno le v enem izvodu.
Pri postopanju za napravo barvil iz kôtrana je
v vseh slučajih zglasilu priložiti dobra barvanja na
volno, svilo ali bombaž; pritrjena morajo biti na
primeren način na karton-papir v obliki, predpisani
za zglasilo samo (oblika I, g. 10); od vsakega barvila
iz kotrana je prirediti barvanja v treh različnih
stopnjah.
Njim je priložiti popis rabljenega barvalnega
postopanja z natančnimi povedbami o koncentraciji
smetane, o morda rabljenih strojih, temperaturi itd.
in pa tudi o tem, ali je bila rabljena smetana pobledela
ali je pridržala še več ali manj barvila. Ako
se naj patentna obramba razteza na vrsto barvil iz
kôtrana, ki se dado združiti v eno skupno vsled
njihove kemične vkupnosti. tedaj je gornja barvanja
(Slovenisch.) 71

268
Kos LIII. 159. Ukaz trgovinskega ministrsva z dne 15. septembra 1898.
prinesti le od nekaterih značilnih zastopnikov te
vrste. Barvalni predpisi se v patentnem spisu objavijo
le na izrecno prošnjo zglasilca.
Patentni urad ima razen tega pravico tudi pri
vseh drugih iznajdbah, če se smatra to za potrebno
v pojasnilo, zahtevati, da se predložijo modeli,
vzorci ali obrazci. Ako se pokaže pri postopanju za
izdelovaaje kemičnih snovi potrebno, da se doprinesejo
vzorci končnega izdelka ali doslej neznanih
vmesnih izdelkov, vložiti je te vzorce v steklenicah
okoli 30 mm zunanjega premera in 80 mm skupne
višine, zamašene s steklenimi zamaški in s pečatom
zglasilca ali njega zastopnika in opremljene z natančnim
oznamenilom vsebine.
Pri raznesilnih snoveh, zlasti snoveh pripadajoČih
razredu 78, ni treba predložiti obrazcev.
g. 16.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899. J.
v moč.
Baernreither s. r.

Kos LIII.'160. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898. 269
C. kr. patentnemu uradu
Podpisan . ime in priimek, posel (firma) ,
na Dunaju.
Priloga I
(k g. L)
stanovališče z naslovom vred (cesta, hišna številka)
mesto, pokrajina
zastopan po ime in priimek, posel, stanovališče in naslov zastopnika zglaša
. . , . kratek stvaren naslov iznajdbe
v patentovanje in prosi, da se —77— na to iznajdbo podeli patent. *)
A 2 popisa,
Podpisan . . namerja, plačati letno pristojbino najprej za . . let .
Temu zglasilu je predloženo :
B glavna narisa,
C postranska narisa,
D 1 pooblastilo.
Zglasitvena pristojbina v znesku 10 gl
— je priložena.
— se je vplačala pri blagajnici patentnega urada in je zadevno potrdilo tukaj priloženo.
— se je po poštnem oddajnem listu (po prejemnici poštne hranilnice) vposlala s poštno nakaznico (nakaznico
poštne hranilnice) blagajnici patentnega urada.
dne . 18 . .
N. N.
zastopan po
(podpis zastopnika.)
*) V slučaju zglasila dodatnega patenta: kakor dodatni patent k patentu št. . . . . na
(ali: k patentu na zglašenemu dne )
71*

270
Kos LUI. 160 Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898.
Pooblastilo.
Priloga II
(k g. 6.)
Podpisan . . . (N. N. ime in priimek [firma], stanovališče [sedež firme], naslov [cesta in hišna številka]
mesto, pokrajina) . . . .
pooblašča gospoda
N. N. (stanovališče, naslov)
, . . njega
zglasiti za —:— patent v Avstriji na . . . . . . . . . . .
njo
in pa morebitne dodatne patente*).
Í G
On (pri vec pooblaščencih: „Oni, in sicer skupno kakor tudi vsak posamezni za-se") — torej poobla-
šČen . v zastopanje podpisan . glede vseh na patent, ki ga je zglasiti, in njega morebitne dodatne
J e
patente nanašajočih se stvari; zlasti — pooblaščen . . , zastopati podpisan . v teh stvareh pred
patentnimi, sodnimi in upravnimi oblastvi in pa tudi izven oblastveno, začeti patentne spore in stavljati
kazenske predloge, sprejemati vročbe vsake vrste, zlasti tudi tožbe, ugovore in prve pravdne spise in pa
razsodila, zahtevati in opravljati zastope, se poprijemati pravnih sredstev vsake vrste in jih umikati, izprositi
izvršila, naredbe v varnost in začasne odredbe in od njih odstopati, sklepati poravnave vsake vrste,
vzdigati denar ali denarne vrednosti in za ves obseg tega ^ pooblastila ali za eden njega del imenovati
namestnika.
(Ako treba: Imenovani zastopnik naj bo tudi pooblaščen, opravljeno zglasilo patenta umakniti).
Sprejemam to pooblastilo.
Podpis pooblaščenca.
dne 18 .
dne . 18 . .
Podpsi (ime in priimek ali besedilo firme).
*) Pri pooblastilu v zastop glede že dodeljenega patenta.
ga njegovega
Podpisan . pooblašča gospoda
patenta št na
toiej itd. kakor zgoiaj
na njega morebitne dodatne patente ... .
da -r— zastopa glede - . ~ avstrijskega
(naslov patenta) . • jo . .
iijeiie^ci
v zastop podpisan . glede vseh na ta patent On ali
je
itd. kakor zg raj.

Kos LIII. 161. Ukaz ministrstev za trgovino itd. z dne 15. septembra 1898. 271
101.
Ukaz ministrstev za trgovino innotranje
stvari z dne 15. septembra
1898. 1.
o poklicnem zastopu strank v patentnih stvareh
po patentnih zastopnikih in potrjenih zasebnih
tehnikih.
Na podstaví gg. 43, 122 in 124 zakona z dne
11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi
iznajdeb (patentni zakon) in dopolnjuje ministrska
ukaza z dne 11. decembra 1860. L, šl. 36413*),
in z dne 8. novembra 1886. L, št. 8152**) o po
oblastvu potrjenih zasebnih tehnikih,se ukazuje tako:
L oddelek.
Pogoji vpisa v register patentnih zastopnikov
in v register zasebnih tehnikov.
g. L
Kdor dela na to, da se postavi za patentnega
zastopnika v kakem določenem kraju v državnem
zboru zastopanih kraljevin in dežel, naj v prošnji,
katero je poslati predsedništvu patentnega urada,
dokaže izpolnitev pogojev, obseženih v g. 43, odstavku
6, točkah 1 do 6. j
g. 2.
Da se pripusti k preskušnji iz patentnega
prava, omenjeni v g. 43, odstavku 6, točki 6 patentnega
zakona, mora prosilec dokazati izpolnitev
*) Dež. zak. za Nižjeavstrijsko št 8 iz leta 1863]
dodatek str. 2i; dež. zak. za Češko, št. 1, iz leta 1861'
dež. zak. za Moravsko-Šleško, št. 12, izleta 1861; dež*
zak. za Tirolsko, št. 93, iz leta 1860; dež. zak. za Primorsko,
št. 13, iz leta 1861; dež. zak. za Kranjsko,
št. 18, iz leta 1863; dež. zak. za Dalmacijo, št. 4, iz
leta 1864;
**) Dež. zak. za Nižjeavstrijsko, št. 54, iz leta 1886)
dež. zak. za Gorenjeavstrijsko, št. 24, iz leta 1886 ; dežzak.
za Češko, št. 8, iz leta 1887; dež. zak. za Moravsko,
št. 82, iz letav1886; dež. zak. za Šleško, št. 47, iz leta 1886 ;
dež. zak. za Štajersko, št.39, izleta 1886 ; dež. zak. za Tirolsko
in Predarelsko, št. 47, iz leta 1886; dež. zak. za
Solnograško. št. 39, iz leta 1886; dež. zak. za Koroško,
št. 3, iz leta 1887; dež. zak. za Kranjsko, št. 9, izleta
1887; dež. zak. za Primorsko, št. 2, iz leta 1887 ; doz.
zak. za Dalmacijo, št. 13. iz leta 1887 : dež. zak. za Gališko,
št. 14, iz leta 1887; dež. zak. za Bukovino, št. 30,
iz leta 1886.
j v točkah 1 do 5 imenovanega zakonskega mesta
obseženih pogojev in izkazati, da je pri patentni
blagajnici položil z zakonom predpisano takso za
preskušnjo 20 gl.
Š- 3.
Ude preskuševalne komisije postavi za dobo
enega leta predsednik patentnega urada iz njegovih
udov. Vendar se lahko pokličejo tudi odvetniki in
patentni zastopniki za izredne ude v preskuševalno
komisijo.
Posamezne preskušnje je opraviti pred tremi
udi preskuševalne komisije, med katerimi mora biti
vsaj eden pravovešči in eden strokovnjaški ud patentnega
urada. Predseduje pravovešči ud patentnega
urada, in ako se vrši preskušnja pred dvema
pravoveščima udoma, po činu starejši od obeh.
g. 4.
Pred ustno preskušnjo je lahko po mnenju
predsednika patentnega urada pismena preskušnja.
Njo je opraviti v uradnem prostoru patentnega urada
pod uradnim nadzorstvom.
Delo preskušnje je izročiti v pregled vsakočasnemu
prvomestniku preskuševalne komisije in
po tem še pred ustno preskušnjo drugim preskuševalnim
komisarjem.
g. 5.
! Ustna preskušnja ni javna. Udje patentnega
urada ji smejo prisostvovati. Preskuševancem lahko
dovoli pristop predsednik patentnega urada.
K enemu preskuševalnemu roku se lahko pripusti
več kandidatov, vendar ne več nego štirje.
8-6.
Ustna preskušnja naj v družbi s pismeno preskušnjo,
ki se je morda poprej opravila, pokaže korenito
znanje avstrijskega patentnega prava, vštevši
tja spadajoča določila mednarodnih pogodeb, in
izvedenost vsaj v najvažnejših pravilih inozemskih
zakonarstev o patentstvu.
Zlasti kar se tiče tuzemskega prava, naj se
preskušnja razteza tudi na sorodna polja obrtne
tvoriteljske pravice (obrano známek in vzorcev, privilegijske
predpise).
Preskuševalni komisiji se bode pred vsem tudi
o tem prepričati, ali kandidat ne pozna samo za-

272 Kos LIII. 161. Ukaz ministrstev za trgovino itd z dne 15. septembra 1898.
devne predpise in jih more z lahkoto razumeti,
temveč ali ima tudi za njih pravilno uporabo potrebno
razumevanje, razsodnost, bistroumnost in
opravilno gibčnost in pa urejen govor.
S. 7.
Vsak preskuševalni komisar razen prvomestnika
naj stavi kandidatu prašanja, ki služijo v prejšnjem
paragrafu navedenemu preskuševalnemu namenu.
Mnenju prvomestnika je prepuščeno, ali se hoče
udeleževati stavljanja prašanj.
Tek preskušnje v obče je zaznamovati v zapisniku,
ki ga naj piše preskuševalni komisar ali zapisnikar,
katerega je nalašč privzeti.
O izidu preskušnje odloči večina glasov komisijskih
udov.
Prvomestnik odda svoj glas zadnji in odloči
s svojim glasom, ako je enoliko glasov.
Kdor je preskušnjo napravil, dobi o tem spri-
Čevalo, ki ga izda patentni urad.
Kdor preskušnje ni napravil, se lahko pripusti
po preteku roka, ki ga določi preskuševalna komisija
na 3 do 12 mescev, k drugi in zadnji preskušnji.
8.8.
Ko ga je patentni urad postavil in predno se
vpiše v register patentnih zastopnikov, naj patentni
zastopnik stori nastopno prisego v roke predsednika
patentnega urada:
„Prisegam pri Bogu vsemogočnem in vsevednem,
da bodem dolžnosti patentnega zastopnika
vestno izpolnjeval, meni izročene koristi marljivo
in pošteno branil, zlasti zapovedano molčečnost zanesljivo
izpolnjeval in vsem predpisom, ki so se
izdali in ki se še izdado in ki se nanašajo na te
moje dolžnosti, najzvesteje se pokoril, tako gotovo,
kakor mi Bog pomagaj!"
Storjena prisega naj se vpiše v prisežno knjigo
in tam jo naj zapriseženec podpiše.
g. 9.
Z vpisom v javni register patentnih zastopnikov,
ki se piše v patentnem uradu, se dobi pravica
v izvrševanje patentnega zastopništva.
V ta register patentnih zastopnikov se vpisujejo
zastopniki po abecedni vrsli z napovedjo dneva,
katerega so bili postavljeni, njihovega mesta in stanovališča.
Pristojbino za vpis v zakoniti višini 100 gl.
e vplačati pri blagajnici patentnega urada.
g. 10.
Vsak po oblastvu potrjeni zasebni tehnik, ki
se namerava baviti s poklicn m zastopstvom strank
v patentnih stvareh, naj to v namen vpisa v register
zasebnih tehnikov zaznani patentnemu uradu po
svojem pristojnem političnem oblastvu in naj v roke
predsednika patentnega urada stori nastopno prisego:
„Prisegam pri Bogu vsemogočnem in vsevednem,
da bodem pri poklicnem zastopanju strank
v patentnih stvareh meni naložene dolžnosti vestno
izpolnjeval, meni izročene koristi marljivo in pošteno
branil, zlasti zapovedano molčečnost zanesljivo
izpolnjeval in se vsem predpisom, ki so se izdali in
se še izdadó, in ki se nanašajo na to mojo dolžnost,
najzvesteje pokoril, tako gotovo, kakor mi Bog
pomagaj !"
Storjena prisega naj se vpiše v prisežno knjigo
in tam jo naj zapriseženec podpiše.
g. 11.
Vpise v register patentnih zastopnikov in v register
zasebnih tehnikov, in pa izbrise iz teh registrov
je razglasiti v patentnem listu in na stroške
vpisanih, oziroma izbrisanih oseb ali njihovih pravnih
naslednikov v „Wiener Zeitung", in pa v uradnem
listu tistega upravnega okoliša, v katerem leži
mesto vpisanih ali izbrisanih oseb.
g. 12.
Kdor se, ne da bi bil tuzemskí odvetnik ali da
bi pripadal patentnim zastopnikom, vpisanim v registru
patentnih zastopnikov, ali kakor po oblastvu
potrjeni zasebni tehnik, predno je podal naznanilo,
predpisano v g. 10 tega ukaza, in predno je prisegel,
bavi s poklicnim zastopanjem strank v patentnih
stvareh ali sek takemu zastopanju strank ponuja
v pismenih ali ustnih naznanilih,
nadalje kdor se, ne da bi bil vpisan v register
patentnih zastopnikov, poslužuje naslova „patentni
zastopnik",
se kaznuje po določilih ministrskega ukaza
z dne 30. septembra 1857. 1. (drž. zak. št. 198),
ako ni učina kazenskopravno prepovedanega dejanja.

Kos LIII. 161. Ukaz ministrstev za trgovino itd. z dne 15. septembra 1898. 273
II. oddelek.
Pravice in dolžnosti.
g. 13.
Patentno zastopništvo obsega pravico do poklicnega
zastopanja strank v stvareh obrane iznajdeb,
izvzemši spore o odvzetbi, izreku ničnosti ali
odsodbi kakega patenta ali privilegija, in pa izvzemši
vse nelehnične strari.
Predsednik patentnega urada lahko povablja
patentne zastopnike, da izrekó svoje mnenje o stvareh,
ki se nanašajo na patentstvo ali na kako drugo
polje obrtnega pravnega varstva.
14.
Patentni urad lahko glede takih opravkov patentnih
zastopnikov in njihovih nameščencev, ki dopuščajo
radi njihove priprostosti in ponove poprečno
cenitev, ustanovi mero nagrade, ki gre za to,
s tarifo.
Določila te tarife veljajo tudi za tiste po
oblastvu potrjene zasebne tehnike, ki se poklicema
bavijo z zastopanjem strank v patentnih stvareh in
so zato dosegli vpis v register zasebnih tehnikov.
g. 15.
Dokler se v prejšnjem paragrafu omenjena
tarifa ni ustanovila in razglasila, in ako se je razglasila
glede tistih opravkov, ki v zadnjem niso navedeni,
ostane pravica svobodnega dogovora nedotaknjena.
Vendar je v slučaju različnih mnenj na voljo
dano zastopnikom strank (patentnim zastopnikom in
po oblastvu potrjenim zasebnim tehnikom) in pa
tudi zastopanim strankam, ako se je dotični opravek
stranke vršil pred patentnim uradom, zaprositi pri
patentnem uradu določilo primernih stroškov.
g. 16.
Izjemoma lahko patentni urad na prošnjo kake
stranke, ki dokaže svojo siromašnost, in pa kakega
delavca, ki je, kakor se dá dokazati, omejen na
svojo mezdo, ako se zahteva prošnje ne zdi nagajiva,
in ako jasno ne nasprotuje zadevnim zakonitim
določilom, odredi tej stranki za začasno brezplačno
pogajanje njenih pravic pred patentnim uradom
patentnega zastopnika ali v registru zasebnih tehnikov
vpisanega, po oblastvu potrjenega zasebnega
tehnika.
V tem slučaju naj ta zastopnik korist svoje
stranke brani z isto marljivostjo, kakor bi ga bila ona
sama postavila.
Nagrada za zastopanje tiste stranke velja za
odloženo.
Zastopnika ki se odredi, izvoli na predlog predstojnika
pristojnega oddelka patentnega urada predsednik,
ne da bi se dovolila pritožba.
g. 17.
Patentni zastopnik je dolžen, opravke svojega
poklica vestno opravljati, njemu izročene koristi
marljivo in pošteno braniti, zlasti zapovedano molčečnost
zanesljivo izpolnjevati, in pa svojim vedenjem,
izvrševaje svoj poklic in izven njega, se kazati
vrednega opoštovanja, katero zahteva njegov
poklic.
Ako kak patentni zastopnik zapazi, da bi prevzetba
ali izvedba kakega naročila, vsled tega ker je
že prevzel zastopstvo koristij kake druge stranke, provzročila
kako navskrižje njegovih dolžnosti, ima
dolžnost, takoj odkloniti opravke svojega poklica in
o tej odklonitvi obvestiti svojega ali svoje naročevalce.
g. 18.
Sestavljaje vloge na patentni urad in na druga
oblastva, zlasti tudi patentne popise je uporabljati
potrebno pozornost in izvedenost.
Najstrožje in najskrbneje naj se vsak patentni
zastopnik ogiblje vseh dejanj in zanemarjanj, ki bi
lahko provzročila nepotrebno zadržavanje končnoveljavne
rešitve njemu izročenih stvarij ali bi celo
delala na njih zavlačevanje, ali pa bi mogla brez
prisilnega vzroka pomnožiti strankam nastale
stroške.
g- 19.
Vsak patentni zastopnik je dolžen, o njemu
dohajajočih naročilih in njih izpolnitvi pisati knjige
v urejeni vrsti in sploh njemu izročena opravila tako
upravljati, da jih more, ako treba, kak namestnik
ali naslednik vsaki čas brez tožbe nadaljevati ali
izvršiti.
Patentni urad se lahko, ako treba, prepriča
s tem, da pošlje kakega uda, o temu predpisu primernem
poslovanju vsakega patentnega zastopnika.

274
Kos LIII. 161. Ukaz ministrstev za trgovino itd. z dne 15. septembra 1898.
g. 20.
V treh prejšnjih paragrafih obseženi predpisi
veljajo tudi za po oblastvu potrjene zasebne tehnike,
vpisane v registru zasebnih tehnikov, glede po njih
prevzetih zastopov v patentnih stvareh.
g. 21.
Vsaka preložitev mesta kakega patentnega zastopnika
v kako drugo občino potrebuje dovolila
patentnega urada, ki se domeni z udeleženimi obrtnimi
oblastvi.
Zoper odrek tega dovolila je zadetemu
v 30 dneh, ko se mu je vročila odločba, odprta
pritožba na trgovinsko minist] stvo.
III. oddelek.
Nameščenci, kandidati.
g. 22.
Vsaki patentni zastopnik ima pravico se posluževati
potrebnega števila pomočnikov in se dati po
njih zastopati pred oblastvi. Vendar je za dejanja
svojih nameščencev, opravljena v njegovem imenu,
odgovoren napram patentnemu uradu.
Predstojcče določilo velja tudi za po oblastvu
potrjene zasebne tehnike, vpisane v registru zasebnih
tehnikov, glede od njih prevzetih zastopov v patentnih
stvareh.
Nameščenca patentnega zastopnika ali po
oblastvu potrjenega zasebnega tehnika, ki se poklicema
bavi z zastopanjem strank v patentnih stvareh,
naj, ako naj ima stalno pravico za zastopanje pooblastilca
v patentnem uradu, preskibi patentni zastopnik
ali zasebni tehnik s poverilnico, ki jo je izdati
po predpisu predsednika patentnega urada, ki naj
se glasi na ime in katero naj ta urad potrdi.
g. 23.
Ako daje kak določen pooblaščenec patentnega
zastopnika ali po oblastvu potrjenega zasebnega
tehnika, ki se poklicema bavi z zastopanjem strank
v patentnih stvareh, večkrat povod za grajanja,
zlasti s tem, da mu nedostajc potrebne splošne ali
tehnične izobrazbe ali se pokaže, da o predmetih
svojega zastopa ni zadostno poučen, tedaj se lahko,
ko se je opětováno brez\spešno opominjal, z odredbo
predsednika, ki se da v patentnem uradu v obhod,
izključi za določen čas ali za vedno od občevanja
v patentnem uradu.
g. 24.
Od nameščencev kakega patentnega zastopnika,
ki ima svoje mesto na Dunaju, mora, če ne
posluje on izključno osebno pred patentnim ura
dom, vsaj eden ustrezati vsem pogojem g. 43. odstavka
6. točke 2 do 4 patentnega zakona.
Mnenju predsednika patentnega urada je prepuščeno
zahtevati tudi od patentnih zastopnikov, ki
imajo svoje mesto izven Dunaja, ako se odlikujejo
z razmeroma precejšnjim opravilnim obratom, nadalje
od po oblastvu potrjenih zasebnih tehnikov,
ki se poklicema bavijo z zastopanjem strank v patentnih
stvareh, da ima vsaj eden njihovih nameščencev
v odstavku 1 oznamenjeno sposobnost.
g. 25.
Nastop službe vsake v zmislu g. 24, odstavka
1, usposobljene osebe pri kakem patentnem
zastopniku ali pri po oblastvu potrjenem zasebnem
tehniku, ki se bavi s poklicnim zastopanjem strank
v patentnih stvareh, in pa izstop iz službe naj patentni
zastopnik ali zasebni tehnik naznani patentnemu
uradu v treh dneh. Patentni urad naj napravi
in piše o teh osebah (kandidatih patentnega
zastopništva) zaznamek.
26.
Patentnemu zastopniku ali po oblastvu potrjenemu
zasebnemu tehniku ni dovoljeno, si dati od
kakega nameščenca obljubiti, da bode prošnjo za
mesto patentnega zastopnika ali po oblastvu potrjenega
zasebnega tehnika opustil vedno ali do kakega
določenega časa ali dajo hoče navezati na izpolnitev
ali neizpolnitev kakih pogojev.
IV. oddelek.
Disciplinarna določila.
g. 27.
Disciplinarno oblast čez patentne zastopnike,
ki gre patentnemu uradu po zakonu, izvišuje njegova
disciplinarna komisija.

Kos LIII. 161. Ukaz ministrstev za trgovino itd. z dne 15. septembra 1808. 275
Disciplinarna komisija patentnega urada sestoji
iz predsednika in njegovega namestnika, nadalje iz
osem od trgovinskega ministra imenovanih udov,
od katerih je vzeti šest iz stalnih in nestalnih udov
patentnega urada in dva iz kroga patentnih zastopnikov.
Ude disciplinarne komisije pokliče k posameznim
senatom predsednik patentnega urada (g. 32).
Posamezni disciplinarni senat sestoji iz predsednika
patentnega urada ali njega namestnika kakor
prvomestnika in iz štirih udov disciplinarne komisije,
izmed katerih mora eden pripadati stanu
patentnih zastopnikov.
g. 28.
Radi prekrškov dolžnosti, ki se pokažejo za
zgolj nerednost, lahko predsednik patentnega urada
opominja ali pokara patentnega zastopnika.
Prekrški dolžnosti, kateri se z ozirom na njih
način in stopinjo, na morebitno ponavljanje in obtežilne
okolnosti pokažejo za disciplinarni pregrešek,
so podvrženi kazni po disciplinarnem senatu (g. 27).
g. 29.
Vsako naznanilo zoper kakega patentnega
zastopnika, ki se vloži pri patentnem uradu, bodisi
da pride od kakega zasebnika ali od kakega oblastva,
in bodisi zlasti, da se je dotični zadržek pokazal pri
poslovanju pred patentnim uradom, patentno sodnijo
ali trgovinskim ministrstvom, je predložiti neposredno
predsedniku patentnega urada.
Ce ta predmeta naznanila ne smatra naprej
za nepripravnega kot povod disciplinarne preiskave
ali da ni samo opomniti ali posvariti, postavi uda
disciplinarne komisije, ki ne pripada senatu, katerega
je sklicati, za preiskovalnega komisarja za dotični
slučaj.
Pri utemeljenem sumu po občnih kazenskih
zakonih kaznjivega dejanja, katero je uradoma zasledovati,
naj predsednik naznani kazenski sodniji,
če je tako, ob enem začasno odpustivši iz službe
patentnega zastopnika.
Začasno odpustitev je v registru patentnih zastopnikov
na videz postaviti.
g. 30.
Ako hoče preiskovalni komisar (g. 29) ali
disciplinarni senat (g. 27) sam odrediti zaslišbe ali
(Slovenisch.)
druge pozvedbe po sodnijah ali drugih oblastvih,
tedaj je dotične predloge staviti predsedniku patentnega
urada.
g. 31.
Preiskovalni komisar naj po morebitnih pozvedbah,
v kojih teku more opravljati oglede, izpraševati
priče in izvedence, pismeno in ustno zasliševati
obdolženca, o njemu odkázaném slučaju poda
kratko pismeno poročilo predsedniku patentnega
urada.
Ako se v poročilu obseženi predlog ne glasi,
da se naj postopanje ustavi, se je morala, predno
se je oddalo poročilo predsedniku, dati obdolžencu
prilika, da se izreče o naznanilih in sumljajih, ki so
zoper njega.
g. 32.
Ako smatra predsednik na podstaví končnih
predlogov, obseženih v poročilu preiskovalnega komisarja,
da je dan povod za disciplinarno ravnanje,
sklice iz udov disciplinarne komisije disciplinarni
senat (g. 27) in odredi njega sejo.
Udi disciplinarne komisije, ki so
a) po disciplinarnem pregrešku sami oškodovani,
b) z oškodovancem ali obdolžencem v premi
vrsti v sorodu, v svaštvu, zakonski ali s posinovitvijo
zvezani ali v postranski vrsti do
četrtega kolena v sorodu ali do drugega kolena
v svaštvu, ne smejo biti udeležniki disciplinarnega
postopanja.
g. 33.
O sklepu, da obstoja vzrok za disciplinarno
ravnanje, je obdolženca obvestiti. Zoper ta sklep ni
nikakega pravnega leka.
Ustna razprava, katere dan in uro določi
predsednik patentnega urada, se vrši v nejavni seji.
Dvema zaupnikoma obdolženca in udom patentnega
urada lahko predsednik dovoli pristop. K tej razpravi
je pozvati obdolženca, naznanivši mu točke,
katerih je obdolžen.
Obdolženec ima pravico, se pri razpravi, bodisi
da pride sam ali ne, posluževati zagovornika.
g. 34.
Razprava se začne s tem, da preiskovalni komisar
v zvezi razloži, kako stvar stoji, navedši ali
predloživši dokazila.
72

270
V razpravi se lahko zaslišijo priče in izvedenci.
O potrebi, razpravo pretrgati ali preložiti, da
se stvar dopolni ali da se pozovejo priče in izvedenci,
odloča disciplinarni senat.
Končna beseda gre obdolžencu in njega zagovorniku
v med njima dogovorjeni vrsti.
Razsodilo se lahko stori tudi v nenavzočnosti
obdolženca, če je njega poziv k razpravi izkazan
z njegovim svojeročnim podpisom.
g. 35.
Z razsodilom se mora obdolženec oprostiti
disciplinarnega pregreška, katerega je bil obdolžen
ali pa se mora izreči, da je kriv. Ce je več točk,
katerih je obdolžen, sklepati je o vsaki od njih posebej.
Razsodilo, ki spozna obdolženca za krivega,
naj obsega izrek o disciplinarni kazni in o povračilu
stroškov disciplinarnega postopanja.
g. 36.
Razsodilo se izreka z večino glasov. Kedar je
enoliko glasov, odloča prvomestnik.
Razsodilo je navadno, če je bil obdolženec,
njega zagovornik ali zaupnik navzoč pri razpravi,
pridruživší ga dokončani razpravi, ustno razglasiti.
Pismeni, po predsedniku patentnega urada
podpisani izdatek razsodila je izročiti obdolženemu
patentnemu zastopniku.
On ima sicer tudi tedaj, če zoper njega podano
naznanilo ni provzročilo disciplinarnega ravnanja,
pravico zafitevati o tem uradni izdatek.
g. 37.
O bistvenih postopkih ustne razpra\e je sestaviti
zapisnik, ki naj obsega imena vseh udov
disciplinarnega senata, obdolženca in njegovega zagovornika.
g. 38.
Disciplinarne kazni so:
a) Ustni ali pismeni ukor;
Kos LTIt. 101. Ukaz ministrstev za tre
ovino itd. z dne 15. septembra 1898.
h) globe do 1000 gl., ki tfčejo v državni zaklad;
c) ustavitev izvrševanja patentnega zastopništva
do dobe enega leta;
d) izbris iz registra patentnih zastopnikov.
Katero teh kazni je izvoliti, in pa nje izmero
je presoditi po velikosti krivde in iz nje nastalih
škod.
Pod a), b) in c) navedene kazni se lahko tudi
združene prisodijo.
Prisojene disciplinarne kazni c) in d) se morajo
vpisati v register patentnih zastopnikov in razglasiti
na način, naveden v g. 11.
g. 39.
Patentni zastopnik ima pravico, zoper disciplinarno
razsodilo, s katerim je bil spoznan za krivega,
v štirinajstih dneh po njega vročbi, podati vzklič
na trgovinsko ministrslvo, ki razsodi o njem končno
veljavno.
Pravočasno vloženi vzklič ima odloživo moč.
8.40.
Če se v teku disciplinarnega postopanja pokaže
utemeljen sum po občnih kazenskih zakonih kaznjivega
dejanja ali zanemarjanja patentnega zastopnika,
katero je uradoma zasledovati, naznaniti je to
pristojni kazenski sodniji, in disciplinarni senat
lahko disciplinarno postopanje odloži do pravnomočne
sodne razsodbe. Pa tudi, ako kazenski sodnik
obdolženca pravnomočno oprosti, se lahko
disciplinarno postopanje zoper njega nadaljuje in
izreče disciplinarno razsodilo.
g. 41.
Ce se zoper patentnega zastopnika začne kazenskosodna
preiskava ali se ukrene preiskovalni
zapor, ima predsednik patentnega urada med preiskavo
pravico, odrediti vsaki čas naredbe previdnosti,
ki se nanašajo na izvrševanje patentnega zastopništva,
in če treba tudi začasni odpust patentnega
zastopnika.
Začasen odpust je v registru patentnih zastopnikov
na videz postaviti.
Če je kazenska sodnija obsodila patentnega
zastopnika radi kakega drugega kaznivega dejanja
nego radi iz dobičkarije storjenega hudodelstva, pregreška
ali takega prestopka, naj vsakikrat o tem
spozna predsednik patentnega urada, če je dan povod
za disciplinarno preiskavo.

Kos LIII. 161. Ukaz ministrstev za trg« >vmo itd. z dne 15. septembra 1898. 277
g. 42.
Zahtevki odškodbe, katere izvaja kdo iz dokazovanega
prekrška dolžnosti kakega patentnega
zastopnika, se ne morejo utrditi v disciplinarnem
postopanju.
g. 43. j
Po oblastvu potrjeni zasebni tehniki so glede
njihovega poklicnega zastopanja strank v patentnih
stvareh podvrženi disciplinarni oblasti njihovega
pristojnega političnega oblastva, pri Čemer naj
zmislu primerno veljajo za to poslovanje določila
ministrskega ukaza z dne 11. decembra 1860. L,
št. 36413 in z dne 8. novembra 1886. L, št. 8152.
Naznanilo zoper kakega po oblastvu potrjenega
zasebnega tehnika, ki se vloži pri patentnem uradu,
bodisi da pride od kakega zasebnika ali od kakega
oblastva, in bodisi da je naperjeno zoper zadržek
v njega poslovanju v patentnih stvareh pred patent-'
nim uradom, patentno sodnijo ali trgovinskim ministrstvom,
naj patentni urad odstopi pristojnemu
političnemu oblastvu. To bode njemu o tem pristoječo
odločbo izdalo še le, ko se je dogovorilo s patentnim
uradom. Istotako se bode ministrstvo za
notranje stvari, kakor v slučaju rekurza za po
oblastvu potrjene zasebne tehnike pristojna disciplinarna
stopinja, predno reši tako rekurz v patentnih
stvareh, dogovarjalo s trgovinskim ministrstvom.
g. 44.
Če se zoper po oblastvu potrjenega zasebnega
tehnika začne kazenskopravna preiskava ali se
ukrene preiskovalni zapor, ima predsednik patentnega
urada v porazumu s političnim oblastvom
k disciplinarnemu ravnanju poklicanim, pravico
med preiskavo vsaki čas izdati naredbe previdnosti,
ki se nanašajo na zastopanje strank v patentnih
stvareh, in če treba, tudi odrediti začasni odpust
zasebnega tehnika od tega zastopanja strank.
Začasni odpust je v registru zasebnih tehnikov
na videz postaviti.
V. oddelek.
Prestanek pravice. Namestovanje. j
g. 45.
zastopništva, pri čemer pase more, ako je zoper odpovedalca
v teku disciplinarna preiskava ali disciplinarha
razprava, odpoved sprejeti še-le, ko se je
postopanje izvršilo;
3. če se pokaže, da je pri njegovi namestitvi
nedostajalo kakega zakonitih uvetov za nainestitev
kakor patentni zastopnik;
4. ako izgubi paientni zastopnik avtsrijsko državljanstvo
ali opusti stanovališče v Avstriji;
5. ako izgubi patentni zastopnik samosvojnost,
tako dolgo, dokler traja ta izguba;
6. če se patentni zastopnik obsodi radi kakega
iz dobičkarije storjenega hudodelstva, pregreška ali
radi takega prestopka;
7. radi pravnomočnega disciplinarnega razsodila
patentnega urada (g. 38 d);
g. 46.
Pravica po oblastvu potrjenega zasebnega
tehnika v poklicno zastopanje strank v patentnih
stvareh mine :
1. ko je izgubil pravico kakor po oblastvu potrjeni
zasebni tehnik;
2. če se pokaže v njegovem poslovanju kakor
poklicni zastopnik strank v patentnih stvareh eden
vzrokov, iz katerih bi moglo politično oblastvo
v zmislu določil g. 19 ministrskega ukaza z dne
11. decembra 1860. L, št. 36413, izreči, da je
izgubil pravico po oblastvu potrjenega zasebnega
tehnika, ali iz katerih mine ta pravica v zmislu
g. 20 imenovanega ministrskega ukaza;
3. če je eden vzrokov g. 45, št. 4, 5 ali 6 tega
ukaza, vsled katerega se izbrisujejo patentni zastopniki
iz registra patentnih zastopnikov.
O nastopu prestanka pravice razsodi za zasebne
tehnike pristojno politično oblastvo v porazumu
s patentnim uradom.
Prestanek pravice naj patentni urad na videz
postavi v registru zasebnih tehnikov.
g. 47.
Patentni zastopnik se izbriše iz registra pa- V slučaju več nego šesttedenske nepretrgane
tentnih zastopnikov:
odsotnosti ali težke obolelosti naj patentni zastopnik
ali po oblastvu potrjeni zasebni tehnik, ki se po-
1. v slučaju smrti patentnega zastopnika;
klicema bavi z zastopanjem strank v patentnih stva-
2. v slučaju patentnemu uradu na znanje dane reh. za čas svoje odsotnosti ali zadržka postavi
in od tega sprejete odpovedi izvrševanja patentnega | v zmislu g. 43, odstavka 6, točk 2 — 4 patentnega
72*

178 Kos LÍH. 102. Ukaz ministrstev za trgovino itd. z dne 15. septembra 1898.
zakona (primerjaj g. 24, odstavek 1 tega ukaza)
usposobljenega namestnika in naj to nemudoma
naznani patentnemu uradu.
Ako bi patentni zastopnik ali zasebni tehnik
to opustil, je dano patentnemu uradu na voljo, da
postavi takega namestnika na stroške zastopnika
strank.
Ako se izvisevanje patentnega zastopstva
ustavi kakemu patentnemu zastopniku (g. 38, c) ali
ako se patentni zastopnik izbriše (g. 45) iz registra
patentnih zastopnikov, in pa ako mine pravica po
oblastvu potrjenega zasebnega tehnika v poklicno
zastopanje strank v patentnih stvareh (g. 46), naj
vsakikrat patentni urad poskrbi, da posle nadaljuje
ali pa opravi oseba, sposobna za zastopanje strank
v patentnih stvareh.
Enako naj poskrbi, ako predsednik patentnega
urada kakega patentnega zastopnika ali po
oblastvu potrjenega zasebnega tehnika začasno odpusti
od njegovega zastopa v patentnih stvareh
(gg. 29, 41 in 44).
VI. oddelek.
Prehodna določila.
g. 48.
Tisti p otrjeni imetniki zasebnih agencij za posredovanje
pri izprosilu, podaljšbi in izkoriščanju privilegijev
(agenti za privilegije), ki se potegujejo za
vpis v register patentnih zastopnikov po g. 122 patentnrga
zakona že s časom veljave patentnega zakona,
naj prosijo za ta vpis v enem mescu po razglasu
tega ukaza po političnem deželnem oblastvu,
v če gar ozemlju imajo svoj sedež, začasno pri trgovinskem
ministrstvu.
V tej prošnji je dokazati izpolnitev v g. 43
odstavku 6, točkah 1 do 4 patentnega zakona obse
ženih pogojev. Ako bi se hotel terjati spregled do"
nosa dokaza o primerni tehniški sposobnosti s spri"
čevali o preskušnjah po g- 43, odstavku 6, točki 4
patentnega zakona, tedaj je prošnji priložiti spričevala
in pofrdila o dovršenih naukih in o opravljeni
tehniški porabi prosilca.
prava, se bode to naznanilo z naznanilom roka, do
katerega naj prosijo, da se pripusté k tej preskušnji.
Ako bi se ta preskušnja odredila na čas, v katerem
še ni postavljena preskuševalna komisija
patentnega urada, naj opravi to preskušnjo komisija,
katero skliče trgovinski minister, zmislu primerno
uporabljaje določila gg. 3 do 8 tega ukaza.
g. 50.
Ta ukaz stopi, izvzemši gč
januvarja 1899. 1. v moč.
gg. 48 in 49 stopita
ukaza v moč.
48 in 49, s 1. dnem
z dnem razglasitve tega
Thun s. r. Baernreither s. r.
103.
Ukaz ministrstev za trgovino in
notranje stvari z dne 15. septembra
1898. 1.
o obrtniškem izvrševanju iznajdeb.
Na podstavi gg. 17 in 124 zakona z dne
11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi
iznajdeb (patentni zakon) se ukazuje tako:
Stvoritelj k patentovanju zglašene iznajdbe ali
njegov pravni naslednik lahko, oziraje se na določila
g. 16 patentnega zakona, ne da bi bil vezan na
predpise, veljajoče o nastopu obrtov, to iznajdbo
obrtoma izvršuje že počenši z dnem, katerega se je
iznajdba v patentnem listu javno naznanila (g. 57
patentnega zakona) in v obsegu, ki se pokaže iz
tega oklica.
Ako se zglasilo umakne ali ako se patent odreče,
je od tega časa naprej to izvrševanje le tedaj
pripustno, če so za dotično obrtovanje pri rokah
pogoji, ki so postavljeni s splošnimi predpisi.
Ako se dodeli patent v obsegu, izpremenjeg.
49. | nem napram okolicu, tedaj je od tega časa počenši
vsako čez izpremenjeni obseg segajoče izvrševanje
Tistim od teh prosilcev, od katerih bi trgovin- le tedaj dopustno, če so za dotično obrtovanje pri
sko ministrstvo zahtevalo preskušnjo iz patentnega | rokah pogoji, ki so postavljeni s splošnimi predpisi.
1.

Kos LIII. 162. Ukaz ministrstev za ü sovino itd. z dne 15. septembra 1808 279
g. 2.
Kdor se hoče posluževati pravice g. 1, odst. 1,
naj najpozneje istočasno z začetkom izvrševanja
zglašene in oklicane iznajdbe to naznani obrtnemu
oblastvu ali obrtnim oblastvom, v kojih okraju ali
okrajih se izvršujejo ali se bodo izvrševale.
V tem naznanilu je povedati ime, starost, stanovališče
in državljanstvo tistega, ki izvršuje ali hoče
izvrševati iznajdbo, in pa mesta tega izvrševanja, in
temu naznanilu morata biti priložena dva izvoda
številke patentnega lista, v katerem je bilo obseženo
oznanilo zglasila iznajdbe, ki se izvršuje ali se hoče
izvrševati.
Ako izvršuje k patentu zglašeno iznajdbo
pravni naslednik zglasilca iznajdbe, se mora s tem
naznanilom izkazati tudi istočasno dokaz pravnega
nasledstva.
g. 3.
Ako *se potem, ko se je po g. 2 oznanil začetek
izvrševanja, umakne zglasilo patenta ali se patent
odreče ali se podelitev končnoveljavno sklene, naj
se to v osmih dneh po oznanilu v patentnem listu,
priloživší dva izvoda dotične številke patentnega
lista, naznani pristojnim obrtnim oblastvom prve
stopinje.
Naznaniti to, je vsaki dolžen, ki v času v odstavku
1 imenovanega dogodka izvršuje k patentu
zglašeno iznajdbo.
V slučaju končnoveljavne podelitve patenta
je tudi dva izvoda popisa patenta predložiti pristojnim
obrtnim oblastvom.
g. 4.
Ako se hoče stvoritelj iznajdbe ali njegov
pravni naslednik še-le po končnoveljavnem sklepu
o podelitvi patenta posluževati pravice g. 17 patentnega
zakona, naj to najpozneje istočasno z začetkom
izvrševanja patentovane iznajdbe naznani
obrtnemu oblastvu ali obrtnim oblastvom, v kojih
' okraju se iznajdba izvršuje ali se bode izvrševala.
V tem naznanilu je povedati ime. starost, stanovališče
in državljanstvo tistega, ki izvršuje ali
hoče izvrševati iznajdbo, in pa mesta tega izvrševanja,
in temu naznanilu mora biti priložen dokaz
o podelitvi patenta in dva izvoda popisa patenta.
Ako izvršuje patentováno iznajdbo pravni naslednik
posestnika patenta, se mora z naznanilom
istočasno izkazati dokaz pravnega nasledstva.
g- 5.
Ako hoče stvoritelj iznajdbe ali njegov pravni
naslednik začeti ali obnoviti obrtniško izvrševanje
iznajdbe v času, ko je na to iznajdbo dodeljeni
patent že prestal ali se nazaj vzel, je navezan na
občne predpise, veljajoče glede nastopa obrtov.
g. 6.
Ako se patent, ki se obrtoma izvršuje po
g. 17 patentnega zakona, izreče za ničnega ali se
odsodi, tedaj je od tega časa počenši to izvrševanje
le tedaj pripustno, če so za^dotično obrtovanje
pri rokah pogoji, ki so postavljeni s splošnimi
predpisi.
g. 7.
Izvrševanje k patentu zglašene ali patentovane
iznajdbe po g. 17 patentnega zakona je vsekako
najstrožje omejiti na obseg iznajdbe, ki se pokaže
iz oznanila zglasila ali iz popisa patenta.
Dolžnost je pristojnih obrtnih oblastev paziti
na to, da se določila g. 17 patentnega zakona ne
zlorabljajo, puščaje v nemar predpise obrtnega reda
o nastopu obrtov.
g. 8.
Prestopke tega ukaza je, ako ne veljajo določila
obrtnega reda o kazni neupravičenega obrtovanja,
kaznovati po ministrskem ukazu z dne
30. septembra 1857. 1. (drž. zak. št. 198).
g. 9.
Ne glede na določila glede nastopa obrtov je
obrtniško izvrševanje k patentu zglašene ali patentovane
iznajdbe podvrženo občnim obrtnim predpisom.
g. 10.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899. 1.
v moč.
Thuii s. r. Baernreither s. r.

280
Kos LIII. 163. Ukaz ministrstev za trg< ;ovino itd. z dne 15. septembra 1898.
163.
Ukaz ministerstev za trgovino in
notranje stvari v porazumu z ministerstvoma
za finance in pravosodje
z dne 15. septembra 1898.1.
o ugodnosti siromašnih oseb in delavcev, omejenih
na svojo mezdo, v patentnih stvareh.
Na podstaví g. 124 zakona z dne ll.januvarja
1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb
(patentni zakon) se ukazuje tako:
I. Obseg in prisodba ugodnosti.
8- 1.
Siromašnim osebam In delavcem, ki so ornejeni
na svojo mezdo, se razen v patentnem zakonu
omenjenega odloga in morebitnega odpusta zglasitvene
in prve letne pristojbine (g. 114 patentnega
zakona) in odpusta nekaterih pristojbin za postopanje
(gg. 115, 116, št. 1, 2, 3, in 118 patentnega
zakona) lahko izjemoma dovoli, da se jim doda patentni
zastopnik ali kak po oblastvu potrjeni zasebni
tehnik, vpisan v register zasebnih tehnikov, za njihovo
začasno brezplačno zastopanje v postopanju
podelitve patenta.
Izjemoma se lahko tem osebam dovoli tudi
začasno brezplačno zastopanje po kakem odvetniku,
ki se prostovoljno oglasi, v ustnih razpravah, ki se
vršé pred patentnim uradom ali patentno sodnijo.
Pristojbine odvetnikov, patentnih zastopnikov
in po oblastvu potrjenih zasebnih tehnikov za to
zastopanje veljajo za odložene.
g. 2.
Te ugodnosti gredo le tisti osebi, kateri so
se izrecno dovolile, in zlasti ne prehajajo na pravne
naslednike dotične osebe.
Ako se udeleži več oseb zaprosila patenta ali
kakor sopravdniki izpodbojnega spora patenta, se
morejo omenjene ugodnosti le dovoliti, ako se izpolnijo
njih uveti glede vseh udeleženih oseb.
g. 3.
O prisodbi zaprošenih ugodnosti razsoja
končnoveljavno predsednik patentnega urada.
Začasno brezplačno zastopanje kake stranke
po kakem odvetniku se more dovoliti le po razmerju
števila udov različnih odvetniških zbornic,
ki se oglasi prostovoljno k temu zastopanju.
Patentni zastopnik, oziroma po oblastvu potrjeni
zasebni tehnik, ki ima dolžnost, začasno brezplačno
zastopati (g» 16 ukaza ministrstev na trgovino
in notranje stvari z dne 15. septembra 1898. 1.
[drž. zak. št. 161] o poklicnem zastopanju strank
v patentnih stvareh po patentnih zastopnikih in potrjenih
zasebnih tehnikih) se pokliče s konenoveljavno
odredbo predsednika patentnega urada.
O načinih poklica odvetnikov k začasno brezplačnemu
zastopanju se bode trgovinsko ministrstvo
dogovorilo z omenjenimi odvetniškimi zbornicami.
II. Zaprosilo za ugodnosti.
g. 4.
Patenta zglasila, za katera se želi odlog zglasitvene
ali prve letne pristojbine, in pa vloge, za
katere se želi odpust ene v g g. 115 in 116, št. 1,
2, 3 patentnega zakona predpisanih pristojbin, naj
stranka na prvi poli pod kolkom opremi s primernim
zaznamkom.
1.5.
Vsaki vlogi, v kateri se želi prisodba kake
v g. tega ukaza oznamenjenih ugodnosti, naj stranka
priloži spričevalo o svojih imovinskih razmerah.
III. Izdatek in potrdilo spričeval.
g. 6.
Ako prosi stranka za ugodnost v svoji lastnosti
kakor delavec, mora biti v spričevalu potrjeno, da
stranka razen mezde iz delovnega razmerja, katero
je povedati, ne dobiva drugega dohodka.
To spričevalo naj dotični osebi izda delodavec,
in potrditi ga mora župan strankinega stanovališča
in vrhu tega pristojno politično oblastvo prve
stopinje.
Ako stanuje stranka v ozemlju kake občine
z lastnim ústavom, je samo potrebno, da potrdi
spričevalo delodavca občinsko oblastvo, poslujoče
kakor politično oblastvo prve stopinje.

Kos LIII. 164. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 15. septembra 1898 281
g. 7.
Ako prosi stranka za ugodnost na podstavi
svoje siromašnosti, mora biti v spričevalu z napovedjo
dohodka, ki ga dobiva stranka z zaslužkom ali
iz drugih virov, in imenovanje osebe, za katerih
preživljevanje je morda stranki skrbeti, potrjeno, da
stranka ne dobiva dohodka čez borno vzdrževanje,
potrebno zanjo in njeno rodbino.
To spričevalo naj izda stranki župan njenega
stanovališča in naj ga potrdi politično oblastvo prve
stopinje.
Spričevala, katera je izdala občina z lastnim
ústavom, poslujoča kakor politično oblastvo prve
stopinje, ne potrebujejo nikakega daljnega potrdila.
g. 8.
V g g. 6 in 7 imenovana spričevala je izdajati
in potrjevati brez stroškov in pristojbin.
g. 9.
Na podstavi spričeval, ki so se izdala in po-
Irdila pred več nego pol letom pred prošnjo za
kako v g. 1 oznamenjenih ugodnosti, se morejo te
ugodnosti, le dovoliti, če so osebe (delodavci) oziroma
oblastva, poklicana v posameznem slučaju k izdaji
ali potrdilu spričevala, v zadnjih šestih mesecih
potrdila trajno pravilnost spričevala s pismeno izjavo,
napisano na spričevalu. Izjavljaje to je enako ravnati
kakor pri prvotni izdaji in potrdilu.
g. 10.
Ugodnosti po g. 1 tege ukaza se lahko zapro- I
sijo tudi na podstavi spričevala, ki se je po mini-J
strskem ukazu z dne 23. maja 1897. 1. (drž. zak. I
št. 130) v dobavo pravice revnih v sodnem postopanju
redno izdalo in potrdilo, in je po g. 6 orrienjenega
ukaza še pravnoveljavno.
g. 11.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899. L
v moč.
Thun s. r.
Baernreither s. r. Kaizl s. r.
Ruber s. r.
164.
Ukaz trgovinskega ministrstva
z dne 15. septembra 1898- L
o obrambi iznajdeb na tuzemskih razstavah.
Na podstavi gg. 6 in 124 zakona z dne 11. januvarja
1897. 1. (drž. zak. št. 30) o obrambi iznajdeb
(patentni zakon) se ukazuje tako:
i-1-
Trgovinski minister določa od slučaja do slučaja
tuzemsko razstavo, na kateri se lahko lasti za
razstavljene iznajdbe začasna patentna obramba
z olajšanimi pogoji v zmislu tega ukaza.
Prisodbe te pravice za tuzemsko razstavo naj
zaprosi pri trgovinskem ministrstvu vodstvo razstave,
predloživši načrt razstave in naznanivši obstanek
razstave.
Razstavi prisojeno pravico je razglasiti v „k. k.
Wiener Zeitung", v patentnem listu in pa v uradnem
listu tiste kronovine, v kateri je razstava.
Pred razglasom razstavi prisojene pravice
v „k. k. Wiener Zeitung" se ne morejo* lastiti s tem
ukazom dodeljene ugodnosti za iznajdbe, razstavljene
na tisti razstavi.
g. 2.
Iznajdbe, ki se razstavijo na tuzemskih razstavah
(g. 1), uživajo že od časa, ko se je dotični
iznajdbeni predmet prinesel v razstavni prostor,
vrednostno pravico v zmislu g. 54 patentnega zakona
z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30)
s pogojem, da se iznajdba pri patentnem uradu
redno zglasi k patentni obrambi v času, ko se je
dotični iznajdbeni predmet prinesel v razstavni prostor
do najpozneje tri mesce po koncu razstave.
S tem uvetom se ima čas izročitve dotičnega
iznajdbenega predmeta v razstavni prostor v vsakem
oziru za enakega času zglasitve kake iznajdbe
v zmislu patentnega zakona.
Od več enakih iznajdeb, kojih predmeti se prinesejo
istočasno v razstavni prostor, ima tista
iznajdba prednost (prednostno pravico) pred drugimi,
ki se je poprej k patentu zglasila pri patentnem
uradu.

282 Kos LIII. 164. Ukaz trgovinskega m: listrstva z dne 15. septembra 1898.
g. 3.
Zglasilu patenta v zmislu g. 2 mora razen
prilog, zahtevanih s gg. 51 in 53 patentnega zakona
z dne 11. januvarja 1897. 1. (drž. zak. št. 30)
biti páloženo potrdilo vodstva razstave:
1. o tem, da se k patentni obrambi zglašeni
in v iznajdbenem popisu za novo označeni iznajdbeni
predmet v bistvu ujema z iznajdbenim predmetom,
ki ga je razstavil zglasilec ;
2. o dnevu izročitve razstavljenega iznajdbenega
predmeta v razstavni prostor;
3. o obstanku razstave, če se je zglasilo opravilo
pred sklepom razstave, ali o dnevu sklepa razstave,
če se je zglasilo opravilo po sklepu razstave.
g. 4.
V zmislu predstoječih gg. 2 in 3 opravljeno
zglasilo patenta naj patentni urad objavi v patentnem
listu, naznanivši dan izročitve iznajdbenega
predmeta v razstavni prostor in pa dan zglasila
iznajdbe pri patentnem uradu.
g. 5.
Prednost zglašene iznajdbe je presojati zgolj
po določilih g. 54 patentnega zakona z dne 11. januvarja
1897. 1. (drž. zak. št. 30), ako se je patent
zglasil še le po preteku Ireh mesecev po sklepu
razstave, ali Če se k patentni obrambi zglašeni
iznajdbeni predmet v bistvu ne ujema s predmetom,
ki ga je razstavil zglasilec.
g- 6.
Patentni urad ima pravico, da dá skladnost
k patentni obrambi zglašene iznajdbe z razstavljenim
iznajdbenim predmetom na licu mesta na
stroške zglasilca preskusiti, če se ta skladnost ne
more z natančnostjo spoznati iz prilog zglasila.
g. 7.
Na podstaví kakega po predstoječih pravilih
redno zglašenega patenta ima zglasilec pravico,
lastiti si začasno palentno obrambo v zmislu
gg. 106 in 108 patentnega zakona z dne 11. januvarja
1897. 1. (drž. zak. št. 30) pred sodnijo že
z dnem rednega zglasila patenta.
V dokazovanje te začasne patentne obrambe
je potiebna pritožba od patentnega urada potrjenega
popisa zglašene iznajdbe in pa potrdila o dnevu
izročitve iznajdbenega predmeta v razstavni prostor
in o dnevu zglasila patenta.
v moč.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899. I.
Baernreither s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIV. — Izdan in razposlan dne 20. septembra 1898.
Ysebina: Št. 165. Razglas glede prenaredbe dopustilnih določil za lokalni železnici od Dunaja v Wiener-Neudorf
in od Wiener-Neudorfa v Guntramsdorf.
Razglas železniškega ministrstva
z dne 5. septembra 1898.1.
glede prenaredbe dopustilnih določil za lokalni
železnici od Dunaja v Wiener-Neudorf in od Wie-
ner-Neudorfa v Guntramsdorf.
Na podstaví Najvišega pooblastila se za lokalni
železnici od Dunaja v Wiener-Neudorf in od Wiener-Neudorfa
v Guntramsdorf, ki sta predmet Najviših
dopustilnic z dne 10. marca 1885. 1. (drž.
zak. št. 45) in z dne 29. decembra 1886. 1. (drž.
zak. št. 16 iz 1. 1887.) z razveljavo določil v odstavkih
II. in III. razglasa o. kr. trgovinskega ministrstva
z dne 16. marca 1894. 1. (drž. zak. št. 51)
določajo nastopne odredbe:
A.
Za lokalno železnico od Dunaja (Matzleinsdorfska
proga) do Wiener-Neudorf naj veljajo, začenši
od današnjega dne, nastopna določila:
I.
Odredbe v g g. 1 do vštevši 7 Najviše dopustilnice
z dne 10. marca 1885. 1. (drž. zak. št. 45)
ostanejo tudi v bodoče v moči z merilom, da se
delniški družbi dunajskih lokalnih železnic, kakor
sedanji koncesijonarki, dodeljuje dovolilo, za oskrbo
osebnega prometa porabljati električno moč po po
bližnjih načinih, ustanovljenih po c. kr. železniškem
ministrstvu.
II.
Na mesto gg. 9, 13 in 15 v prvotni obliki
Najviše dopustilnice z dne 10. marca 1885. 1. (drž.
zak. št. 45) in gg. 8, 10, 11, 12 in 14 v prenarejeni
obliki razglasa c. kr. trgovinskega ministrstva
z dne 16. marca 1894. 1. (drž. zak. št. 51) stopijo
nastopne odredbe:
g. 8.
Družbi se priznava pravica, da s posebnim
dovolilom državne uprave izda prednostne obligacije,
ki se smejo glasiti samo na avstrijsko ali kronsko
vrednoto, do tistega zneska, katerega obrestovanje
in načrtu primerna razdolžba je stalno zagotovljena
po izkazih, katere preskušuje c. kr. železniško
ministrstvo.
Vrhu tega dobi družba pravico izdati prednostne
delnice, katere imajo glede obrestovanja in
razdolžbe prednost pred osnovnimi delnicami, do
zneska, ustanovljenega po državni upravi.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam,
predno nastane osnovnim delnicam pravica do dividende,
pri čemer pa ne sme biti nikakega doplačila
iz doneskov poznejših let, se ne sme odmerjati
z več nego s štirimi odstotki.
Znesek resnične in pa nominalne nápravné
glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
(6 lovenia oh.) 73

284
Kos LIV. 165. Razglas ministrstva za železnice z dne 5. septembra 1898.
Ako bi po popolni uporabi nápravné glavnice
bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi [bilo
treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični
stroški prišteti napravni glavnici, če je državna
uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev
obratnih naprav in se stroški izkažejo,
kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati
v času, dokler traja dopustilo, po razdolžnem črtežu,
ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih
obligacij in prednostnih delnic, ki se izdado, potre -
buje jo odobrila državne uprave.
g. 9.
Ako bi oblastva o priliki svečanostij, vojaških
prehodov, parad, potem radi naprave kanalov, polaganja
cevi itd. spoznala za potrebno, na kakem kosu
dopuščene železnice začasno ustaviti obral, se mora
družba dotičnim odredbam oblastev brezuporno pokoriti
brez vsake pravice do odškodnine za škodo,
ki ji je nastala vsled začasno ustavljenega obrata.
Enaka dolžnost veže družbo, kedar in dokler
bi v slučaju mobilizacije ali vojske po mnenju vojaškega
oblastva bilo potrebno ustaviti obrat, ker se
vojaška krdela pomikajo po cestah, uporabljanih za
lokalno železnico, ali radi drugih vojaških operacij
na njih.
g. 10.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih
cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi
oseb in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil
potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih,
katera bodo veljala vsaki čas pri avstrijskih državnih
železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi na deželno
brambo in črno vojsko obeh državnih polovic,
na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to
ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice,
ampak tudi, kcdar potujejo te osebe službeno
na svoj račun k orožnim vajam in priglednim
zborom.
Družba je dolžna, da pristopi k dogovoru,
med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu
za stran nabave in imetja opravnih reči za
prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pripomaganja
z osebjem in z vozili za veče vojaške
prevoze, dalje da pristopi k vsakikrat veljajočim
predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu
dogovoru, kije obveljal 1. dne junija 1871.1.
o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je
na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsaki čas veljajoči predpis za vojaški prevoz
po železnicah, in pa vsaki čas veljajoči predpisi o
železništvu za čas vojske zadobé za družbo moč in
veljavo z dnem, ko se prične po dopuščenih železnicah
obrat. Prednisi enake vrste, ki se izdado po
tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku,
zadobé za družbo veljavnost tedaj, kadar se ji priznanijo
uradoma.
Te dolžnosti ima družba samo v toliko, v kolikor
še zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom
na drugotnost te proge in na olajšila, podeljena
vsled tega glede na napravo, opremo in vrsto
obrata.
Družba je dolžna, oddajajo službe se ozirati
po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž.
zak. št. 60) na doslúžené podčastnike iz vojske,
vojne marine in deželne brambe.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne
straže, finančne straže itd.), naj enako veljajo znižani
tarifni postavki, veljajoči glede vojaških prevozov.
g. ii.
Dopustilna doba in ž njo vred v g. 9. lit. b)
zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba
zoper napravo novih železnic se določa na čas do
10. marca 1975. 1. ter mine po izteku tega roka.
Družba nima pravice, oddajati obrat dopuščene
železnice tretjim osebam, rezcn če drža\na
uprava to izrecno dovoli.
Državni upravi se pridržuje pravica, prev/eti
obrat dopuščene železnice in jo v potem še ostali
dopustilni dobi voditi na račun družbe zlasti v slučaju,
če bi dobila direktno stično zvezo z železnico,
ki jo vsaki čas obratuje država.
V tem slučaju mora družba stroške, ki so res
nastali vsled obratovanja, eventuvalno katere je poprečno
določiti, povrniti državni upravi.
Sploh je načine, kako je voditi obrat ura\nati
z obratno pogodbo, ki se sklene z družbo.
Družba ima nadalje dolžnost po pogojih in pridržkih,
navedenih v členu XIL zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1895. 1), vsaki čas
dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno

Kos LIV. 165. Razglas železniškega ministrstva z dne 5. septembra 1898. 285
porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami
ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo
v državnem obratu, in to tako, da bo imela državna
uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno
cdškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele
vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam
železnici ali posameznih njenih kosih.
Ako bi prehod vozil državne uprave na lokalno
železnico ne bil združljiv z olajšili, njej podeljenimi,
je veče stroške, ki so nastali vsled tega, povrniti
podjetbi lokalne železnice.
g. 12.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme
dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat
oddana, odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih :
1. Da se določi odkupnina, se seštejejo
letni čisti doneski, kar jih bo imela podjetba v poslednjili
sedmih letih pred samim odkupom, od tega
se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in
potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih
petih let.
Če bi se železnica odkupila po preteku dopustilu
vstrezajoče začasne davčne prostosti, tedaj je
z davki, dokladami in drugačnimi javnimi davščinami,
katere zadenejo odkupljeno železniško podjetbo,
ravnati kot z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let,
privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka
prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po
odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta
ter ga odbiti od doneska.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donesku
pa je z ozirom na desetodstotni rentni davek,
ki ga je plačevati od odkupne rente po g. 131.,
lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak.
št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh
čistih doneskov.
2. Ako bi se pak železnica odkupila pred pretekom
leta 1900. in kadar bi po določilih odstavka
1. najdeni poprečni čisti donos brez ozira na
pribitek ene devetine, naveden v odstavku 1., ne
dosegel vsaj letnega zneska, enakega tisti letnini,
ki je potrebna za počrtežno obrestovanje in razdolžbo
prednostnih obligacij, ki se bodo izdale z odobrilom
državne uprave, s prišteto tisto letnino, ki je potrebna
za štiriodstotno obrestovanje in počrtežno razdolžbo
prednostnih delnic, izdanih z dovolilom
državne uprave, in pa za štiriodstotno obrestovanje
in počitežno razdolžbo polovice po državni upravi
I odobrene osnovne delnične glavnice, tedaj se ta
spredaj oznamenjeni letni znesek določi za Čisti
donos, ki ga je jemati v podstavo zâ odmero odkupnine.
3. Ako bi se pak železnica odkupila po preteku
leta 1900. in kedar bi po določilih odstavka 1.
najdeni poprečni čisti donos brez ozira na pribitek
ene devetine, naveden v odstavku 1, ne dosegel vsaj
letnega zneska, ki je enak letnini, potrebni za počrtežno
obrestovanje in razdolžbo prednostnih obligacij,
ki se bodo izdale z odobrilom državne uprave,
s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno
obrestovanje po državni upravi odobrene prednostne
in osnovne delniške glavnice in /.a razdolžbo
vse te delniške glavnice v času, dokler traja to dopustilo,
tedaj se določi ta spredaj oznamenjeni letni
znesek za čisti donos, ki ga je jemati v podstavo
za odmero odkupnine.
4. Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, da
se družbi v še ostali dopustilni dobi poprečni donos
izplačuje v zmislu odstavka 1, odbivši retni davek,
ki ga je plačati od odkupne rente, oziroma ako bi
nastopil kak v odstavkih 2 in 3 omenjeni slučaj,
tamkaj navedena letnina za napravno glavnico v polletnih
obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra
vsakega leta po dospelosti, in da se v nazadnje navedenih
slučajih posebno povrne družbi rentni davek,
ki ga bo plačati od odkupne rente.
5. Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli
mesto družbe sama plačati prednostne obligacije,
izdane v namen nabave novcev za dopuščeno
železnico; v tem slučaju je odkupno rento, katero
je poravnati v zmislu odstavka 4., okrajšati za
potrebščino v obrestovanje in razdolžbo oznamenjene
obligacijske glavnice in pa, ako tako pride, za
tej potrebščini primerno kvoto pribitka, ki ga je po
končnem določilu odstavka 1. prišteti poprečnemu
donosu.
Državi se pridržuje nadalje pravica, da sme
kadarkoli na mesto še ne dospelih plačil v obrokih,
ki jih je po predstoječih določilih plačevati družbi,
plačati glavnico, ki je enaka znesku gla\nične računaje
obresti od obresti, po štiri od što na leto,
diskontovane vrednosti, teh plačil, samo ob sebi
umevno odbivši morda v smislu končnega določila
odstavka 1 storjeni pribitek.
Ako se država odloči, plačati to glavnico,
plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah \sake
vrste, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice
je računati pri tem po tistem kurzu, ki se pokaže
za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se
v ravno preteklem polletju zaznamovali na dunajski
borzi uradno o državnih zadolžnicah enake vrste.

286
Kos LIV. 165. Razglas železniškega ministrstva z dne 5. septembra 1898.
6. Po odkupu železnic in z dnem tega od- j | in brez sodnega posredovanja vzeti v fizično posest
kupa pride država, izplačavši odkupnino, brez daljnje oznamenjene imovinske predmete.
odplate v bremen čisto — oziroma ako bi se država
pri odkupu poslúžila pravice, pridržane ji po od- PoČenši s časom odkupa se bode odkupljena
stavku 5, alinea 1, samo z zastavno pravico za železnica obratovala za račun države, in potemtakem
prednostne obligacije, ki jih je država sama pre-, ' so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški
vzela v poplačilo, obremenjeno last in užitek do- pa na Škodo državi.
puščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do
bodo premične ali nepremične, vštevši naprave za
časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera
izdelovanje elektrike, nadalje vozila in gradivne za-
pak mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in
loge in pa iz nápravné glavnice narejene obratne
obrata železnice, do zgoranjega časa nastajajoče
in pričuvne zaklade, v kolikor niso bili ti že do-
obračunske dolžnosti in druge dolgove.
ločiln primerno uporabljeni z odobrilom državne
uprave.
10. Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi
odkupne izjave (št. 7) opravi vknjižbo državne
lastninske pravice na vseh nepremičnih imovinskih
predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
7. Sklep državne uprave o izvrševanju državne
pravice odkupa, kateri se mora zgoditi vselej z začetkom
koledarskega leta, se v obliki izjave priobči
železniški podjetbi najpozneje do 31. dne oktobra
neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V j i izjavi se določi:
a) čas, od katerega se opravi odkup;
b) železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in
drugi imovinski predmeti, kateri morajo bodi
s'" kot pritiklina železniške podjetbe ali v poplačilo
terjatev države iz drugih pravnih naslovov
preiti na državo ;
c) znesek odkupnine, ki jo plača država železniški
podjetbi, eventuvalno s pridržkom poznejše
izprave začasno ovedene odkupne cene s povedbo
plačilnega roka in plačilnega kraja.
8. Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti
ob enem z vrocbo odkupne izjave posebnega
komisarja, kateri mora paziti na to, da se stanje
imovine od tega časa počenši ne izpremeni na
škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi,
potrebuje od Časa odkupne izjave pritrditve posebnega
komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti,
kal ere segajo črez mejo rednega opravilnega obrata
ali provziočujojo trajno obremenjenost.
9. Družba je dolžna, poskrbeti za to, da bo
mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen
za odkup, pre\zeti fizično posest vseh v odkupni
izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Družba je dolžna, dati državni upravi, ako bi
to zahtevala na razpolago pravne listine, katere bi
bile v ta namen morda še potrebne z njene strani.
g. 13.
Ko mine dopustilo in dne, katerega mine, je
družba dolžna, na odredbo državne uprave, kakor
to zahtevajo javne prometne koristi, ali na svoje
stroške kolovoz, vložen po cestah, odstraniti in porabljano
cesto dejati zopet v poprejšnji stan ali pa
vso železnico z vsemi premičnimi in nepremičnimi
pritiklinami, všlevši naprave za izdelo\anje elektrike,
dalje vozila gradivne zaloge in iz nápravné glavnice
morda narejene obratne in pričuvne zaklade v obsegu,
oznamenjenem v g. 12, št. 6 prepustiti brez
odplate državi v bremen prosto last in užitek.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se železnica
odkupi (g. 12.), obdrži družba last priČuvnega
zaklada, napravljenega iz lastnih doneskov
podjetbe, in pa kar bi imela po obračunih terjati,
potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih
ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je
družba sezidala ali pridobila sama po pooblastilu
državne uprave z izrecnim pristavkom, da té reči
niso pritiklina železnice.
g. H.
Državna uprava ima pravico, prepričati se,
da je železnica in pa nje obratna naprava v trdnem
stanju narejena in ohranjena, in ukazati, da se odvrnejo
ali pa odpravijo napake na to stran.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima Tudi ima državna uprava pravico, po svojem
državna uprava pravico, tudi brez privolitve družbe | človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po

Kos LIV. 165. Razglas železniškega ministrstva z dne 5. septembra 1898. 287
nadzornikih, pošiljanih ob stroških družbe, kakorkoli
se ji vzvidi primerno, paziti, da se električni obrat
uravna po projektu in pogodbi.
Komisar, ki ga postavi državna uprava pri
družbi, ima pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno,
hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa,
kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v vélike
zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe,
nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom,
oziroma kvarne javni koristi ; toda v takem
primeru je komisarjeva dolžnost, si precej izprositi
odločbo ministrstva za železnice, katero je dati
brez odloga in katera veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadzorovanje železniške
podjetbe plačuje družba, z ozirom na opravila, ki
so ž njim združena, v državno blagajnico poprečno
vračilo, čegar višino ustanovi državna uprava,
oziraje se na obseg podjetbe.
Družba se odvezuje zaveznosti, izrečenih
v g. 89. železničnega obratnega redu z dne 16. novembra
1851. L (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) glede
na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem
ali dohodarstveno-uradnem nadzoru, in
glede dolžnosti, zastonj nabavljati in vzdrževati
uradne mestnosti.
g. 15.
Državna uprava si pridržuje nadalje pravico,
da se sme, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila
večkrat prelomile ali opustile v prvotni dopustilnici,
v tem razglasu, v dopustilnih pogojih ali v zakonih
naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih
naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo
izgubilo moč še pred iztekom dopustilne
dobe.
III.
V dopolnilo določil v oddelku II (obrat) dopustilnih
pogojev, postavljenih za lokalno železnico
Dunaj (Matzleinsdorfska proga) — Wiener-Neudorf,
se, razveljavljaje točko 1 oddelka II omenjenih dopustilnih
pogojev, ustanavlja to-le:
a) Tarife za prevoz oseb in blaga, razredba blaga
in vsa na prevoz blaga se nanašajoča postranska
določila potrebujejo dovolila c. kr. železniškega
ministrstva, pri čemer je na eni strani
gledati na javne obzire, na drugi strani na zadostno
donosnost železniške podjetbe.
Tarifni del I avstrijskih in bosensko-hercegovinskih
železnic, obsegajoč skupna dolo-
Čila za odpravo oseb, popotne prtljage,
ekspresnega blaga in psov, dalje tarifni del I,
zadevajoč splošna določila za odpravo mrlicev,
živih živali in blaga na avstrijsko-ogrskih in
bosensko-hercegovinskih železnicah, zadnji
s prenaredbami, pogojenimi z razredbo blaga
c. kr. avstrijskih državnih železnic, naj bodeta
na zahtevo c. kr. železniškega ministrstva ve-
Ijala tudi na tu dopuščeno lokalno železnico.
Vozne cene in voznine, ki jih je pobirati,
in druge pristojbine se smejo preračunati le
v takratni zakoniti deželni vrednoti brez nadavka.
Ko je dala železnica v dveh zaporednih
obratnih letih čisti donos najmanj 6 odstotkov
nápravné glavnice, lahko odredi železniško ministrstvo
razmerno znižbo tarifnih postavkov,
ki so bili dotlej v moči.
G. kr. železniškemu ministrstvu se pridržuje,
da v pripravnem času ukrene zastran
tarifnega ravnanja z žitom in moko naredbe, ki
jih morda zahteva korist avstrijske mlinarske
obrtnosti.
b) Vredba tarif za osebe in blago in pa dajatev
v javne namene se vsak čas pridržuje zakonarstvu.
B.
Za lokalno železnico od Wiener-Neudorf-a
v Guntramsdorf naj, počenši z današnjim
dnem, veljajo nastopna določila:
I.
Odredbe g g. 1 in 4 Najviše dopustilnice
z dne 29. decembra 1886. 1. (drž. zak. št. 16 iz
1. 1887.) ostanejo tudi nadalje v moči z merilom,
da se delniški družbi dunajskih lokalnih železnic,
kakor sedanji koncesijonarki, dodeljuje dovolilo, za
oskrbo osebnega prometa porabljati električno moč
po pobližnjih načinih, ustanovljenih po c. kr. železniškem
ministrstvu.
II.
Na mesto z razglasom c. kr. trgovinskega ministrstva
z dne 16. marca 1894.1. (drž. zak. št. 51)
prenarejenih določil g g. 2, 3 in 5 omenjene Najviše
dopustilnice z dne 29. decembra 1886. 1. (drž. zak.
št. 16 iz 1. 1887.) naj stopijo naslednja pravila:
(Slovenlsch.) 74

288 Kos LIV. 165. Razglas železniškega
s 2.
Za dopuščeno železniško progo veljajo nastopne
ugodnosti:
a) oprostitev od kolkov in pristojbin za vse pogodbe,
knjižne vpise, vloge in druge listine
v nabavo glavnice in zagotovilo obrestovanja
glavnice in obrata do časa, ko se prične obrat,
in pa za pridobitev zemljišč, za gradnjo in
opravo železnice do konca prvega obratnega
leta;
b) oprostitev od kolkov in pristojbin za prvo
izdajo delnic z začasnimi listi vred, in pa od
prenosnine, kar se je nabere o nakupu
zemljišč ;
c) oprostitev od pristojbin in taks, ki jih je plačati
za podeljeno dopustilo in za izdajo dopusiilnice
;
d) oprostitev od pridobnine in dohodarine, od
plačevanja kuponskih kolkovnin in pa od vsakega
novega davka, ki bi se morda uvel na
njih mesto, za čas do 10. marca 1915. 1.
ministrstva z dne 5. septembra 1898.
g. 3.
Družba je dolžna, po dopuščeni železnični
progi vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas, dokler
bo trajalo dopustilo.
g. 5.
V ostalem je imenovano železnico šteti za celovit
del podjelbe lokalne železnice, ki je predmet
dopustilnice z dne 10. marca 1885. h), (drž. zak.
št. 45.) 1, in o nji naj torej veljajo določila g g. 4
in 7 zgoraj omenjene dopustilnice v prvotni obliki,
določila gg. 8 do 15 pa v obliki, izpremenjeni v odstavku
A, sub II tega razglasa.
III.
Zastran obrata naj dopolnila dopustilnih pogojev,
ustanovljena v odstavku A, III toga razglasa
za lokalno železnico z Dunaja (Matzleinsdorfska
proga)—Wiener-Neudorf, veljajo tudi za lokalno
železnico Wiener-Neudorf—Guntramsdorf.
Wittek s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LV. — Izdan in razposlan dne 20. septembra 1898.
Vsebina: Št. 106. Dopustilnica za lokalno železnico Jilemnice—Roketnice z eventuvalnim nadaljevanjem v Dül
Zelený (Polu! mé Fi orní), oziroma Svět Nový.
1.0Ö* železnice v Dul Zelený (Polubné Horní) k stiku
1 z nameravano lokalno železnico Tannwald—meja,
DopUStilniCa Z dne 29. aVgUSta eventuvalno v Svet Nový z razmerjem, da naj ve-
1QOQ 1 i lJ a J 0 določila te dopustilnice za vso podjetbo.
za lokalno železnico Jilemnice—Roketnice z even-
tuvalnim nadaljevanjem v Dul Zelený (Polybné
Horní), oziroma Svět Nový.
Na podstaví Najvišega pooblastila se mi je
v porazumu z udeleženimi ministrstvi vzvidelo
Njegovi Presvetlosti gospodu grofu Ivanu pl. Harrachii,
graščaku v Jilemnici, v družbi z gospodi
Jožefom Haney-cm. tovarnarjem v Spodnji Roketnici,
Božidaru Hübner-ju, prokuristu v Jabloncu,
Francu Jerie-ju, županu, in Ivanu Zubatému, okrajnemu
načelniku v Jilemnici, podeliti po pogojih in
načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil
zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra
1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne
31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895)
zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne
železnice, katero bo kot lokalno železnico
s pravilnim tirom napraviti od postaje Jilemnice
c. kr. priv. avstrijske severnozapadne železnice čez
Privlak in Jablonec v Roketnice z eventuvalnim nadaljevanjem
v Dul Zelený (Polubné Horní) k stiku
z nameravano lokalno železnico Tannwald—meja
in v Svět Nový.
8- L
Koncesijonarji imajo pravico, napraviti nadaljevalno
progo od uvodno oznamenjene lokalne
289
Pravica koncesijonarjev v napravo omenjene
nadaljevalne proge mine, ako bi se te pravice ne
poslúžili v dobi petih let, računeč od današnjega
dne. Istotako se državni upravi, tudi predno mine
zgoraj omenjena doba petih let, pridržuje pravica
izjaviti, da je minila pravica koncesijonarjev v napravo
omenjene nadaljevalne proge, in podeliti dopustilo
za njo kakemu drugemu podjetniku, ako bi
koncesijonarji ne mogli prevzeti naprave te proge
po pogojih, katere so ponudili drugi prosilci, in jih
je državna uprava odobrila.
Da izdado dotično izjavo, se dovoli koncesijonarjem
rok treh mesecev, ko se je uradno naznanila
eventuvalna druga dopustilna prošnja.
g. 2.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se
podeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene
ugodnosti.
g. 3.
Koncesijonarji so dolžni, začeti gradnjo dopuščene
železnice precej po dobljenem dovolilu za
njo, dokončati jo najpozneje v dveh in pol letih,
(Slovenisoh.) 75

290 Kos LV. 166. Doppstiini a z dne 29. avgusta 1898-
računeč od današnjega dne, in izročiti dodelano železnico
javnemu prometu, ter vzdrževati po nji nepretrgoma
ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali zgoranjega roka za gradnjo
in pa da izvršé in opremijo železnico, kakor
zahteva dopustilo, morajo dati koncesijonarji na
zalite vanje državne uprave zagotovilo 20.000 gl.
položivši varščino v vrednostnih papirjih, v katerih
se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti,
se sme izreči, da je zapala ta varščina.
Rok za gradnjo eventuvalnega nadaljevanja
v Dúl Zelený oziroma Svět Nový, ustanovi o svojem
času c. k. ministrstvo za železnice.
g. 4.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se dodeljuje
koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih dotičnih
zakonitih predpisov.
Isto pravico je dodeliti koncesijonarjem tudi
zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in
o katerih bi državna uprava spoznala, daje njih naprava
v javni koristi.
g. 5.
i
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu
dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice
in po dopustilnih pogojih, ki jih je postavilo ministrstvo
za železnice za lokalno železnico Jilemnice—Roketnice,
oziroma jih bo morda še postaviti
za nadaljevalno progo, navedeno v g. 1. kakor tudi
po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu
o dopuščanju železnic z dne 14. septembra
1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat
železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1
iz 1. 1852.) in pa po zakonih in ukazih, kateri se
morda dado v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo
varnostne naredbe in prometni predpisi,
obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih
določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom
na posebne prometne in obratne razmere,
sosebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno
ministrstvu za železnice, in glede tega bodo veljali
posebni doticni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo
za železnice.
Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za oskrbo
svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in v ta
namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze
avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno
žel^znično podjetbo ustanovila posebna pokojninska
blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi,
kakor pri blagajnici imenovane zveze.
g. 6.
Koncesijonarjem se priznava pravica, da s posebnim
dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih
ta postavi, naredé delniško družbo, katera mora
stopiti v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Koncesijonarjem se daje dalje pravica, da
izdajo prednostnih delnic, katere imajo glede
obrestovanja in razdolžbe prednost pred osnovnimi
delnicami, do zneska, kakor ga ustanovi državna
uprava.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam,
preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende,
pri čemer pa ne bodi nobenega doplačila
iz doneskov poznejših let, se ne sme odmerjati
z več kakor pet odstotkov.
Znesek resnične in pa nominalne nápravné
glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo
razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta,
za gradnjo in opravo železnice, vštevši dobavo
vozil in pa za dotacijo pričuvnega zaklada, ki ga
določi državna uprava, in se izkažejo, kakor gre,
prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem
res izplačane, in kar je morda res bilo
kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun
nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po dovršitvi železnice treba še
drugih novih staveb, in ako bi bilo treba pomnožiti
obratne naprave, se smejo doticni stroški prišteti
napravni glavnici, če je državna uprava privolila
v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo naprav
in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je poplačati po razdolžbenem
črtežu, ki ga odobri državna uprava,
v času, dokler bo trajalo dopustilo.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih in
prednostnih delnic potrebujejo odobrila državne
uprave.
g. 7.
Vojaščino > bo prevažati po znižanih tarifnih
cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi

oseb in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil
potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih,
katera bodo vsaki čas veljala pri c. kr. privilegogovani
avstrijski severnozapadni železnici.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno
brambo in črno vojsko obeh državnih polovic, na
tirolske deželne strelce in žandarje, in to ne samo
ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak
tudi kadar potujejo te osebe službeno na svoj
račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji so dolžni, da pristopijo k dogovoru,
med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu
zastran nabave in imetja opravnih reči
za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega
pripomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške
prevoze, dalje da pristopijo k vsakikrat veljajočim
predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu
dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija
1871. 1. o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere
je na račun vojaške blagajnice prevažati
ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpis za vojaške prevoze
po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o
železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje
moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopušceni
železnici obrat. Predpisi omenjene vrste, ki
se izdado po tem Času, pa se ne objavijo po državnem
zakoniku, zadobe za koncesijonarje veljavnost
tedaj, kadar se jim priznanijo uradoma.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko,
v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo
z ozirom na drugotnost te proge in olajŠila, dodeljena
vsled tega glede na napravo, opremo in
vrsto obrata.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se
ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1.
(drž. zak. št. 60) na doslúžené podčastnike iz vojske,
vojne marine in deželne brambe.
g. 8.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih glede
vojaških prezovov ustanavlja g. 7., podeliti civilnim
stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.)
ali drugim javnim organom, to se določa v dopustilnih
pogojih.
8.9.
Dopustilna doba in ž njo vred v g. 9. lit. b)
zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba
Kos LV. 166. Dopustilni a z dne 29. avgusta 1898. 291
zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset
(90) let, računeč od današnjega dne, ter mine
po izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo
moč tudi pred iztekom gorenjega roka,
ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v g. 3. ustanovljene
o začetku in dovršitvi gradnje in o začetku
obrata, v kolikor bi se ne mogel kak prestop
roka opravičiti po zmislu g. 11., lit. b) zakona o
dopuščanju železnic.
g. 10.
Koncesijonarji nimajo pravice, prepuščati obrat
dopuščene železnice tretjim osebam, razen v slučaju
izrecnega dovolila od strani državne uprave.
Državni upravi se pridržuje pravica, prevzeti
obrat dopuščene železnice zlasti v slučaju, ako bi
dobila direktno stično zvezo z eno tačasno po državi
obratovanih železnic, in ga potem voditi v še ostali
dopustilni dobi za račun koncesijonarjev.
V tem slučaju morajo koncesijonarji državni
upravi povrniti stroške, ki so resnično nastali vsled
obratovanja, eventuvalno jih je poprečno določiti.
Sploh je načine, kako je voditi ta obrat, vravnati
z obratno pogodbo, katero je skleniti s koncesijonarji.
g. n.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in
pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne
31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.),
vsakikrat dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje
skupno porabo železnice za promet med že
obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še napravijo
in bodo v državnem obratu, in to takó, da bo
imela državna uprava pravico, prosto določevaje
tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati
odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po
skupno porabljam železnici ali posameznih njenih
kosih.
g, 12.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme
dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat
oddana, vsaki čas odkupiti po nastopnih določilih:
1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni
čisti donosi, kar jih bo imela podjetba v poslednjih

292 Kos LV. 166. Dopustilnica z dne 29. avgusta 1898.
sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo
čisti donosi najslabejših dveh let in potem
se izračuni poprečni čisti donosi ostalih petih let.
2. Ce bi se železnica odkupila po preteku začasne
davčne prostosti, določene v g. 3., tedaj je
pri seŠtetju letnih čistih donosov z davki s pri- '
bitki vred in drugačnimi javnimi davščinami, katere i
zadenejo odkupljeno železniško podjetbo, ravnati j
kakor z obratnimi stroški. I
Če ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let, |
privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka
prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po
odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta
ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu Čistemu donosu pa je z ozirom
na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od
odkupne rente po g. 131., lit. a) zak.ona z dne
25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek
v višini ene devetine teh čistih donosov.
3. Odkupno ceno, preračunjeno po zmislu
sprednjega določila, je plačevati potem koncesijonarjem
kot odškodbo za odkup železnice med še ostalo
dobo dopustilnega trajanja v polletnih obrokih dne
30. junija in 31. dne decembra vsakega leta po'
dospelosti.
4. Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim
sedmim obratnim letom ali kadar bi po
določilih odstavkov 1 in 2 najdeni poprečni čisti
donos brez ozira na pribitek, omenjen v končnem
stavku odstavka 2, ne dosegel vsaj letnega zneska, ki
je enak tisti letnini, ki je potrebna za štiriodstotno
obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene
imenske osnovne glavnice v času, dokler bo
trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo
dá država za odkup železnice, v tem, da država
plača spredaj navedeno letnino za delniško glavnico
v polletnih obrokih, 30. dne junija in 31. dne
decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne
koncesijonarjem rentnino, ki jo je plačevati
od te odkupne rente.
5. Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli
na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu
odstavka 3., oziroma namesto letnine, ki jo je po
odstavku 4. plačevati za delniško glavnico, plačati
glavnico, enako znesku glavniške, računeč obresti
od obresti, po štiri od sto na leto diskonlovane
vrednosti plačil, ki jih je opravljati po določilih odstavka
3 in 4, seveda ne prištevši pribitek, omenjen
v končnem stavku odstavka 2.
Ako se odloČi država, plačati to glavnico, plačaj
jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to
izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računiti
po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med
denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem poiletju
zaznamovali na dunajski borzi uradno o državnih
zadolžnicah enake vrste.
6. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa
pride država, ko opravi v št. 1 do 5 predpisano
odškodbo, brez daljne odplate v bremen čisto last in
v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi
rečmi, naj bodo premične ali nepremične,
vštevši vozila, gradivne zaloge in blagajnične zaloge,
kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in družbena
postranska opravila, kakor tudi iz nápravné
glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v kolikor
niso bili ti že uporabljeni namenu primerno
z odobrilom državne uprave.
7. Sklep državne uprave o izvrševanju pravice
državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej
s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave
priobči železniški podjetbi najpozneje do 31. dne
oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi:
a) Čas, od katerega se opravi odkup ;
b) železniška podjetba, ki je predmet odkupa in
drugačni imovinski predmeti, kateri morajo
bodi si kot pritiklina železniške podjetbe bodi
si iz drugih pravnih naslovov preiti na državo ;
c) znesek odkupnine, ki jo država plača železniški
podjetbi, cventuvalno s pridržkom poznejše
izprave odkupne cene (št. J do 5), katero je
ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in
plačilnega kraja.
8. Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti
ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega
komisarja, kateri mora paziti na to, da se stanje
imovine od tega časa počenši ne izpremeni na
škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi,
potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega
komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti,
katere segajo črez mejo rednega opravilnega obrata
ali provzročujejo trajno obremenjenost.
9. Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za to,
da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen
za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni
izjavi navedenih imovinskih predmetov.

Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti,
ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve
koncesijonarjev in brez sodnega posredovanja prevzeti
v fizično posest zgoraj oznamenjene imovinske
predmete.
Počenši s časom odkupa se bodo odkupljene
železnice obratovale za račun države, in potem so
vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa
na škodo državi.
Čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do
časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak
mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata
železnice do zgoranjega časa nastale obračunske
dolžnosti in druge dolgove.
10. Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi
odkupne izjave (št. 7) dá vknjižiti državno lastninsko
pravico na vseh nepremičnih imovinskih
predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni, dati državni upravi
na zahtevanje na razpolago pravne listine, katere bi
bile v ta namen morda potrebne ž njih strani.
S- 13.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine,
preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina
in užitek dopuščene železnice in vse premične
in nepremične pritikline, vštevši vozila, gradivne zaloge
in pa morda iz nápravné glavnice narejene
obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem
v g. 12., št. 6.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se železnica
odkupi (g. 12.), obdržé koncesijonarji last pričuvnega
zaklada, napravljenega iz lastnih donosov
podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih terjati,
potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih
ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so
Kos LV. 166. Dopustilnica z dne 29, avgusta 1898. 293
si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu
državne uprave z izrecnim pristavkom, da te
reči niso pritiklina železnice.
g. 14.
Državna uprava ima pravico, se prepričati, da
je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh
delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati,
da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po organu,
katerega odpošilja, pregledovati gospodarstvo, in
sosebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarjev,
kakorkoli se ji vzvidi primerno, prigledovati,
da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar,
ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat
se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega
sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za
predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam
ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom,
dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma
kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva
dolžnost, si izprositi precej odločbo ministrstva
za železnice, katero je dati brez odloga in
katera veže družbo.
g. 15.
Državni upravi se pridržuje nadalje pravica,
da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega
svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici,
v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti,
poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb
ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo
moč še pred iztekom dopustilne dobe.
(Slovenisch.) 76
Wittek s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LVI. — Izdan in razposlan dne 29. septembra 1898.
Vsebina: Št. 167. Zakon o uredbi plac profesorjev na vseučeliščih in visokih šolah in učiliščih, ki se imajo za
njim enake.
Zakon z dne 19. septembra 1898 L
o uredbi plač profesorjev na vseučeliščih in visokih
šolah in učiliščih, ki se imajo za njim enake.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem takó :
š- L
Redni profesorji na vseh fakultetah vseučelišč,
na tehniških visokih šolah, potem na visoki šoli za
zemljedelstvo in na evangelsko-bogoslovni fakulteti
na Dunaju so v VI. činovnem razredu državnih
uradnikov in dobivajo poleg sistemu primernih doklad
plačo 3200 goldinarjev, ki se po vsakih petih
letih do vštevši 20. leta tega službovanja povišuje
za 400 gl.
Od tega pa ostanejo posebne določbe, veljajoče
glede plače rednih profesorjev na bogoslovni fakulteti
v Inomostu, pripadajočih redu družbe Jezusove, nedotaknjene.
Rednim profesorjem vseučelišča Dunajskega se
dalje dodeljuje dokladá letnih 400 gl., nevštevna
v pokojnino.
g. 2.
Izredni profesorji na visokih šolah, oznamenjenih
v g. 1, so v VII. činovnem razredu državnih
(Slovenbch.)
295
uradnikov in se nastavljajo ali brez plače ali z letno
plačo 1800 gl. poleg sistemu primerne aktivitetne
doklade.
Ta plača se po peterih letih do vštevši desetega
leta tega službovanja poviša za 200 gl. (petletnice).
8.3.
Po položaju in potrebi razmer se lahko posameznim,
rednim kakor tudi izrednim profesorjem,
zlasti tudi voditeljem institutov in seminarjev, dovoljujejo
višje nego sistemu primerne plače ali druge
ugodnosti.
g. 4.
Redni profesorji na bogoslovni fakulteti v Solnogradu
in Olomucu so v VI. činovnem razredu
državnih uradnikov in dobivajo 1800 gl. plače poleg
sistemu primerne aktivitetne doklade.
Ta plača se po peterih letih, in to do vštevši
dvajsetega leta tega službovanja povišuje za 350 gl.
(petletnice).
g. 5.
Izredni profesorji na obeh teh fakultetah so
v VII. činovnem razredu državnih uradnikov in dobivajo
1400 gl. plače poleg sistemu primerne aktivitetne
doklade.
Ta plača se po peterih letih do vštevši desetega
leta tega službovanja poviša za 200 gl. (petletaice).
77

296
8.6.
Nagrado za predavanje tistih učnih strok, za
katere ne obstojijo sistemu primerne stolice, določi
nauční minister.
s-7.
Redni in izredni profesorji na akademiji obrazovalnih
umetnosti na Dunaju se enačijo v g g. 1
in 2 oznamenjcnim profesorjem glede činovnega
razreda in plače.
g. 8.
Redni profesorji šole za živinsko zdravništvo in
podkovske šole v Lvovu so v VI. činovnem razredu
državnih uradnikov in imajo pravico clo sistemu
primernih plač, zvezanih s tem činovnim razredom.
Za izredne profesorje na tej šoli veljajo v g. 2
obsežene določbe.
g. 9.
Službeno dobo, katero je redni ali izredni profesor
dovršil na enem v gg. 1,4, 7 in 8 oznamenjenih
zavodov, je, ako prestopi v enaki lastnosti na
kak drugi teh zavodov, všteti v odmero plače.
Kos LVI. 167. Zakon z dne 19. septembra 1898.
Enaka določba velja glede službene dobe na j
drugih zavodih tozemstva, ako jih je po njihovi !
uredbi smatrati za visoke šole, in ako obstaja na
njih napram profesorjem zgoraj oznamenjenih zavo-
dov popolna vzajemnost.
g. 10.
Pri izvedbi tega zakona je profesorjem prisoditi
določene plače po njihovi službeni dobi, katero so
dovršili v enakem činovnem razredu — bodisi pred
nastopom, bodisi po nastopu pravne moči tega
zakona.
g- ii.
Osebne doklade je obstoječim določilom primerno,
ako se nakaže viša plača ali če se kdo pomakne
na višo plačilno stopnjo, razmeroma ali
povsem odvzeti.
Od tega ostanejo naklade ali drugačne doklade
nedotaknjene, katere dobiva kak profesor za večje
delo, ki se je njemu izročilo in ki presega njegovo
prvotno učno obvezanost.
I 8- 12.
Profesorji, katerim so se že pred veljavo tega
zakona dovolile višje nego tu določene plače ali
druge ugodnosti, se puščajo v njih užitku.
g. 13.
Rednim profesorjem, in pa plačanim izrednim
profesorjem na vseučeliščih ne gre v bodoče več
pravica do kolegijine, katero plačujejo dijaki za
obisk predavanj ali vaj.
Kolegijina pripada državni blagajnici.
Počastnim profesorjem, neplačanim izrednim
profesorjem, zasebnim docentom in drugačnim učiteljem
na vseučeliščih ostane prejem kolegijine
v dosedanjem obsegu varovan.
Oprostitev od plačevanja kolegijin izreka sedaj
kakor poprej profesorski kolegij.
g. 14.
V času, ko stopi ta zakon v veljavo, dejanskim
rednim in plačanim izrednim profesorjem vseučelišč
je v šestmesečnem obroku, katerega je določiti ukazoma,
na voljo dano se odločiti za nadaljno pre-
jemanje kolegijine; v tem slučaju je tudi v bodoče
ž njimi ravnati po dosedanjih plačilnih določilih.
Za tiste vseučeliške profesorje, ki se v tem
obroku niso odločili za nadaljno prejemanje kolegijine,
veljajo glede odmere plače določbe tega zakona
od začetka njegove veljave brez daljnjih izjem.
g. 15.
Ta zakon stopi s prvim dnem razglasitvi sledečega
mesca v moč, in stopijo s tem časom vse
določbe prejšnjih zakonov in ukazov, ki se ne strinjajo
ž njim, iz veljave.
g. 16.
Da izvrši ta zakon, se naroča Mojemu ministru
za bogočastje in nauk.
Na Dunaju, dne 19. septembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Bylandt s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LVII. - Izdan in razposlan dne 30. avgusta 1898.
Vsebina: (Št. 1G8- 171.) 168. Razglas o dopustu male, z električno silo obratovane železnice z ozkim tirom
v ozemlju mesta Gablonec in okolica. — 169. Razglas o dopustu nadaljevalne proge male, z električno silo
obratovane železnice z ozkim tirom od Teplic v Dubí k postaji Teplice-Grajski vrt lokalne železnice Teplice
(Ěetenice) —Liberec. — 170. Zakon, s katerim se izdajejo dob čbe radi doklad k plači za eden del svetnikov
najviše sodnije in kasacijske sodnije. — 171. Ukaz, da se c kr. pomožni carinski urad I. razreda Zavidov
(na Pruskem) privzema k carinskim uradom, oznamenjenim v pristavku k ukazu z dné 15. julija 1882. L, pooblaščenim
v odpravo rastlin.
168.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 6. septembra 1898.1.
o dopustu male, z električno silo obratovane železnice
z ozkim tirom v ozemlju mesta Gablonec in
okolica.
G, kr. ministrstvo za železnice je na podstavi
in po določilih zakona o železnicah nižega reda
z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz
1. 1895.) po pogojih in načinih, natančneje ustan
ovij enih v nastopnem, v porazumu z udeleženimi
c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim mistrstvom
Gustavu Hoffmannu, posestniku tovarne
v Gabloncu nad Niso dodelilo zaprošeno dopustilo za
gradnjo in obratovanje male, z električno silo gnane
železnice z ozkim tirom v ozemlju mesta Gablonec
in okolica.
g- i.
Za dopuščeno železnico se dodeljujejo finančne
ugodnosti, navedene v členu V. s kraja omenjenega
zakona.
(Slovoniseh.)
Doba v členu V., lit. d) zgoranjega zakona
omenjenih oprostil od davka, se ustanavlja na
15 let, računeč od današnjega dne.
Glede na eventuvalno izpremembo kolkovnine
od voznic za osebe v odstotno pristojbino je uporabljati
določilo člena XX., odstavka drugega v spredaj
navedenem zakonu.
g. 2.
Koncesijonar je dolžen, začeti gradnjo s kraja
oznamenjene železnice precej po dobljenem dovolilu
za gradnjo, jo dokončati najpozneje v enem in pol
leta, računeč od današnjega dne, tor izročiti dodelano
železnico javnemu prometu in obrat po nji
vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo
dopustilo.
Da se bo držal gorenjega roku za gradnjo,
mora koncesijonar dati zagotovilo, položivši varščino
2000 gl. v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo
nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost,
se sme izreči, da je ta varščina zapala.
78

2 í) 8
Kos LVU. 168. Razglas železniškega ministrstva z dne 6. septembra 1898.
g. 3.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se dodeljuje
koncesijonarju pravica razlastitve po določilih
dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarju dodeliti tudi
zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in
o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih
naprava v javni koristi.
V kolikor bi se v napravo dopuščene železnice
rabile javne ceste, mora koncesijonar dobiti privolilo
tistih, ki so dolžni vzdrževati té ceste, oziroma
tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih
zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
Koncesijonar je dalje dolžen plačati stroške
od naprave in obrata dopuščene železnice zavisnih
vkrepov v varstvo nemotenega obrata že obstoječih
brzojavnih in telefonskih prevodov, zlasti tudi stroške
za eventuvalno potrebno preložitev teh prevodov.
g. 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopušČene
železnice držati vsebine te dopustilnice in
pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi rninisirstvo
za železnice, pa tudi semkaj meréčih zakonov
in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic
z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238)
in redu za obrat železnic z dne 16. novembra
1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so
ti po določilih v odstavku B zakona z dne 31. decembra
1894. ]..(drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabni
na malih železnicah, potem zakonov in ukazov,
kateri se morebiti dadó v bodoče, naposled pa
še tega, kar ukažejo c. kr. ministrstvo za železnice
in sicer poklicana oblastva.
g. 6.
Koncesijonarju se priznava pravica, da sme
s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji,
ki jih postavi ta, narediti delniško družbo, katera
naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarja.
izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Znesek resnične nápravné glavnice potrebuje
odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo
v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen
stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo
železnice vštevši dobavo vozil in pa dotacijo pričuvnega
zaklada res uporabljenih in prav'izkazanih,
prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo
med grajenjem.
Ako bi bilo po porabi odobrene nápravné glavnice
treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo
treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični
stroški prišteti nápravní glavnici, če je državna
uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev
obratnih naprav, in se stroški izkažejo,
kakor gré.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bo
trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu,
ki ga cdobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci delnic, ki se izdado,
potrebujejo odobrila državne uprave.
Koncesijonar je dolžen, po železnici dajati
vožnjo zastonj podčastnikom in vojakom, ki so
v ordonančni službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi,
se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonar je dolžen oddajajc službe se ozirati
po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1.
(drž. zak. št. 60) na doslúžené podčastnike iz vojstva,
vojne marine in deželne brambe.
g. 8.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov,
parad, napravljanja kanalov, polaganja cevovodov itd.
oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem
kosú dopuščene železnice, tedaj mora koncesijonar
brez upora slušati dotične naredbe oblastva,
ne zahtevajoč nobene odškodbe za izgubo, ki mu
nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
g- 9.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki,
kateri po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in
obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo
železnico vsled dopustila ali iz dohodarstvenih
ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih
v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice,
se morajo ž njih popotnim pratežem vred prevažati
brezplačno.

Kos LVII. 169. Ukaz železniškega ministrstva z dne 16. septembra 1898. 299
10.
Koncesijonar je dolžen, pošto in pa služnike
poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi
v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene
poštnega zavoda sme koncesijonar zahtevati primerno
odplato, katera se določi z dogovorom.
Dopisi, kateri se glede na upravo male železnice
pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom male
železniške podjetbe in med podrejenimi mu organi
ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služnikih
železničnega zavoda.
g. n.
Koncesijonar je dolžen, poskrbeti za oskrbo
svojih službencev v onemoglosti in starosti in njihove
družine in v ta namen pristopiti k pokojninski
blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se
ne bi za dopuščeno železnično podjetbo ustanovila
posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostimi
zaude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi
za koncesijonarja kakor pri blagajnici imenovane
zveze.
g. 12.
Koncesijonar je dolžen, glede dopuščene železnice
na zahtevo ministrstva za železnice podati
pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo
letne železniške statistike.
g. 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v g. 9., lit. b)
zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba
proti napravi novih železnic se določa na šestdeset
(60) let, račureč od današnjega dne, ter mine po
tem roku.
Državna uprava srne izreči, da je dopustilo
tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo
moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v g. 2.
ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o
začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel
opravičiti po zmislu g. 11., lit. b) zakona o dopuščanju
železnic ali če stopijo pravice do porabe cest
predčasno iz veljave.
g. 14.
V g. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne
14. septembra 1854. 1. (drž. zak št. 238) ustanov-
Ijena državna pripadna pravica ne velja glede dopuŠčene
železnice.
g. 15.
Koncesijonar ne sme tretjim osebam prepustiti
obrata po dopuščeni železnici, ako mu tega državna
uprava ne dovoli izrecno.
g. 16.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da
je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh
delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati,
da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
g. 17.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila
večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih
pogojih, ali v zakonih naložene dolžnosti,
se pridržuje državni upravi pravica, poprijeti se zakonom
primernih naredeb ter po okolnostih izreči,
da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne
dobe.
Wittek s. r.
169.
Razglas železniškega ministrstva
z dne 16. septembra 1898. L
o dopustu nadaljevalne proge male. z električno
silo obratovane železnice z ozkim tirom od Teplic
v Dubí k postaji Teplice-Grajski vrt lokalne železnice
Teplice (Retenice)—Liberec.
G. kr. železniško ministrstvo je na podstaví in
po določilih zakona o železnicah nižega reda z dne
31. decembra 1894. L (drž. zaL št. 2 iz 1. 1895.)
v pora zumu z udeleženimi c. kr. ministrstvi in
c. in kr. državnim vojnim ministrstvom Tepliški
družbi za električno in malo železnico dodelilo zaprošeno
dopustilo za gradnjo in obrat k postaji Teplice-Grajski
vrt lokalne železnice Teplice (ftetenice)
— Liberec, vozeče nadaljevalne proge male,
z električno silo obratovane železnice od Teplic
v Dubí.

300 Kos LVII. 171. Ukaz ministrstev za poljedelstvo itd. z dne 19. septembra 1898.
Omenjena nadaljevalna proga se določa za ce-1 stopi s prvim dnem njegovi razglasitvi sledečega
lovit del obstoječe male železnice od Teplic v Dubí mesca v moč.
in naj zanjo veljajo za zadnjo železnico veljajoča Na D(maj dne lg_ tembra 1898.
določila v razglasu c. kr. trgovinskega ministrstva
z dne 28. februarja 1895. L (drž. zak. št. 39), toda I
z razmerjem, da se v g. 1 tega razglasa omenjene rFällC JOZGI S. F.
doba 15 letne davčne prostosti računi za novo
progo še le začenši z današnjim dnem. Thun s. r. Ruber s. r.
Kaizl s. r.
Wittek s. r.
11©.
Zakon z dne 19. septembra 1898.1,
s katerim se izdajejo določbe radi doklad k plači
za en del svetnikov najviše sodnije in kasacij-
ske sodnije.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem takó:
Člen I.
Tisti svetniki najviše sodnije in kasacijske
sodnije, ki služijo v tej lastnosti pri njej deset
let, dobijo doklado k plači letnih en tisoč goldinarjev,
katero je tudi pri odmeri pokojnine všteti.
Člen II.
Ta zakon, kojega izvršitev se naroča Mojima
ministroma za pravosodje in za finance,
111.
Ukaz ministrstev za poljedelstvo,
notranje stvari, finance in trgovino
z dne 19. septembra 1898. L,
da se c. kr. pomožni carinski urad I. razreda
Zavidov (na Pruskem) privzema k carinskim
uradom, oznamenjenim v pristavku k ukazu z dne
15. julija 1882. I. (drž. zak. št. 107), pooblaščenim
v odpravo rastlin.
Dodatno k ukazu ministrstev za poljedelstvo,
notranje stvari, trgovino in finance z dne 15. julija
1882.1. (drž. zak. št. 107) o opreznostih, katerih se je
v prometu z vnanjimi državami poprijemati, da se
ne zatrosi trtna uš (Phylloxera vastatrlx), se privzema
k carinskim uradom, navedenim v prist&vku
k omenjenemu ukazu, v opazki lit. a), pooblaščenih
v odpravo rastlin, tudi c. kr. pomožni urad I. razreda
Zavidov (na Pruskem).
Thun s. r. Kast s. r.
Kaizl s. r. Baernreither s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LVIIT. — Izdan in razposlan dne 1. oktobra 1898.
Vsebina: Št. (172—177.) 172. Zakon, s katerim se izpreminjajo nekatera določila zakona z dne 15. aprila 1873.1.
o uredbi plač aktivnih državnih uradnikov. — 173. Zakon o uredbi plač učiteljskega osebja na srednjih
šolah, katere vzdržuje država. — 174. Zakon o uredbi plač učiteljskega osebja na državnih učiteljskih pripravnicah
in na vadnicah, ki so združene s temi zavodi in se vzdržujejo z državnimi sredstvi. — 175. Zakon
o uredbi plač učiteljskega osebja na državnih obrtnih učiliščih. — 176. Zakon, s katerim se izdajejo določila
o dotaciji katoliške duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo. — 177. Zakon, s katerim se izdajejo določila
o dotaciji grško-vzhodnje duhovščine za dušno pastirstvo v Dalmaciji.
IÎ2.
Zakon z dne 19. septembra 1898. L,
s katerim se izpreminjajo nekatera določila zakona
z dne 15. aprila 1873. I. (drž. zak. št. 47)
o uredbi plač aktivnih državnih uradnikov.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem tako:
Člen I.
V prilogah a) in b) zakona z dne 15. aprila
1873. 1. (drž. zak. št. 47) o uredbi plač aktivnih
državnih uradnikov ustanovljene izmere plač in
opravilnih doklad stopijo iz veljave in se ustanovijo
tako-le :
Priloga a).
Razkaz o plačah.
I. činovni razred 12.000 gl.
II. „ , 10.000 „
HI. „ „ 8.000 „
IV. „ „ 7.000 „
Za V. činovni razred se ustanavljata dve stopinji
plače, in sicer:
V. činovni razred j ^000 gl.
( 5.000 „
Za naslednje činovne razrede se ustanavljajo po
tri stopinje plače, in sicer:
( 4.000 gl.
VI. činovni razred ) 3.600 „
( 3.200 „
( 3.000 „
VU. „ „ \ 2.700 „
( 2.400 „
(Slovenisch.)
301
2.200 gl.
VIII. činovni razred { 2.000 „
1.800 „
1.600 „
ix. „ „ ... : I 1.500 „
1.400 „
1.300 „
X. „ „ I 1.200 „
1.100 „
1.000 n
XI . „ [ 900 9
( 800 „
Priloga b).
Izmera opravilnih doklad.
Činovni razre d
I. čin.
Ministerski predsednik . . . .
II. čin.
Ministri
Prvi predsednik najviše sodnije
Predsednik najvišega računišča .
Predsednik upravne sodnije . .
III. čin.
Namestnik na Avstrijskem pod Anižo
» » , nad „
„ „ Štajerskem
„ n Češkem
„ „ Moravském
„ v Galiciji . .
„ „ Primorju .
„ na Tirolskem
„ v Dalmaciji .
79
Znesek v
goldinarjih
14.000
10.000
10.000
10.000
10.000
7.000
7.000
8.000
13.000
8.000
12.000
10.000
8.000
8 000

302
Il Činovni razred
1 Drugi predsednik najviše sodnije . . .
I n n upravne sodnije . .
1 Predsednik više deželne sodnije naDunaju
u r „ v Pragi
v T LVOVU
„ v r Zadru
1 Vsaki drugih predsednikov više deželne
jI sodnije
IV. čin.
|| Sekcijski načelniki ministrstev . . . .
I Senatni predsedniki najviše sodnije in
Podpredsednik najvišega računišča . .
Predsednik evangelskega višega cerkve-
Policijski predsednik na Dunaju . . .
Namestniški podpredsedniki na Dunaju,
1 v Pragi in Lvovu . . . . • . . .
Podpredsedniki finančnega deželnega
ravnateljstva na Dunaju, v Pragi in
Glavni ravnatelj tabačne uprave . . .
Člen II.
Kos LVIII. 173. Zakon z dne 19. septembra 1898.
| Znesek v 1
| goldinarjih 1
a. v. |
4.000 1
4.000
4.000
4.000 I
4.000 1
2.000 1
3.000 1
5.000
3.000 1
3.000
3.000 1
3.000 I
3.000 1
2.000
2.000 1
2.000 1
2.000 1
2.000 1
Na mesto g. 6 gorenj ega zakona stopi naslednje
določilo:
V višjo plačo kakega činovnega razreda naj se
pomakne uradnik v XL, X. in IX. činovnem razredu
po vsakih štirih, v drugih činovnih razredih po
vsakih petih službenih letih, ki jih je izpolnil v dotičnem
činovnem razredu.
6.
Člen III.
Državnim uradnikom treh nižjih činovnih razredov
se dodeljujejo po šestnajstih službenih letih,
izpolnjenih v enem in istem činovnem razredu, starostne
doklade letnih 100 gl. in po dvajsetih službenih
letih, izpolnjenih v enem in istem činovnem
razredu, take doklade nadaljnih 100 gl. vsako leto.
Člen IV.
Osebne doklade je pri povišbi v višjo plačo
obstoječim predpisom primerno zmanjšati, oziroma
vzeti.
Državnim uradnikom štirih nižjih činovnih
razredov doslej dodeljene subsistenčne doklade se
ne dovoljujejo dalje.
Doklade plačam, dovoljene z zakonom z dne
19. marca 1894. 1. (drž. zak. št. 53) svetnikom
upravne sodnije, in pa na podstaví posebnih predpisov
za posamezne vrste sedem nižjih činovnih razredov
obstoječe službene doklade, dalje taki dohodki
in priboljški, kojih prejem je v zvezi s posameznimi
službenimi mesti, niso zadeti s tem zakonom.
Člen V.
Da izvrši ta zakon, ki stopi z dnem razglasitve
v moč, se naroča vsemu Mojemu ministrstvu.
Na Dunaju, dne 19. septembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r.
Wittek s. r.
Bylandt s. r.
Kaizl s. r.
Welsersheimb s. r.
Ruber s. r.
Kast s. r.
Baernreither s. r.
Jedrzejowicz s. r.
IV 3.
Zakon z dne 19. septembra 18981.
o uredbi plač učiteljskega osebja na srednjih
šolah, katere vzdržuje država.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem tako :
8- L
Določena plača pravih učiteljev na srednjih
šolah (gimnazijih, realnih gimnazijih, realkah) se
ustanavlja z 1.400 gl. na leto.
g. 2.
Vsak pravi učitelj ima po vsakih petih letih,
katere je, bodisi pred začetkom, bodisi po začetku
veljave tega zakona, dovršil v lastnosti pravega uČitelja
na državni srednji šoli, do vštetega 25. leta
tega službovanja pravico, da se mu plača poviša.
Povišba znaša po preteku prvega in drugega
petletja po 200 gl., po preteku vsakih naslednjih
treh p e tlet i j 300 gl. na leto.

Ako se je učitelj pismeno posvaril ali ako se
je pokaral, sme nauční minister prisodbo petletne
doklade v času do največ treh let ustaviti.
Čas pripada posameznih petletnic se ravna po
času pravnomočnosti namestitve kakor pravi učitelj.
To velja za naslednje petletnice tudi potem, če se
prejšnja ni dovolila o rednem roku.
g. 3.
Prejemki ravnatelja državne srednje šole sestoje
iz določene, s pravico do petletnic združene plače
pravega učitelja in iz opravilne doklade 500 gl.
Pravi učitelji, katerim je začasno izročeno
vodstvo kake državne srednje šole, dobivajo nagrado
v znesku omenjene doklade.
g. 4,
Učitelji veronauka, ki ne poučujejo veronauka
v vsih razredih popolne državne srednje šole, ali ki
niso ob enem pridobili zakonite usposobljenosti za
učiteljsko službo v drugih (svetnih) učnih strokah
doticne srednje šole, dobivajo plačo letnih 900 gl.,
ki se poviša po vsakih petih letih, katere je učitelj
veronauka dovršil, bodisi pred začetkom bodisi po
začetku veljave tega zakona, v tej lastnosti na kaki
državni srednji šoli, do vštetega 25. leta tega
službovanja.
Povišba znaša po preteku prvega in drugega
petletja po 100 gl. na leto, po preteku vsakih naslednjih
treh petletij 200 gl. na leto.
Oziraje se na štetje petletij velja določilo g. 2.
tega zakona tudi glede teh učiteljev veronauka.
Osebne doklade, ki so se morda pripoznale
učiteljem veronauka, nameščenim v zmislu tega
paragrafa, je vzeti s časom veljave tega zakona.
S 5-
Na državnih srednjih Šolah stalno nameščenim
telovadnim učiteljem je pripoznati plačilne prejemke,
vsaki čas zakonito ustanovljene za prave učitelje na
vadnicah, ki so združene z državnimi učiteljskimi
pripravnicami in se vzdržujejo z državnimi sredstvi,
pri čemer naj velja glede štetja petletij določilo g. 2
tega zakona.
Kos LVIII. 173. Zakon z dne 19. septembra 1898. 303
I učitelja na kaki državni srednji šoli, všteti za stabilizacijo
in v namen, da se jim priznajo petletnice,
določi minister za bogočastje in nauk od slučaja do
slučaja pri imenovanju.
Vendar se za to ne sme vračuniti več nego
pet let.
To določilo se ozira tudi na telovadne učitelje,
ki so že sedaj stalno nameščeni na srednjih šolah.
Telovadni učitelji imajo pri vpokojitvi po
35 vštevnih službenih letih pravico do pokojninskega
užitka v celem znesku zadnje vštevne aktivitetne
plače; za slučaj, da se vpokojijo poprej, se
ozira pri odmeri pokojninskega užitka na dovršeni
vštevni službeni čas, tako, da se šteje vsakih sedem
povsem dovršenih let za osem službenih let v zmislu
I zakona z dne 14. maja 1896. 1. (drž. zaL št. 74).
I g- 6.
S plačo nameščeno učiteljsko osebje državnih
srednjih šol se uvršča v činovne razrede, ustanovljene
za državne uradnike, in ima pravico do aktivitetne
doklade, ne vštevne v pokojnino v izrneri, določeni
za državne uradnike dotičnega činovnega razreda.
Ravnatelji so v VII. činovnem razredu, pa se
lahko v slučajih, ki so vredni posebnega ozira, povišajo
v VI. činovni razred. Tja pa se navadno ne
morejo povišati, predno ne dobé pete petletnice.
Pravi učitelji se uvrščajo v IX. činovni razred,
naučni minister pa jih lahko na podstaví njihovega,
i v vsakem oziru^zadovoljujočega službovanja, poviša
v VIII. in potem v VII. činovni razred.
Navadno pa se ne povišajo v VIII. činovni raz-
I red, predno ne dobé druge, v VII. činovni razred,
predno ne dobé četrte petletnice.
I V slučajih posebno priznanega službovanja se
lahko dopusti, da se poviša ravnatelj ali pravi učitelj
v višji činovni razred pred zgoraj ustanovljenim
i časom.
V g. 4 imenovani učitelji veronauka so v IX.,
stalni telovadni učitelji v X. činovnem razredu
I državnih uradnikov.
V katerem obsegu se sme službeni čas, katerega
so ti telovadni učitelji dovršili pred svojim Pravi učitelji, in pa v g. 4 omenjeni učitelji
stalnim imenovanjem v lastnosti pomožnega učitelja veronauka, imajo, ako so potrjeni v učiteljski službi.
s polno učno zaveznostjo stalnega telovadnega I naslov „profesor".
79*

304
Ravnatelji državnih srednjih šol imajo pravico
do naturalnega stanovanja v poslopju zavoda ali do
stanarine, odmerjene po krajevnih razmerah. Aktiviletno
doklado pa jim je izplačevati samo s polovico
zneska, odgovarjajočega njihovemu činovnemu razíedu,
8- "'•
Predpisano služabno takso je plačevati samo
od plače, zato pa je tudi samo plača in pri ravnaleljih
tudi opravilna dokladá všte\na v pokojnino.
. 8.
Učiteljske osebe, katerim se začasno podeli
pravo učiteljsko mesto na kaki državni srednji šoli,
dobhajo plačo letnih 1200 gl., in pa določeno
aktivitetno doklado IX. činovnega razreda državnih
uradnikov, pravico do stalne potrditve v učiteljski
službi in do prisodbe petletnic dobijo pa še-le, ko
se imenujejo za prave učitelje, pri čemer je službeni
čas, katerega so dovršile v začasni lastnosti, bodisi
pred začetkom ali po začetku veljave tega zakona,
z zakonitimi uveti vračuniti za poskusno triletje in
pa tudi za pripad petletnic.
g. 9.
Za nadomestovanja izpraznenih učiteljskih mest
ali za pripomoč v obveznih predmetih srednjih šol je
pripoznavati v bodoče nagrade, kojili višina znaša,
če so dotične učiteljske osebe, kakor je predpisano,
odobrene, za zastopnike jezikovnih strok . .60 gl.
za zastopnike ostalih znanstvenih strok (vštevši
veronauk) . . . . . 50 gl.
za zastopnike risalne in telovadne stroke . 40 gl.
ako pa do prejemkov vpravičene učiteljske osebe ne
izkažejo popolne učne usposobljenosti, odnosno
48 gl., 40 gl. in 32 gl. na leto za vsako učno uro
v tednu.
g. 10.
V katerem obsegu se more službeni čas, katerega
je dopolnil suplent, z uvetom da je služboval
v zadovoljstvo, všteti za stabilizacijo in v namen
v g. 2 tega zakona omenjene povišbe plače, določa
minister za bogočastje in nauk od slučaja do slučaja
pri imenovanja za pravega učitelja.
Vendar se za to ne sme vračuniti več nego tri
leta tega službenega časa.
Kos LVJlí. 173. Zakon z dne 19. septembra 1898.
Zadnje določilo naj velja tudi za tiste učiteljske
osebe, ki so se pred pravnomočnostjo tega zakona
imenovale za prave učitelje na državnih srednjih
šolah.
g. 11.
Za pripomoči, katere vršijo s plačo nameščeni
udi učiteljstva kake državne srednje šole pri pouku
čez največinsko izmero njihove učne zavezno^ti,
dobijo nagrade v višini, ustanovljeni v g. 9 tega zakona,
če je pripomoč trajala dalje nego dva
meseca.
Pri izmeri te nagrade ni vzeli časa dvanajstih
temveč čas desetih mesecev kakor d eli vec v podslavo.
g. 12.
Asistenti na državnih srednjih šolali naj dobijo
navadno nagrado letnih 30 gl. za vsako učno uro
v tednu.
13.
Prisodba zaslužnih priklad ravnateljem in učiteljem
srednjih šol se mora v bodoče odpraviti.
Minister za bogočastje in nauk pa ima pravico, podeliti
učiteljskim osebam, ki so se odlikovale z odličnimi
deli na znanstvenem ali pedagogično-didaktičnem
polju, enkratne podpore do zneska 500 gl.;
v ta namen se mu d«i vsako leto na razpolago znesek,
katerega je terjati v proračunu.
14.
Osebne doklade je obstoječim pravilom primerno
vzeti po dosegi višjih prejemkov, ako se pri
njihovi podelitvi niso izdala posebna določila.
Pri tem ostanejo zaslužne doklade, in pa nagrade
in drugačne doklade, katere dobiva kaka učiteljska
oseba za njej izročeno, njeno prvotno učno
zaveznost presegajoče večje delo, nedotaknjene.
Na podstavi Najvišega sklepa z dne 15. marca
1895. 1. in z dne 28. junija 1895. 1. državnemu
učiteljskemu osebju štirih nižjih činovnih razredov
dodeljene subsistenčne doklade in pa na podstavi
Najvišega sklepa z dne 30. junija 1895.1. dovoljene
doklade k nadomestninam suplentov se ne dovoljujejo
dalje.

15.
Z učiteljskimi osebami (ravnatelji, učitelji, suplenti)
državnih obrtnih šol in državnih učiteljskih
in učiteljiških pripravnic, izvzemši žnjimi združene
vadnice, se ravna, ako se je pri namestitvi teh učiteljskih
oseb oziralo na zakonite zahteve za vstop
v učiteljsko službo na srednjih šolah, pri njihovem
prestopu na kako državno srednjo šolo tako, kakor
bi bile služile vedno na taki šoli.
Isto velja glede učiteljskih oseb na občinskih in
deželnih srednjih šolali, učiteljskih in učiteljiških
pripravnicah, katerim se je podelila pravica javnosti,
ako se na zavodu, od katerega prestopijo, ravna po
vzajemnosti, in ako tisti, ki jih vzdržujejo, to že poprej
izrecno izjavijo.
g. 16.
V tem zakonu obsežena določila naj veljajo tudi
glede učiteljev, ki se v dobi triletja porabljajo na
srednjih šolah.
Š. 17.
Za pomožne učitelje ne velja ta zakon.
18.
Določila tega zakona naj zmislu primerno ve-
Ijajo za mornarske šole. oziroma za trgovinsko in
mornarsko akademijo v Trstu.
g. 19.
Ta zakon stopi z dnem razglasitve v moč, in
s tem časom stopijo vsa določila prejšnjih zakonov
in ukazov, ki se ne strinjajo ž njim, iz veljave.
g. 20.
Da izvrši ta zakon, se naroča Mojemu ministru
za bogočastje in nauk.
Na Dunaju, dne 19. septembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Bylandt s. r.
Kos LVIII. 174. Zakon z dne 19. septembra 1898. 305
1*4.
Zakon z dne 19. septembra 1898.1.
o uredbi plač učiteljskega osebja na državnih
učiteljskih pripravnicah in na vadnicah. ki so zdru-
žene s temi zavodi in se vzdržujejo z državnimi
sredstvi.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem tako:
Določena plača glavnih učiteljev na državnih
učiteljskih pripravnicah se ustanavlja s 1400 gl.
na leto.
1.
Š- 2.
Vsak glavni učitelj ima po vsakih petih letih,
katere je, bodisi pred začetkom bodisi, po začetku
veljave tega zakona, dopolnil v lastnosti kakor
glavni učitelj na kaki državni učiteljski pripravnici,
do vštetega dovršenega petindvajsetega leta tega
službovanja pravico, da se mu plača poviša.
Povišba znaša po preteku prvega in drugega
petletja po 200 gl., po preteku naslednjih treh petletij
po 300 gl. nä leto.
Ako se je učitelj pismeno posvaril ali ako se je
pokaral, sme naučni minister prisodbo petletnice
v času do največ treh let ustaviti.
Cas pripada posameznih petletnic se ravna po
času pravnomočnosti namestitve kakor pravi učitelj.
To velja za naslednje petletnice tudi potem, če se
prejšnja ni dovolila o rednem roku.
8-3.
Prejemki ravnatelja kake državne učiteljske
pripravnice sestoje iz določene, s pravico do petletnic
združene plače glavnega učitelja dotične učiteljske
pripravnice in iz opravilne doklade 500 gl.
Glavni učitelji, katerim je začasno izročeno
vodstvo učiteljske pripravnice, dobivajo nagrado
v znesku omenjene doklade.
g. 4.
Učiteljske osebe, katerim se podeli začasno
mesto glavnega učitelja na kaki državni učiteljski

306
pripravnici, dobivajo plačo letnih 1200 gl. in pa
kraju, v katerem je dotična učiteljska pripravnica,
primerno aktivitetno doklado IX. činovnega razreda,
pravico do prisodbe petletnic pa dobijo še-le z imenovanjem
za stalnega glavnega učitelja, pri katerem
je službeni čas, katerega so dovršile v začasni lastnosti
— bodisi pred začetkom, bodisi po začetku
veljave tega zakona — z zakonitimi uveti vračuniti
za pripad petletnic.
g. 5.
Ravnatelji so v Vii. činovnem razredu, pa se
v posebnega ozira vrednih slučajih lahko povišajo
v VI. činovni razred. Tja pa se navadno ne morejo
povišati, predno ne dobé pete petletnice.
Glavni učitelji se uvrščajo v IX. činovni razred,
pa se lahko na podstavi njihovega v vsakem oziru
zadovoljujočega službovanja povišajo v VIII. in potem
v VII. Činovni razred. Navadno se glavni učitelj ne
poviša v VIII. činovni razred, predno ne dobi druge,
in v VII. činovni razred, predno ne dobi četrte petlctnice.
V slučajih posebno priznanega službovanja se
lahko dopusti, da se poviša ravnatelj ali glavni
učitelj v višji činovni razred tudi pred ustanovljenim
rokom.
g. 6.
Določena plača učiteljev na vadnicah, združenih
z državnimi učiteljskimi pripravnicami in vzdržavanih
z državnimi sredstvi, se ustanavlja s 1100 gl.
na leto.
Š- 7.
Vsak učitelj na kaki državni vadnici ima, ako
službuje v zadovoljstvo, po vsakih petih letih, katere
jo tak učitelj — bodisi pred začetkom, bodisi po
začetku veljave tega zakona — dopolnil kakor učitelj
na kaki državni vadnici, do vštetega dovršenega
25. leta tega službovanja pravico, da se mu plača
poviša.
Ta povišba znaša po preteku prvega in drugega
petletja po 100 gl , po preteku naslednjih treh petletij
po 150 gl.
Glede štetja posameznih petletij naj enako
velja določilo g. 2 tega zakona.
g. 8.
Plača na državni vadnici nameščenega podučitelja
se ustanavlja s 700 gl.
Kos LVIII. 174. Zakon z dne 19. septembra 1898.
g. 9.
Učitelji državnih vadnic so v X., podučitelji
v XI. činovnem razredu.
g. 10.
Učiteljske moči, katerim se podeli začasno
mesto učitelja na kaki državni vadnici, dobivajo
plačo letnih 1000 gl. in pa aktivitetno doklado
X. činovnega razreda, primerno kraju njihove namestitve.
Kakor podučitelji v začasni lastnosti nameščene
učiteljske moči uživajo začasno prejemke stalnega
vadnicnega podučitelja.
Službeni čas, katerega je kdo prebil v lastnosti
kakor začasni vadnični učitelj — bodisi pred začetkom,
bodisi po začetku veljave tega zakona — je
všteven pri imenovanju za stalnega vadnicnega učitelja.
ako so zakoniti uveti, za odmero petletnic.
g. H.
Predpisano službeno takso je plačevati samo
od plače, zato pa je tudi samo plača in pri ravnateljih
tudi opravilna dokladá vštevna v pokojnino.
g. 12.
Osebne doklade je obstoječim pravilom primerno
vzeti po dosegi višjih prejemkov, ako se pri
njihovi podelitvi niso izdala posebna določila.
Pri tem ostanejo zaslužne doklade in pa nagrade
in drugačne doklade, katere dobiva kaka učiteljska
oseba za njej izročeno, njeno prvotno učno
zaveznost presegajoče večje delo, nedotaknjene.
Na podstavi Najvišega sklepa z dne 15. marca
1895. 1. in z dne 28. junija 1895. 1. državnemu
učiteljskemu osebju štirih nižjih činovnih razredov
dodeljene subsistenčne doklade in pa na podstavi
Najvišega sklepa z dne 30. junija 1895.1. dovoljene
doklade k nadomestninam suplentov se ne dovoljujejo
dalje.
g. 13.
Glede v g. 2 omenjene povišbe plač se ravna
z ravnatelji in učitelji, ki so bili poprej nameščeni
na državnih srednjih šolah in pa na državnih obrtnih
šolah, tako, kakor bi bili službovali na učiteljskih
pripravnicah.
Isto velja glede ravnateljev in glavnih učiteljev,
in pa glede profesorjev občinskih in deželnih učiteljskih
pripravnic in srednjih šol, ki imajo pravico
javnosti, pri njihovem prestopu na kako državno

učiteljsko pripravnico, ako se na zavodu, od katerega
so prestopili, ravna po vzajemnosti, in ako so tisti,
ki jih vzdržujejo, to že poprej izrecno izjavili.
g. 14.
V katerem obsegu je učiteljskim močem javnih
ljudskih in meščanskih šol, ki prestopijo na državne
učiteljske pripravnice, oziroma vadnice, všteti službeni
čas, katerega so prebili na njih, v namen v g. 2,
oziroma v g. 8 omenjene povišbe plač, naj določa
naučni minister od slučaja do slučaja pri imenovanju.
Isto naj velja pri imenovanju vadničnega učitelja
za glavnega učitelja glede službenega časa, katerega
je prebil dotičnik v lastnosti vadničnega učitelja
na kaki državni vadnici.
g. 15.
Za nadomestovanje izpraznenih mest glavnih
učiteljev na učiteljskih pripravnicah in pa za pripomoč
v pouku na teh učeliščih se dodeljujejo nagrade-
po merilu letnih 50 gl. za vsako učno uro
v tednu.
Sicer pa ostanejo določila pravila o nadomeščanju
z dne 3. junija 1893. 1. veljavna.
g. 16.
Za učiteljsko osebje tistih vadnic, pri katerih
se plačilni stroški po g. 67, alinea 2 zakona z dne
14. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 62) zalagajo le deloma
iz državnih sredstev, ne velja ta zakon.
g. 17.
Vsa v predstojecih paragrafih obsežena določila
veljajo tudi za učiteljsko osebje državnih učiteljiških
pripravnic in ž njimi združenih vadnic.
g. 18.
Ta zakon stopi z dnem razglasitve v moč, in
s tem Časom stopijo vsa določila prejšnjih zakonov
in ukazov, ki se ne strinjajo ž njim, iz veljave.
g. 19.
Da izvrši ta zakon, se naroča Mojemu ministru
za bogočastje in nauk.
Na Dunaju, dne 19. septembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Bylandt s. r.
Kos LVIII. 175. Zakon z dne 19. septembra 1898. 307
j 1? 5.
Zakon z dne 19. septembra 1898 L
o uredbi plač učiteljskega osebja na državnih
obrtnih učiliščih.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem tako :
Vse s plačo nameščene učiteljske osebe na
obrtnih učiliščih, katere vzdržuje država (državnih
obrtnih šolah, strokovnih šolah za posamezne obrtne
stroke, občnih državnih rokodelskih šolah) se razdeljujejo
v nastopno oznamenjene činovne razrede:
Učitelji teh zavodov v X., IX. oziroma VIII. činovni
razred.
Strokovni predstojniki na državnih obrtnih
šolah, dalje ravnatelji strokovnih šol za posamezne
obrtne stroke in občnih državnih rokodelskih šol
v VIII., ravnatelji državnih obrtnih šol v VII. činovni
razred.
V posebnega ozira vrednih slučajih se lahko
uvrstijo, oziroma povišajo ravnatelji na državnih
obrtnih šolah v VI. plačilni razred.
g. 2.
Učitelji, ki so v IX. činovnem razredu, se raorejo
navadno povišati v VIII. činovni razred še-le
tedaj, ko so dobili tretjo petletnico; izjemoma pa
lahko minister za bogočastje in nauk prizna strokovnjakom,
ki lahko izkažejo odlično tehnično ali
umetniško prakso, že ko se sprejmejo v službo na
obrtnih šolah, VIII. činovni razred.
Učiteljske osebe, ki so v VIII. činovnem razredu,
se lahko na podstavi njihovega v vsakem oziru
zadovoljujočega službovanja povišajo v VII. činovni
razred; s tako povišbo pa ni združena povišba
osnovne plače ustanovljene za VIII. činovni razred.
Ta povišba se navadno izvrši pred dosego
četrte petletnice, pa se lahko podeli v slučaju posebno
priznanega službovanja tudi pred tem časom.
g- 3.
Določena osnovna plača znaša:
Za učitelje v X. činovnem razredu 1100 goldinarjev,
za učitelje v IX. činovnem razredu
1400 goldinarjev in za učitelje v VIII. činovnem
| razredu 1800 goldinarjev.

308
Za ravnatelje strokovnih šol za posamezne
obrtne stroke in občnih državnih rokodelskih šol, in
pa za strokovne predstojnike na državnih obrtnih
šolah 1800 goldinarjev.
Za ravnatelje državnih obrtnih šol. uvrščene
v VIL cinovni razred. 2300 gl., za ravnatelje v VI.
cinovnem razredu 2800 gl.
g. 4.
Ravnatelji državnih obrtnih šol dobivajo 800
goldinarjev opravilne doklade, strokovni predstojniki
na teh zavodih, dalje ravnatelji strokoAnih šol za
posamezne obrtne stroke in ravnatelji občnih državnih
rokodelskih šol 600 goldinarjev doklade.
Ako je izročeno ali se izroči učitelju na obrtnih
učiliščih stalno vodstvo kake strokovne šole za posamezne
obrtne stroke ali občne državne rokodelske
šole, mu pristoja opravilna dokladá 500 goldinarjev.
Poprej omenjene doklade niso všte\ne v pokojnino.
g. 5.
Po tem zakonu nameščeno učiteljsko osebje
ima pravico do aktivitetne doklade, ne vštevne v pokojnino.
Ona je enaka dokladi, ustanovljeni za dotične
činovne razrede državnih uradnikov.
Ravnatelji državnih obrtnih šol imajo pravico
do naturalncga stanovanja v poslopju zavoda ali do
stanarine, odmerjene po krajevnih razmerah; aktivitetno
doklado pa jim je izplačevati samo s polovico
njim pripadajočega zneska.
g- 6.
Plače učiteljskih oseb v IX. in v višjih činovnih
razredih na obrtnih učiliščih se po vsakih petih
letih, katera so prebile na teh ali na drugih državnih
učiliščih pred nastopom ali po nastopu pravnomočnosti
tega zakona kakor pravi učitelji v začasnem
ali stalnem stanju, do vštetega 25. leta tega službovanja
povišajo, in sicer za prvo in drugo petletje za
200 goldinarjev, za tretje, četrto in peto petletje po
300 goldinarjev, plače učiteljev v X. cinovnem razredu,
po sicer enakih načinih in pa vštevši službeni
čas, katerega so morda poprej prebili kakor pravi i
učitelji ali po doseženi učni usposobljenosti v učitcljski
službi na javnih šolah, po vsakih treh letih za
prvi dve triletji za 100 goldinarjev, za nadaljna tri
triletja po 150 goldinarjev.
Kos LVIII. 175. Zakon z dne 19. septembra 18U8.
I Učiteljske osebe, ki so se povišale iz IX., VIII.
in VII. činovnega razreda v višje činovne razrede,
ostanejo v užitku petletnic, katere so si v svojem
poprejšnjimi stanju pridobile, oziroma službeni čas, ki
so ga prebile v prejšnjih čiuovnih razredih, se jim
všteje pri odmeri teh doklad.
Ako se je učitelj pismeno posvaril ali ako se je
pokaral, sme naučni minister prisodbo petletnice do
časa največ treh let ustaviti.
Cas pripada posameznih petletnic se ravna po
času pravnomočnosti namestitve kakor pravi učitelj.
To velja za naslednje petletnice tudi potem, če se
poprejšnja ni dovolila o rednem roku.
8. 7.
Učiteljskim osebam, katere je uvrstiti v IX. in
VIII. činovni razred, se lahko pri imenovanju ali po
primerni, povsem zadovoljujoči porabi v učiteljski
službi na obrtnih učiliščih všteje čas, ki so ga prcbile
v tehnični ali umetniški praksi, do pet let
kakor službeni čas, ravnateljem na državnih obrtnih
šolali po enakih načinih čas do deset let za svoječasno
odmero pokojnine, oziroma za prejem petletnic.
Š. 8.
Predpisano službeno takso je plačevati samo
od plače, zato pa je tudi samo plača vštevna v pokojnino.
g. 9.
Za pokojninsko ravnanje z učiteljskimi osebami
na državnih obrtnih učiliščih so merodajna pokojninska
pravila, veljajoča za državne uradnike. Pri
izračunu na teh zavodih prebitega službenega časa
pa je ravnati po določilu g. 1, Alinea 2 zakona
z dne 9. aprila 1870. 1. (drž. zak. št. 47).
g. 10.
Z učiteljskim osebjem, nameščenim pred
veljavo tega zakona na državnih obrtnih šolah, na
strokovnih šolah za posamezne obrtne stroke in na
občnih državnih rokodelskih šolah, že uvrščenim
v činovne razrede, je glede izmcre plač in glede njihove
službe ravnati po določilih tega zakona. Pri
tem se lahko pri posebni, znanstveni, tehniški ali
umetniški sposobnosti takim učiteljskim osebam, ki
so bile doslej v X. cinovnem razredu, prizna

IX. činovni razred s prejemki, ustanovljenimi v tem
zakonu.
O tem in pa glede uvrstitve učiteljev, katere
bode v bodoče nameščati, vX, IX. in VIII. činovni
razred, odloča minister za bogočastje in nauk.
i. n.
Za učiteljske osebe, katerih plače se opirajo na
pogodbeni dogovor, nima ta zakon nikake veljave.
g. 12.
Učiteljske osebe, ki se vsled uredbe plač
uvrstijo v činovni razred, ki je nizi nego činovni
razred, v katerem bo bile doslej, obdržijo dosedanji
visi čin, ne da bi dobile s tem pravico do viših plač.
g. 13.
Ako bi kaka učiteljska oseba vsled uvrstitve
v eden gorenjih činovnih razredov dobila manjšo
nego dosedanjo plačo, ima pravico do doklade
v znesku dotične razlike, katero je vzeti po povišbi
v više plačilne prejemke.
g. K.
Osebne doklade je obstoječim pravilom primerno
vzeti po dosegi viših prejemkov, ako se pri
njihovi prisodbi niso izdala posebna določila. Pri tem
ostanejo nagrade in drugačne doklade nedotaknjene,
katere dobiva kaka učiteljska oseba za njej izročeno,
njeno prvotno učno zaveznost presegajoče večje delo.
Na podstaví Najvišega sklepa z dne 15. marca
1895. 1. in z dne 28. junija 1895.1. državnim uradnikom,
oziroma državnemu učiteljskemu osebju štirih
nizih činovnih razredov dodeljene subsistenčne dodoklade
in pa na podstaví Najvišega sklepa z dne
30. junija 1895. 1. dovoljene doklade k nadomestninain
suplentov se ne dovoljujejo dalje.
g. 15.
V lastnosti državnih uradnikov nameščenim
učiteljskim osebam, ki se uvrsté v eden, v tem zakonn
določen činovni razred (g. 10), je v prvi lastnosti
dopolnjeni službeni čas všteti za prejem petletnic,
katere je odmeriti po g. 6 tega zakona.
g. 16.
Ta zakon stopi z dnem razglasitve v moč.
Kos LVIII. 176. Zakon z dne 19. septembra 1898. 309
g. 17.
Da izvrši ta zakon, se naroča Mojemu ministru
za bogočastje in nauk.
Na Dunaju, dne 19. septembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Bjlandt s. r.
Zakon z dne 19. septembra 1898. L,
s katerim se izdajejo določila o dotaciji katoliške
duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem tako:
g. i.
Samostalnim katoliškim dušnim pastirjem in
pomožnim duhovnikom se dopolnjuje stanu primerni
najmanjši dohodek (kongrua), kolikor bi ga ne pokrivali
z duhovno službo združeni prejemki, iz verskih
zakladov, oziroma iz njihove državne dotacije.
Kongrua samostalnega dušnega pastirja gre
tistim duhovnikom, kateri imajo, po dijecezanskem
škofu kanonično postavljeni, pravico in dolžnost,
v določeni cerkveni občini izvrševati dušno pastirstvo
ali ki imajo sicer po dijecezanskem škofu pravico
samostalne vršitve dušnega pastiMva, kakor
lokalni kapelani, župni vikarji itd., če je v enem ali
drugem slučaju dotična dušnopastirska postaja od
države za samostojno priznana.
Kongrua pomožnega duhovnika gre tistim duhovnikom,
katere je dijecezanski škof pridodal
z državno privolitvijo samostalnim dušnim pastirjem,
da jih podpirajo v izvrševanju dušnega pastirstva.
Državno pripoznavo je smatrati brez daljnega
dokazila glede tistih dušnopastirskih postaj in mest
pomožnih duhovnikov, katere so v tej lastnosti že
obstajale, ko je stopil v moč cesarski patent z dne
5. novembra 1855. 1. (drž. zak. št. 195) in ki se
odslej niso izrecno opustile.
Imetniki navadnih prebend imajo, ako oprav-
Ijajo ustanovljeno mesto pomožnega duhovnika in
ako priznava dijecezanski škof v porazumu z državno
bogocastno upravo to pripomoč za pogrebno, pravico
(Slovenisch.) 80

310 Kos LVIII. 176. Zakon z dne 19. septembra 1898.
do nagrade v izmeri kongrue pomožnega duhovnika,
oziroma do dopolnila svojega prebendnega dohodka
do višine kongrue pomožnega duhovnika.
Redovni duhovniki, ki opravljajo ustanovljeno
svetnoduhovno mesto pomožnega duhovnika, imajo,
ako pripoznava dijecezanski škof v porazumu
z državno bogočastno upravo to službo za potrebno,
pravico do nagrade v izmeri kongrue pomožnega
duhovnika.
Najmanjši dohodek se ustanavlja za vsako
v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel
z razkazom, dodanem temu zakonu.
Ta najmanjši dohodek se poviša glede tistih
ustanovljenih pomožnih duhovnikov, katerim so
izročena opravila dušnega pastirstva pri cerkvi,
ležeči izven župnijskega kraja, in ki imajo pri njej
svoj uradni sedež, za 160 gl.
Ako in kolikor ga je v kakem posameznem
slučaju dopolniti po g. 1, to razsoja na podstavi
priznanie, katere je predložiti po ordinarijatih, politično
deželno oblastvo.
Za priznanje dohodkov in izdatkov v namen
dopolnitve kongrue naj veljajo naslednja načela.
Za dohodke je uračunjati le nastopne prejemke:
2.
3.
a) Cisti donos zemljišča v tisti visokosti, v kateri
je od dotičnih zemljišč ustanovljen za odmero
zemljiškega davka;
b) najemninski donos od poslopij v najem danih
v svoji resnični visokosti, odbivši zakoniti delež
vzdržbenih in razdolžbenih stroškov;
c) donos glavnic, koristnih pravic in obrtnih
obratov ;
d) stalne rente in dotacije v denarju, denarni
vrednosti ali v blagu, zadnje odbivši 20 odstotkov
od kosmatega donosa radi manje vrednosti
in za stroške spravljanja. Izjemoma se
sme pri c) in d) v stroške za izterjevanje glavničnih
obresti in rent dovoliti primeren odbitek
iz ozirov primernosti;
f) štoínine v poprečnim, katero naj ustanovi deželno
oblasLvo v porazumu z dijecezanskim
škofom ali, če se ne doseže porazumljenje,
minister za bogočastje.
Od teh, tako ovedenih
znesek 30 gl.
šolnin odračuniti
Od všletja izključen je donos ustanov, ustanovljenih
z določenim zneskom, za maše in druga
bogoslužna opravila.
e) dohodek iz prebitkov krajevnega cerkvenega
imetja, kolikor je moci take prebitke porab- Določati, kako je vravnavati, pretehtovati in poljati
v dotacijske namene ; | pravljati priznanice, se pridržuje ukaznemu potu.
g. 6.
Donosi imovin, priraslih kaki obstoječi pn -
bendi po veljavi tega zakona z radodarnimi deli, so
izključeni od vštetja.
Za izdatke je vpostavljati :
a) cesarske davke, ki jih je opravljati od priznavanih
dohodkov (g. 4), deželne, okrajne in
občinske príklade in druge prispevke, katere
je opravljati za javne namene na podstavi kakega
zakona, in pa pristojbinski náměstek;
b) pisarniške izdatke za pisanje matic, kjer jih ne
plačujejo iz cerkvenega imetja ali kdo drugi
ki je k temu dolžen, potem izdatke združene
z oskrbovanjem dekanijskega urada (okrajnega
vikarijata) v znesku, ki se ustanovi ukazoma;
c) oprave v denarju in denarnih vrednotah zarad
kake obveznosti, ki se drži dohodka.
Semkaj spadajo zlasti na podstavi določenih
pravnih naslovov prebendni dohodek
obremenjujoče oprave pomožnim duhovnikom;
d) odškodbo po pravilih za verskozakladne maše,
ki se drže dopolnilne kongrue;
, e) stalne nenavadne izdatke za vgotovitev potrebovane
množine vode.
Nasproti pa ne gre vpostavljati nobenega
izmed onih izdatkov, ki se tičejo osebnega vzdrževanja
(gospodarstva), in ki so združeni z obdelovanjem
zemljišč, in pa ki nastajajo po obstoječih
predpisih s tem, da se župna poslopja ohranjajo
v dobrem stanu.
g. 8.

Priznanicc je v roku dveh mesecev po dnevu
uradnega nastopa samostalnega dušnega pastirja,
oziroma pomožnega duhovnika, glede duhovščine
za dušno pastirstvo, ki ima pravico do dopolnilne
kongrue in je že v službi, izročiti v dveh mesecih
od dneva veljave tega zakona ordinarijatu. Iz važnih
razlogov se lahko ta rok podaljša.
Dopolnilno konguo je prisoditi od dneva nastopa
službe, če se je priznanica izročila v zakonitem
ali podaljšanem roku. Ako se je priznanica
izročila po preteku zakonitega ali podaljšanega
roka, je dopolnilno kongruo pripoznati od dneva, ko
dojde napoved političneniu deželnemu oblastvu.
g. 9.
Ako se pokaže, da se je kak dohodek, ki ga je
po predstoječih določilih priznaniu, zamolčal, ali
kak izdatek vedomá neresnično vpostavil, naložiti
je osebam, odgovornim za resničnost priznanice,
globo do visokosti tistega iznosa, za katerega bi bil
verski zaklad, oziroma državni zaklad prikraČen.
V drugih slučajih kake razlike naj se priznanica
kar popravi ter samo po okolnostih povračilo
stroškov za popravljalni postopek naloži.
g. 10.
Provizorji izpraznjenih prebend dobivajo svojo
plačo iz verskih zakladov.
Ravna se po višini kongrue, ki gre dotični prebendi
po g. 2 in znaša pri prebendah s 600 gl.
kongrue petinštirideset (45) goldinarjev, pri prebendah
s 700 gl. kongrue petinpetdeset (55) goldinarjev,
pri prebendah z 800 do 900 gl. kongrue šestdeset
(60) goldinarjev in pri prebendah s 1000 gl.
ali več kongrue sedemdeset (70) goldinarjev na
mesec
Excurrendo-provizorji dobivajo nagrado, katera
se določa od slučaja do slučaja, katera pa ne sme
v nobenem slučaju presezati dveh tretjin redne provizorske
plače.
V obeh slučajih imajo provizorji pravico do
donosa ustanovnih pristojbin za maše in druga bogoslužna
dela.
g. H.
Pomožni duhovniki, ki povsem nadomestujejo
samostalnega dušnega pastirja, stalno nezmožnega
Kos LVIII. 176. Zakon z dne 19. septembra 1898. 311
za službo, dobivajo plačo, ustanovljeno v g. 10 za
provizorje. Za plačo pa je v prvi vrsti privzeti
morebitni prebitek kongrue dotične brebende.
g. 12.
Ako je samostalnemu dušnemu pastirju poleg
obveznosti, njemu naloženih, opravljati tudi še ustanovljeno,
pa prazno službo pomožnega duhovnika
na dušnopastirski postaji, katero mu je voditi, mu
gre zato nagrada mesečnih 15 gl. a. v. iz dohodka,
združenega s službo pomožnega duhovika, oziroma
iz verskih zakladov, v kolikor se kongrua te službe
pomožnega duhovnika ne zalaga povsem ali deloma
iz prebendnega dohodka samostalnega dušnega
pastirja.
g. 13.
Dušni pastirji, ki so brez svoje krivde postali
nezmožni za službo, dobivajo brez ozira na kake
zasebne dohodke in vštevši službeni čas, dopolnjen
pred nezakrivljeno začasno bolehnostjo, pokojnino,
katero je odmerjati po priloženem razkazu II.
I Te pokojnine, kolikor jih ni moči zalagati iz
prebendnih dohodkov, je opravljati iz verskih zakladov,
oziroma iz njihove državne dotacije.
Kedar ima kateri deficijent kako posebno telesno
napako, ali v drugih posebnega ozira vrednih
okolnostih, sme mu minister bogočastja izjemno dovoliti
večjo pokojnino, nego bi mu šla po razkazu,
vendar samo do največinskega zneska po 800 gl.
za samostalnega dušnega pastirja, in po 400 gl. za
pomožnega duhovnika.
g. 14.
Dušni pastirji in deficijenti, ki uživajo tedaj, ko
se začne veljava tega zakona, višo dopolnilno kongruo,
oziroma višo plačo deficijenta, nego bi jim šla
po določilih tega zakona, obdržé ta visi prejemek za
svojo osebo za čas njihove namestitve, oziroma bolehnosti.
Dušnopastirskim postajam, katerim je bil na
podstavi posebnega pravnega naslova zajamčen trajni
obstoj kongrue, presegajoče postavke razkaza L, privzemši
sredstva verskega zaklada, ostane ta viša
kongrua.
Dohodek takih dušnopastirskih postaj se izračunja
tudi po načelih tega zakona.
80*

3 Î2 Kos LVIII. 17C. Zakon z dne 19. septembra 1898
g. 15.
Za prispojene duhovnopastirske postaje veljajo
Ta zakon stopi z dnem razglasitve v moč. Ob
določila tega zakona le v toliko, kolikor se dokaže
I enem stopita zakona z dne 19. aprila 1885. 1. (diž.
stalna dejanjska nezmožnost dotične združbe ali
zak. št. 47) in z dne 7. januvarja 1894. 1. (drž. zak.
prébende, plačevati stanu primerni najmanjši do-
št. 16) iz veljave.
hodek duhovnikom, katerim je izročeno dušno pastirstvo.
g. 18.
g. 16.
Do izprave priznanie, katere je po tem zakonu
in po izvršitvenem ukazu, ki se izda, vpostaviti, se
doslej nakazane dopolnilne kongrue vzdržujejo tekoce
proti poznejši poravnavi.
! š- H.
Da izvršita ta zakon, se naroča ministru za
I bogočastje in nauk in finančnemu ministru.
j Na Dunaju, dne 19. septembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Bylandt s. r.
Kaizl s. r

Kos LVIII. 17G. Zakon z dne 19. septembra 1898. 313
R a z k a z I
v zmislu g. 1 za posamezne kraljevine in dežele ustanovljenih zneskov kongrue.
1. Niže Avstrijsko.
1. Na Dunaju
2. V okolici 30 kilometrov okrog Dunaja:
a) župnije z ustanovljenimi pomožnimi duhovniki . . . .
b) župnije brez ustanovljenih pomožnih duhovnikov . . .
3. V mestih in večjih zdraviliščih
4. V drugih krajih:
a) župnije z ustanovljenimi pomožnimi duhovniki . . . .
b) župnije brez ustanovljenih pomožnih duhovnikov . . .
II. Češko, Moravsko, Slezija in Gorenje Avstrijsko.
1. V Pragi in Brnu
2. V Lincu (z Urfahr-om), Riedu, Steyr-ju in Welsu, potem
v Tropavi
3. V okolici 15 kilometrov okrog Prage in Brna, v mestih in
trgih čez 5000 prebivavcev, potem večjih zdraviliščih .
4. V drugih krajih:
a) župnije z ustanovljenimi pomožnimi duhovniki . . » .
b) župnije brez ustanovljenih pomožnih duhovnikov . . .
III. Štajersko, Koroško, Kranjsko, Solnograško,
Tirolsko s Predarelskim.
1. V deželnem glavnem mestu
2. V mestih in trgih čez 5000 prebivavcev in v večjih zdraviliščih
3. V drugih krajih:
a) župnije z ustanovljenimi pomožnimi duhovniki . . . .
b) župnije brez ustanovljenih pomožnih duhovnikov . . .
IV. Istra, Trst in okolica, Goriško, Gradišče in
Bukovina.
1. V Trstu
2. v Černovicah
3. V okolici 15 kilometrov okrog Trsta, v mestih in trgih čez
3000 prebivavcev, potem v večjih zdraviliščih
4. V drugih krajih
Samostojni
dušni pastirji
Pomožni
duhovniki
goldinarjev v avstr. velj.
1.800
1.200
1.000
1.000
800
700
1.200
1.000
900
800
700
1.000
800
700
600
1.200
1.000
700
600

314
Kos LVIII. 176. Zakon z dne 19. septembra 1898.
V. Galicija.
1. V Lvovu in Krakovu
2. V mestih čez 10.000 prebivavcev, potem v krajih Podgorce
(pri Krakovu) in Biala '
3. V mestih in trgih čez 3000 prebivavcev in v večjih zdraviliščih
4. V vsih drugih krajih
VI. Dalmacija.
LVZadru
2. V mestih in trgih čez 2000 prebivavcev, v Lesini, Makarski
in Kurcoli, potem v večjih zdraviliščih
3. V drugih krajih
Samostojni
dušni pastirji
Pomožni
duhovniki
goldinarjev v avstr. velj.
.000
800
700
600
800
700
600
400
350
350
300
350
300
300

I
c3
ö
"3
©
S
!
«S
NI
OD
P
•»—t
o 8
M
o
O
*H
ep
s
•F-H
1 >S3 Ä
r3
C/2
'S
d)
f**"
^ f-
o
"fl
>•
#cd
*SD
3
nd *-•
».-t
M
CÖ
^
1 ^
3
5>
irsi
CO
cd
PH
CD
ö
xn
3
î>
S
. caso]
J
1 ^
1 ^
1 >N
II r5
Il M
1 ^
1 "S
—'
O
"!*
O
ba
o>
Ö
>o
O)
s>
-t-J
O
CO
-4->

316
Zakon z dne 19. septembra 1898. L,
s katerim se izdajejo določila o dotaciji grškovzhodnje
duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem tako:
8- 1.
Po župnijski razdelbi ustanovljenim, samostalnim
grško-vzhodnjim dušnim pastirjem (župnikom)
in ustanovljenim pomožnim duhovnikom (kapelanom,
izpostavljenim kapelanom) se dopolnjuje
stanu primerni najmanjši dohodek (kongrua), kolikor
bi ga prejemki, združeni z duhovnim uradom,
ne pokrivali, iz državne blagajnice.
Samostanski duhovniki, ki oskrbujejo ustanovljeno
svetno-duhovno službo pomožnega duhovnika,
imajo, če spozna dijecezanski škof v porazumu
z državno bogočastno upravo to službo za potrebno,
pravico do plačila v izmeri kongrue pomožnega duhovnika
(g. 14).
Najmanjši dohodek se ustanavlja z razkazom,
dodanem temu zakonu.
Ta najmanjši dohodek se poviša glede tistih
ustanovljenih pomožnih duhovnikov, katerim so
izročena opravila dušnega pastirstva pri cerkvi,
ležeči izven župnijskega kraja, in ki imajo pri njej
svoj uradni sedež, za 1 60 gl.
Ako in koliko ga je v kakem posameznem
slučaju dopolniti po g. 1, to razsoja na podstaví
priznanie, katere je predložiti po dijecezanskem
škofu, politično deželno oblastvo.
Za priznanje dohodkov in izdatkov v namen
dopolnitve kongrue naj veljajo naslednja načela.
Za dohodke je vračunjati le nastopne prejemke:
3.
a) Čisti donos zemljišča v tisti visokosti, v kateri
je od dotičnih zemljišč ustanovljen za odmero
zemljiškega davka;
Kos LVITI. 177. Zakon z dne 19. septembra 1898.
b) najemninski donos od poslopij v najem danih
v svoji resnični visokosti, odbivši zakoniti delež
vzdržbenih in razdolžbenih stroškov;
c) donos glavnic, koristnih pravic in ohrtnih
obratov;
d) stalne rente in dotacije v denarju, denarni
vrednosti ali v blagu, zadnje odbivši 20 odstotkov
od kosmatega donosa radi manje vrednosti
in za stroške spravljanja. Izjemoma se
sme pri c) in d) v stroške za izterjevanje glavničnih
obresti in rent dovoliti primeren odbitek
iz ozirov primernosti;
e) dohodek iz prebitkov krajevnega cerkvenega
imetja, kolikor je moči take prebitke porabljati
v dotacijske namene ;
f) štolninc v poprečnim, katero naj ustanovi deželno
oblastvo v porazumu z dijecezanskim
škofom ali, če se ne doseže porazumljenje,
minister za bogočastje.
Od teh, tako ovedenih štolnin je odračuniti.
znesek 30 gl.
Od vštetja izključen je donos ustanov, ustanov-
Ijenih z določenim zneskom, za liturgije in druga
bogoslužna opravila.
Ö.
g. G.
Donosi imovin, priraslih kaki obstoječi prebendi
po veljavi tega zakona z radodarnimi deli,
so izključeni od vštetja.
S- 7.
Za izdatke je vpostavljati :
a) cesarske davke, ki jih je opravljati od priznavanih
dohodkov (g. 4), deželne, okrajne in
občinske priklade in druge prispevke, katere
je opravljati za javne namene na podstaví kakega
zakona, in pa pristojbinski náměstek;
b) pisarniške izdatke za pisanje matic, kjer jih
ne plačujejo iz cerkvenega imetja ali kdo drug!
ki je k temu dolžen, potem izdatke, združene
z oskrbovanjem okrajnega protoprezbiterijalnega
urada, v znesku, ki se ustanovi ukazoma;
c) oprave v denarju in denarnih vrednotah zarad
kake obveznosti, ki se drži dohodka
Semkaj spadajo zlasti na podstaví določenih

pravnih naslovov prebendni dohodek obremenjujoče
oprave pomožnim duhovnikom;
d) stalne nenavadne izdatke za vgotovitev potrebovane
množine vode.
Nasproti pa ne gre vpostavljati nobenega
izmed onih izdatkov, ki se tičejo osebnega vzdrževanja
(gospodarstva), in ki so združeni z obdelovanjem
zemljišč, in pa ki nastajajo po obstoječih
predpisih s tem, da se župna poslopja ohranjajo
v dobrem stanu.
8- 8.
Določati, kako je uravnavati, pretehtovati in po~
pravljati priznanice. se pridržuje ukaznemu potu.
Priznanice je v roku dveh mesecev po dnevu
uradnega nastopa samostalnega dušnega pastirja,
oziroma pomožnega duhovnika, glede duhovščine
za dušno pastirstvo, ki ima pravico do dopolnilne
kongrue in je že v službi, izročiti v dveh mesecih
od dneva veljave tega zakona škofijskemu konzistoriju.
Iz važnih razlogov se lahko ta rok podaljša.
Dopolnilno kongruo je prisoditi od dneva nastopa
službe, če se je priznanica izročila v zakonitem
ali podaljšanem roku. Ako se je priznanica
izročila po preteku zakonitega ali podaljšanega
roka, je dopolnilno kongruo pripoznati od dneva, ko
dojde napoved političnemu deželnemu oblastvu.
8-9.
Ako se pokaže, da se je kak dohodek, ki ga je
po predstoječih določilih priznaniti, zamolčal, ali
kak izdatek vedomá neresnično vpostavil, naložiti
je osebam, odgovornim za resničnost priznanice,
globo do visokosti tistega iznosa, za katerega bi bil
državni zaklad prikračen.
V drugih slučajih kake razlike naj se priznanica
kar popravi ter samo po okolnostih povračilo
stroškov za popravljalni postopek naloži.
g. 10.
Provizorji izpraznjenih prebend (samostalnih
dušno-pastirskih postaj) dobivajo delež dejanjskega
letnega donosa dotične prébende, kateri jim pripada
po dobi njih upravljanja. Ako se po tem za en mesec
pri prebendah s 600 gl. kongrue ne podá iznos
za 45 gl, pri prebendah s 700 gl. kongrue za 55 gl.,
pri prebendah z 800 gl. kongrue za 60 gl., dopolni
se, kolikor je premalo, iz državnega zaklada.
Kos LVfíI. 177. Zakon z dne 19. septembra 1898. 317
Excurrendo-provizorji samostalnih dušno-pastirskih
postaj dobivajo nagrado, katera se določa
od slučaja do slučaja, in katera naj se zalaga, odnosno
dopolnjuje najprej iz donosa upravljane prebende,
a če ta ne zadostuje, iz državnega zaklada;
toda če se dopolnjuje, ne sme presezati dveh tretjin
redne provizorske plače.
Kako je ustanavljati dejanjski prebendni donos,
to se ureja ukazoma.
Upravniki praznih prebend imajo pravico do
donosa ustanovnih pristojbin za liturgije in drugih
bogoslužnih del, katerih opravilo je njim naloženo.
g. 11.
Pomožni duhovniki, ki povsem nadomestujejo
samostalnega dušnega pastirja, stalno nezmožnega
za službo, dobivajo plačo, ustanovljeno v g. 10 za
provizorje. Za plačo pa je v prvi vrsti privzeti
morebitni prebitek kongrue dotične prébende.
g. 12.
Ako je samostalnemu dušnemu pastirju poleg
obveznosti, njemu naloženih, opravljati tudi še ustanovljeno,
pa prazno službo pomožnega duhovnika
na dušnopastirski postaji, katero mu je voditi, mu
gre zato nagrada mesečnih 15 gl. avstrijske vrednote
iz dohodka, združenega s službo pomožnega
duhovnika, oziroma iz državnega zaklada, v kolikor
se kongnia te službe pomožnega duhovnika ne
zalaga povsem ali deloma iz prebendnega dohodka
samostalnega dušnega pastirja.
g. 13.
Dušni pastirji, ki so brez svoje krivde postali
nezmožni za službo, dobivajo brez ozira na kake
zasebne dohodke in vštevši službeni čas, dopolnjen
pred nezakrivljeno začasno bolehnostjo, pokojnino,
katero je odmerjati po priloženem razkazu II.
Te pokojnine, kolikor jih ni moči zalagati iz
prebendnih dohodkov, je opravljati iz državnega
zaklada.
Kedar ima kateri deficijent kako posebno
telesno napako, ali v drugih posebnega ozira vrednih
okolnostih. sme mu minister bogočastja izjemno
dovoliti večjo pokojnino nego bi mu šla po razkazu,
vendar samo do najvecinskega zneska po 800 gl.
za samostalnega dušnega pastirja, in po 400 gl.
za pomožnega duhovnika.
(Slovenisch.) 81

318 Kos LVIII. 177. Zakon z dne 19. septembra 1898.
g. 14.
Za samostanske župnije in za samostanske
duhovnike, ki se izjemoma uporabljajo na svetnih
prebendah, veljajo določila tega zakona le v toliko,
kolikor se dokaže stalna dejanjska nezmožnost dotične
združbe, plačevati stanu primerni najmanjši
dohodek duhovnikom, katerim je izročeno dušno
pastirstvo.
8. 15.
Do izprave priznanie, katere je po tem zakonu
in po izvršitvenem ukazu, ki se izda, vpostaviti, se
doslej nakazane dopolnilne kongrue vzdržujejo
tekoče proti poznejši poravnavi.
! g. 16.
Ta zakon stopi z dnem razglasitve v moč. Ob
lenem stopita zakona z dne 10. decembra 1887. J.
(drž. zak. št. 142) in z dne 7. j an livarja 1894. 1.
(drž. zak. št. 17) iz veljave.
g. 17.
Da izvršita ta zakon, se naroča ministru za
bogočastje in nauk in finančnemu ministru.
Na Dunaju, dne 19. septembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thuii s. r. Bylandt s0 v.
Eaizl s. i.

Kos LVIII. 177. Zakon z dne 19. septembra 1898, 311)
R a z k a z I
dotacije, ustanovljene v zmislu zakona z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 177) za
grško-vzhodnje dušne pastirje v Dalmaciji.
1. V Zadru
2. V mestih in trgih z več nego 2000 prebivavci, potem
v večjih zdraviliščih
V drugih krajih
Samostalni
dušni pastirji
Pomožni
duhovniki
goldinarjev v avstr. veljavi
800
700
600
350
300
300

320
Kob L Viti. 177. Zakon z dne 19. seplembra 1S98
R a z k a z II
izmere pokojnin grško-vzkodnjim dušnim pastirjem, ki so postali nezmožni za službo.
a) za samostalnega dušnega pastirja,
če je znašala kongnia,
ustanovljena za kraj dušnega
pastirstva, ki ga je imel nazadnje:
600 gl.
700 „
800
b) za pomožnega duhovnika .
S službenim časom v dušnem pastirstvu ali v kaki drugi javni
cerkveni službi
do
10 let
400
400
400
225
vec nego
10 do 20 Let
vec nego i več nego
20 do 30 let 30 do 40 lel
goldinarjev v avstr. vre dno l i
450
450
475
250
500 !
500
550
275
550
575
625
300
vec nego
/iO let
600
650
700
350

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos L1X. - Izdan in razposlan dne 1. oktobra 1898.
Tsebina: (Št. 178- 181.) 178. Razglas o dopustu malih, z električno silo obratovanih železnic s pravilnim tirom
v ozemlju kraljevega glavnega mesta Olomuc in okolica. — 179. Razglas o podaljšbi roka za začetek obrata
na lokalni železnici Novi dvor—Bezdružice. — 180. Razglas o podaljšbi roka za izvršitev gradnje male železnice
od Prage (Smichov) v Košir. — 181. Razglas o zopetni podaljšbi roka za gradnjo male železnice
s pravilnim tirom k dirkališču v Kottingbrunnu.
178.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 16. septembra 1898.1.
o dopustili! malih, z električno silo obratovanih železnic
s pravilnim tirom v ozemlju kraljevega glavnega
mesta Olomuc in okolica.
G. kr. ministrstvo za železnice je na podstaví
in po določilih zakona o železnicah nižega reda
z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz
1. 1895.) po pogojih in načinih, natančneje ustanovljenih
v nastopnem, v porazumu z udeleženimi
c. kr. ministrstvi in s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom
občini.kraljevega glavnega mesta Olomuc
dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat
spodaj oznamonjenih malih, z električno silo obratovanih
železničnih prog v ozemlju kraljevega glavnega
mesta Olomuc iu okolica:
a) od kolodvora c. kr. priv. cesar Ferdinandove
severne železnice v Olomucu skozi kolodvorsko
cesto, Franc Jozefovo cesto, čez Franc
Jožefov trg, skozi Elizabetino cesto, Sporerjevo
ulico čez gornji krog, potem skozi Litavsko
ulico, drevoredno ce.to, Fröhlichovo ulico
k nadvojvoda Vilhelmovi artilerijski vojašnici,
321
b) od gornjega kroga skozi Terezijino cesto in
Rudolfovo cesto do kraja Nova ulica,
c) od gornjega kroga skozi ključavničarsko ulico
in čez Pilten k remizi za vozove pri ženskem
kopališču.
g- i.
Za dopuščene male železniške proge se dodeljujejo
finančne ugodnosti, navedene v členu V.
s kraja omenjenega zakona.
Doba v členu V., lit. d) zgoranjega zakona
omenjenih oprostil od davka, se ustanavlja na
15 let, računeč od današnjega dne.
Glede na eventuvalno izpremembo kolkovnine
od voznic za osebe v odstotno pristojbino je uporabljati
določilo člena XX., odstavka drugega v spredaj
navedenem zakonu.
8- 2.
Koncesijonarka je dolžna, začeti gradnjo s kraja
oznamenjenih železnic precej po dobljenem dovolilu
za gradnjo, jih dokončati najpozneje v enem letu,
računeč od današnjega dne, ter izročiti dodelane
(Slovenisch.) 82

322
Kos LIX. 178. Razglas ministrstva za železnice z dne 16. septembra J8 ( .)8.
železnico javnemu prometu in obrat po njih vzdrže- | g- 6.
\ati nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
| Znesek resnične in pa nominalne nápravné
1
glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Da se bo držala gorenjega roku za gradnjo,
mora koncesijonarka na zahtevo državne uprave
dati zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih
papirjih, v katerih se smejo nalagati novci
varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost*
se sme izreči, da je ta varščina zapala.
Da izdela dopuščene železnice, za to se dodeljuje
koncesijonarki pravica razlastitve po določilih
dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarki dodeliti tudi
zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti, in
o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih
naprava v javni koristi.
3.
g. 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščenih železnic
rabile cesle, ki niso v upravi občine, mora koncesijonarka
dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati
té ceste, oziroma tistih oblastev ali organov,
ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo
v rabo ceste.
Koncesijonarka je dolžna plačati stroške z napravo
in obratom dotičnih železnic zavisnih vkrepov
v varstvo nemotenega obrata državnih brzojavnih in
telefonskih prevodov, že obstoječih v času dopustila
teh železnic, zlasti tudi stroške za eventu\alno preložitev
teh prevodov.
g- 5.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopušČenih
železnic držati vsebine te dopustilnice in
pa tehniških dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo
za železnice, pa tudi semkaj meréčih zakonov
in ukazov, zlasli zakona o dopuščanju železnic
z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238)
in redu za obrat železnic z dne 16. novembra
1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so
ti po določilih v odstavku B zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabni
na malih železnicah, potem zakonov in ukazov,
kateri se morebiti dadó v bodoče, naposled pa
še tega, kar ukažejo c. kr. ministrstvo za železnice
in sicer poklicana oblastva.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo
v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen
stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo
železnic, vštevši dobavo vozil in pa dotacijo pričuvnega
zaklada res uporabljenih in prav izkazanih,
prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo
med grajenjem, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi
glavnice.
Ako bi bilo po porabi odobrene nápravné glavnice
treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo
treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični
stroški prišteti napravni glavnici, če je državna
uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev
obratnih naprav, in se stroški izkažejo,
kakor gré.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bo
trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnem črtežu,
ki ga odobri državna uprava.
8-7.
Koncesijonarka je dolžna, po železnici dajali
vožnjo zastonj podčastnikom in vojakom, ki so
v ordonančni službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi,
je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
se
Koncesijonarka je dolžna, oddajaje službe se
ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1.
(drž. zak. št. 60) na doslúžené podčastnike iz vojstva,
vojne marine in deželne brambe.
Kadar bi vsled svečanosti, krdelnih pohodov,
parad, napravljanja kanalov, polaganja cevovodov itd.
oblastva štela, da je začasno ustaviti obrat po kakem
kosu dopuščenih železnic, tedaj mora koncesijonarka
brez upora slušati dotične naredbe oblastva,
ne zahtevajoč nobene odškodbe za izgubo, ki ji
nastane s tem, da se obrat začasno ustavi.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki,
kateri po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in

Kos LIX. 179. Razglas ministrstva za železnice z dne 26. septembra 1898. 323
obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo
dopuščene železnice vsled dopustila ali iz doliodarstvenih
ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami,
ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo
za železnice, se morajo ž njih popotnim pratežem
vred prevažati brezplačno.
g. 10.
Koncesijonarka je dolžna, pošto in pa služnike
poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi
v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to opravo in pa za druge oprave v namene
poštnega zavoda sme koncesijonarka zahtevati primerno
odplato, katera se določi z dogovorom.
Dopisi, kateri se glede na upravo male železnice
pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom male
železniške podjetbe in med podrejenimi mu organi
ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služnikih
železničnega zavoda.
8. U.
Koncesijonarka je dolžna, poskrbeti za oskrbo
svojih uslužbencev v onemoglosti in starosti in njihove
družine in v ta namen pristopiti k pokojninski
blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se
ne bi za dopuščeno železnično podjetbo ustanovila
posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi
za ude, oziroma z vsaj enakimi dolžnostmi
za koncesijonarko, kakor pri blagajnici imenovane
zveze.
8- 12.
Koncesijonarka je dolžna, na zahtevo ministrstva
za železnice podati pravočasno statistične
izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
g. 13.
Dopustilna doba in ž njo vred v g. 9., lit. b)
zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba
proti napravi novih železnic se določa na devetdeset
(90) let, računeč od današnjega dne, ter mine po
tem roku.
Državna uprava srne izreči, da je dopustilo
tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo
moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnos'i, v g. 2.
ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o
začetku obrata, ter bi se kak prestop roka ne mogel
opravičiti po zmislu g. 11., lit. b) zakona o dopuščanju
železnic.
V g. 8. zakona o
14. septembra 1854. 1.
ljena državna pripadna
puščenih železnic.
g. U.
dopuščanju železnic z dne
(drž. zak. št. 238) ustanov-
pravica ne velja glede do-
g. 15.
Koncesijonarka ne sme tretjim osebam prepustiti
obrata po dopuščenih železnicah, ako ji tega
državna uprava ne dovoli izrecno.
g. 16.
Državna uprava ima pravico prepričati se, da
je gradnja železnic in pa obratna naprava po vseh
delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati,
da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
8- 17.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila
večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih
pogojih, ali v zakonih naložene dolžnosti,
se pridržuje državni upravi pravica, poprijeti se zakonom
primernih naredeb ter po okolnostih izreči,
da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne
dobe.
Wittek s. r.
1*9.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 26. septembra 1898.1.
o podaljšbi roka za začetek obrata na lokalni železnici
Novi dvor—Bezdružice.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je v g. 2
dopustilnice z dne 21. septembra 1896. L (drž. zak.
št. 193) ustanovljeni rok za izvršitev in začetek
obrata po lokalni železnici od Novega dvora v Bezdružice
podaljšal do 21. septembra 1899. 1.
Wittek s. r.

324
Kos LIX. 181. Razglas ministrstva za železnice z dne 26. septembra 1898.
180.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 26. septembra 1898.1.
o podaljšbi roka za izvršitev gradnje male želez-
nice od Prage (Smíchov) v Košir.
Na podstaví Najvišega pooblastila se je v razglasu
c. kr. ministrstva za železnice z dne 28. februarja
1898. 1. (drž. zak. št. 42) ustanovljeni rok
za izvršitev in začetek obrata na doslej še nedodelani
končni progi male, z električno silo obratovane
železnice s pravilnim tirom od Prage (Smichov)
v Košir podaljšal do 14. marca 1899. 1.
Wittek s. r.
1*1.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 26- septembra 1898. 1.
o zopetni podaljšbi roka za gradnjo male železnice
s pravilnim tirom k dirkališču v Kottingbrunnu.
Na podstavi Najvišega dopustila se je v g. 2
razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne 5. julija
1897. 1. (drž. zak. št. 160) o dopustim male
železnice s pravilnim tirom k dirkališču pri Kottingbrunnu
ustanovljeni in z razglasom c. kr. ministrstva
za železnice z dne 17. januvarja 1898. (drž. zak.
št. 27) do 31. avgusta 1898. L podaljšani rok za
izvršitev in začetek obrata imenovane male železnice
podaljšal za eno nadaljno leio, t. j. do 31. avgusta
1899. 1.
Wittek s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LX. — Izdan in razposlan dne 8. oktobra 1898.
Vsebina: (Št. 182—183.) 182. Dopustilnica za lokalno železnico Otrokovice— Vysovice. — 183. Razglas, da se
Najviše dopustilo za gradnjo in obrat lokalne železnice Dolina—Wygoda prenaša na barona Bertholda in
Armina Popper de Podhragy.
182.
Dopustilnica z dne 24. septembra
1898. 1.
za lokalno železnico Otrokovice—Vysovice.
Na podstavi Najvišega pooblastila dodeljujem
v porazumu z udeleženimi ministrstvi inženerju
Emilu Janovitzu v Kromerižu v družbi z inžcnerjem
Emilom Törököm v Budapešti po pogojih in načinih,
ustanovljenih v nastopnem, po določbah zakona
o dopuščanju železnic z dne 14. septembra
1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne
31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.)
zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne
železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim
tirom napraviti od postajališča Otrokovice, ki
ga bo preobraziti v postajo, na progi Dunaj—Krakov
c. kr. privilegovane cesar Ferdinandove severne železnice
v Vysovice.
g. L
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se
podeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene
ugodnosti.
g. 2.
325
Koncesijonarja sta dolžna gradnjo dopuščene
železnice začeti precej, ko dobita dovolilo za njo,
dokončati jo najdalje v dveh letih računeč od današnjega
dne, in dodelano železnico izročiti javnemu
prometu in vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves
čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodeta držala koncesijonarja gorenjega
roka za gradnjo, in pa da napravita in opremita
železnico, kakor zahteva dopustilo, morata dati zagotovilo,
položivši varščino petdeset tisoč goldinarjev
v vrednostnih papirjih^ v katerih se smejo nalagati
novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se
sme izreči, da je zapala ta varščina.
g. 3.
Da izdelata koncesijonarja dopuščeno železnico,
za to se jima podeljuje pravica razlastitve po
določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je podeliti koncesijonarjema tudi
glede tistih dovlačnic, ki bi se utegnile narediti in
o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava
v javni koristi.
(Slovenisch. ) 83

326 Kos LX. 182. Dopustilnica z dne 24. septembra 1898.
g. 4.
Koncesijonarjema se je ob gradnji in obratu
dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice
in po dopustilnih pogojih, ki jih postavi
ministrstvo za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih
in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju
železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak.
št. 238) in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra
1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem
po zakonih in ukazih, kateri se morebiti dadó v bodoČe.
Kar se tiče obiata, se odpuščajo varnostne naredbe
in obratni predpisi, podani v redu za obrat
železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko,
v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in
obratne razmere, sosebno na znižano vozno brzino,
zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in na to
stran bodo veljali posebni obratni predpisi, ki jih
izdá ministrstvo za železnice.
8-5.
Konccsijonarjema se priznava pravica, da smeta
s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji,
ki jih postavi ta, narediti delniško družbo, katera
naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Koncesijonarjema pa se priznava pravica,
izdati prednoslne delnice, katere imajo glede obrestovanja
in razdolžbe prednost pred osnovnimi delnicami,
do zneski, kakor ga ustanovi državna
uprava.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam,
preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende,
se ne sme odmerjati z več kakor s štirimi
odstotki; pri tem pa ne sme biti nikakega doplačila
iz doneskov poznejših let.
Znesek resnične in pa nominalne nápravné
glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo
v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen
stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za
gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo vozil in
pa za dotacijo pričuvnega zaklada, ki ga določi
državna uprava, in ki se prav izkažejo, prištevši
interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem,
in kar bo res kurzne izgube ob dobavi
glavnice,
Ako bi bilo treba po izvršitvi železnice še drugih
novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti
obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti
napravni glavnici, če je privolila državna uprava
v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih
naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je poplačati po razdolžbenem
črtežu, ki ga odobri državna uprava,
v Času, dokler bo trajalo dopustilo.
Družbena pravila in obrazci osnovnih in prednostnih
delnic, ki se izdadó, potrebujejo odobrila
državne uprave.
g. 6.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah.
Za uporabljanje vojaške tarife za odpravo oseb
in reči naj veljajo v tem oziru in pa glede polajšil
potujočim vojaškim osebam določila, katera bodo
vsaki čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno
brambo in črno vojsko obéh državnih polovic, na
tirolske deželne strelce in žandarje, in to ne samo
ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak
tudi. kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun
k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarja sta dolžna, da pristopita k dogovorn,
med a\ atrijskimi železniškimi družbami
sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči
za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripomaganja
z osebjem in z vozili za veče vojaške
prevoze, dalje da pristopita k vsaki čas veljajočim
predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu
dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1.
o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na
račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakičas veljajoči predpis za vojaški prevoz
po železnicah, in pa vsaki čas veljajoči predpisi o železništvu
za čas vojske zadobé za koncesijonarja moč
in veljavo z dnem. ko se prične po dopuščeni železnici
obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdado
po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku,
zadobé za koncesijonarja veljavnost tedaj, kadar
se jima priznanijo uradoma.
Te dolžnosti imata koncesijonarja samo v toliko,
v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo
z ozirom na drugotnost te proge in na olajšila, podeljena
vsled tega glede naprave, opreme in vrste
obrata.
Koncesijonarja sta dolžna, oddajaje službe se
ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1.

Kos LX. 182. Dopustilnica z dne 24. septembra 1898. 327
(drž. zak. št. 60) na doslúžené podčastnike iz vojske, j I vanje skupno porabo železnice za promet med že obvojne
marine in deželue brambe.
| stoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo
in bodo v državnem obratu, in to takó, da bo
imela državna uprava pravico, prosto določevaje
tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati
Š- 7.
odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih glede skupno porabljam železnici ali posameznih njenih
vojaških prevozov ustanavlja g. 6., dodeliti civilnim kosih.
stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.)
ali drugim javnim organom, to se določa v dopustilnih
pogojih.
S- 8.
Dopustilna doba in ž njo vred v g. 9., lit. b) zakona
o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper
napravo novih železnic se določa na devetdeset
(90) let, računeč od današnjega dne, ter mine po
izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo
moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se
ne bi izpolnjevale dolžnosti, v g. 2. ustanovljene o
začetku in dovršitvi gradnje in o začetku obrata,
v kolikor bi se ne mogel kak prestop roka opravičiti
po zmislu g. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
8. 9.
Koncesijonarja nimata pravice, prepuščati
obrat dopuščene železnice tretjim osebam, razen
v slučaju izrecnega dovolila od strani državne
uprave.
Državni upravi se pridržuje pravica, prevzeti
obrat dopuščene železnice zlasti v slučaju, ako bi
dobila direktno stično zvezo z eno začasno po državi
obratovanih železnic, in ga potem voditi v še ostali
dopustilni dobi za račun koncesijonarjev.
V tem slučaju morata koncesijonarja državni
upravi povrniti stroške, ki so resnično nastali vsled
obratovanja, eventuvalno jih je poprečno določiti.
Sploh je načine, kako je voditi ta obrat, uravnati
z obratno pogodbo, katero je skleniti s koncesijonarjema
g. 10.
Koncesijonarja imata dolžnost, po pogojih in
pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne
31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.)
vsaki čas dopuščati državni upravi na njeno zahte-
g. n.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme
dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana,
odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih :
1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni
čisti doneski, kar jih bo imela podjetba v poslednjih
sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo
čisti doneski najslabejših dveh let in potem se
izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
Ce bi se železnica odkupila po preteku začasne
davčne prostosti, določene v g. 1., tedaj je
pri seštetju letnih čistih donosov z davki s pribitki
vred in drugačnimi javnimi davščinami, katere zadenejo
odkupljeno železniško podjetbo, ravnati
kakor z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let,
privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka
prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po
odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta
ter ga odbiti od donosa. K tako najdenemu Čistemu
donosu pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki
ga je plačevati od odkupne rente po g. 131., lit. a)
zakona z dne 25. oktobra 1 896. 1. (drž. zak. št. 220),
prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih donosov.
2. Odkupno ceno. preračunjeno po zmislu
sprednjih določil, je plačevati potem koncesijonarjema
kot odškodbo za odkup železnice v še ostali
dobi dopustilnega trajanja v polletnih obrokih dne
30. junija in 31. dne decembra vsakega leta po
dospelosti.
3. Ko bi se pak železnica odkupila pred pr< -
teklim sedmim obratnim letom ali kadar bi po
določilih v odstavku 1 najdeni poprečni čisti donos
ne dQsegel vsaj letnega zneska, ki je enak tisti letnini,
ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje
in razdolžbo po državni upravi odobrene delniške
glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj
bodi odškodnina, ki naj jo dá država za odkup železnice,
v tem, da država plača spredaj navedeno
letnino za delniško glavnico v polletnih obrokih,
30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta
83*

328 Kos LX. 182. Dopustilnica z dne 24. septembra 1898.
po dospelosti, ter da povrne koncesijonarjema rentnino,
ki jo je plačevati od te odkupne rente.
4. Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli
na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu
odstavka 2., oziroma namesto lelnine, ki jo je po
odstavku 3. plačevati za delniško glavnico, plačati
glavnico, enako znesku glavniške, računeč obresli
od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane
vrednosti teh plačil, seveda odbivši pribitek, ki se
je morda opravil v zmislu končnega določila odstavka
1.
Ako se odloči država plačati to glavnico, plačaj
jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah A sake vrste,
kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri
tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega
med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno
preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski
borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
5. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa
pride država, izplačavši odškodnino, predpisano
v št. 1 — 4 brez daljne odplate v bremen čisto last
in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi
dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične,
vštevši tudi vozila in gradivne in blagajnične zaloge.
kake dovlačnice. ki so last koncesijonarjev in
družbena postranska opravjla, in pa iz nápravné glav
nice narejene obratne in pričuvne zaklade, ako niso
bili ti že namenu primerno uporabljeni z odobrilom
državne uprave
6. Sklep državne uprave o iz\rševanju državne
pravice odkupa, kateri se mora zgoditi vselej
z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči
železniški podjetbi najpozneje do 31. dne
oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi:
a) čas, od katerega se opravi odkup;
b) železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in
drugi imovinski predmeti, kateri morajo kol
pritiklina železniške podjetbe ali iz drugih
pravnih naslovov preiti na državo ;
c) znesek odkupnine, ki jo plača država železniški
podjetbi, eventualno s pridržkom poznejše
izprave začasno ovedene odkupne cene (št. 1
do 4) s povedbo plačilnega roka in plači 1nega
kraja.
7. Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti
ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega
komisarja, kateri mora paziti na to. da se slan je
imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo
državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi,
potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega
komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetni novih dolžnosti,
katere segajo črez mejo rednega opravilnega obrata
ali provzročujejo trajno obremenjenost.
8. Koncesijonarja sta dolžna, poskrbeti za to,
da bo mogla državna uprava dne. kateri je ustanovljen
za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni
izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarja ne izpolnila te dolžnosti,
ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarjev
in brez sodnega posredovanja vzeti
v fizično posest zgoraj oznamenjene imovinske predmetc.
Počenši s časom odkupa se bode odkupljena
železnica obratovala za račun države, in potemtakem
so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški
pa na škodo državi
Cisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do
časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak
mora tudi sama poiavnali vse iz gradnje in obrata
železnice do zgoranjega časa nastajajoče obračunske
dolžnosti in druge dolgove.
0. Vlada si pridržuje pravico, da na podstav i
odkupne izjave (št. 6) opravi vknjižbo državne lastninske
pravice na vseh nepremičnih imovinskih
predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarja sta dolžna, dati državni upravi,
na njeno zahtevo, na raz» olago piavne listine, katere
bi bile morda še potrebne z njih strani.
g. 12
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine,
preide brezodplatno na državo neobremenjena last
in užitek dopuščene železnice in vse premične in
n( premične pritikline. vštevši vozila, gradivne zaloge
in iz nápravné glavnice narejene obratne in pričuvne
zaklade v obsegu, povedanem v g. 11., odsta;ku 5.

Kos LX. 183. Razglas železniškega ministrstva z dne 24. septembra 1898. 329
Ko mine to dopustilo in pa tudi, ko se železnica
odkupi (g. 1 1.), obdržila koncesijonarja last
pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donoskov
podjetbe, in pa kar bi imela po obračunih terjati,
potem tudi last posebnih naprav in poslopij, I
narejenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere |
183.
Razglas železniškega ministrstva
z dne 24. septembra 1898. L,
sta si koncesijonarja sezidala ali pridobila sama po j da se Najviše dopustilo za gradnjo in obrat lokalne
pooblastilu državne uprave z izrecnim pristavkom, j železnice Dolina—Wygoda prenaša na barona
da té reči niso pritiklina železnice. ! Bertholda in Armina Popper de Podhragy.
g. 13.
Državna uprava ima pravico prepričati se.
da je gradnja železnice in pa obratna naprava po
vseh delih primerna namenu in trdno narejena, in
ukazati, da se odvrnejo ali pa odpravijo napake
na to stran.
Tudi ima državna uprava pravico, po svojem
človeku pregledovati gospodarstvo, in sosebno po
nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarjev,
kakorkoli se ji vzvidi primerno, paziti da se gradnja
izvaja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar,
ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat
se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega
sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za
predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam
ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom,
dopustili! in družbenim pravilom, oziroma
kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva
dolžnost, si precej izprositi odloČilo ministrstva
za železnice, katero je dati brez odlc ga in
katero veže družbo.
g- 14
Državna uprava si pridržuje nadalje pravico, da
se sme, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila
večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici,
v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti,
poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb
ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo
moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.
I Ker se je po Najviši dopustilnici z dne
i 3. marca 1883. i. (drž. zak. št. 36) lokalna želez-
I niča od Doline v Wygodo, katero je napravil in
v obrat postavil baron Leopold Popper de Podhragy,
po smrti imenovanega koncesijonarja sodnijsko
prisodila njegovim dedičem, baronoma Bertholdu
in Arminu Popper de Podhragy, so se na
podstavi Najvišoga pooblastila dopustilu primerne
pravice in dolžnosti glede oznamenjene železničné
proge prenesle na imenovana dediča in se vslcd
tega izpremenjenim razmeram primerno ustanovile
tako:
I.
Določila v gg. 1 do vštevši 8, potem v 11 in 12
Najvišcga dopustila z dne 3. marca 1883. 1. (drž.
zak. št. 36) ostanejo z nastopnimi dopolnili v moči:
1. Koncesijonarja sta dolžna, na zahtevo
državne uprave narediti nadaljevalno progo dopuščene
lokalne železnice od postaje Wygoda do gališko-ogrske
meje v slučaju, če je zagotovljena naprava
stične proge na ogrskem ozemlju.
2. Znesek resnične in pa nominalne nápravné
glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo
razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta,
za gradnjo in opravo železnice, vštevši dobavo
vozil in pa za dotacijo pričuvnega zaklada, ki ga
določi državna uprava, in se izkažejo, kakor gre,
prištevši interkalarne obresti, ki so bile med grajenjem
res izplačane, in kar je morda res bilo
kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun
nikakršni drugi stroški.
Stroški po dovršitvi železnice izdelanih drugih
novih staveb, in pomnožbe obratnih naprav, se
smejo prišteti napravni glavnici, če je državna uprava
privolila v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo
obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
3. Za vojaške prevoze veljajoči znižani tarifni
postavki naj veljajo tudi za črno vojsko obeh držav-

330 Kos LX. 183. Razglas železniškega ministrstva z dne 24. septembra 1898.
nih polovic, in pa na odpravo civilnih strážni h čet
(varnostne straže, finančne straže itd.)
4. Obrat železnice, ki je predmet tega razglasa
in na kateri je vzdrževati redni promet oseb in
blaga, bo vodila ves čas. dokler bo trajalo dopustilo.
država na račun koncesijonarjev. Načini tega obratovanja
se uravnajo z obratno pogodbo, ki se sklene
med državno upravo in koncesijonarjema.
5. Koncesijonarja imata dolžnost, vsaki čas dopuščati
državni upravi na njeno zahtevanje skupno
porabo železnice za promet med že obstoječimi
železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in
bodo v državnem obratu, in to takó, da bo imela
državna uprava pravico, prosto dolocevaje tarife,
plačavši pristojbino za soporabo in odškodnino, katero
je določiti po dogovoru, odpravljati ali dajati
odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po
skupno porabljam železnici ali posameznih njenih
kosih
6 Ako se napravi delniška družba, ima komisar,
ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat
se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega
sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za
predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam
ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom,
dopustili! in družbenim pravilom, oziroma
kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva
dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva
za železnice, katero je dati brez odloga in
katero veže družbo
II.
Namesto določil v gg. 9 in 10 Najviše dopustilnice
z dne 3. marca 1883. 1. (drž. zak. št. 36)
stopijo nastopne naredbe:
7. Državna uprava si pridržuje pravico, cla
sme dopuščeno železnico odkupiti vsaki čas po nastopnih
določilih:
a) Da se določi odkupnina, se seštejejo letni
čisti donosi, kar jih bo imela podjetba v poslednjih
sedmih letih pred samim odkupom,
od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših
dveh let in potem se izračuni poprečni čisti
donesek ostalih petih let.
Če bi se železnica odkupila po preteku
v g. 2 Najviše dopustilnice z dne 3 marca
1883. 1. (drž. zak. št. 36) ustanovljene začasne
davčne prostosti, tedaj je z davki, dokladami '
in drugačnimi javnimi davščinami, katere za- |
denejo odkupljeno železniško podjetbo, ravnati
pri izračunu čistega donosa kot z obratnimi
stroški.
Ce ni bilo davčne dolžnosti glede vseh
let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi
za davka prosta leta preračuniti davek z dokladami
vred po odstotnem postav ku prvega
davku zavezanega leta ter ga odbiti od doneska.
b) Za odkupnino naj velja tisti znesek, ki odgovarja
v času odkupa železnice računski glavnični
vrednosti, katero je ovedeti na podstaví
petodstotnega obrestovanja, letnih rent, doteklih
od časa odkupa do preteka dopusti lne
dobe, ovedenih v zmislu predstoječih določil
sub a).
c) Odkupnina se izplača brez razlike časa, v katerem
se opravi odkup, kakor izvoli državna
uprava, ali v gotovini ali v državnih zadolžnicah
Za izplačilo se lahko porabljajo državne
zadolžnice vsake vrste, in té je pri tem računiti
po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega
med denarnimi kurzi, kateri so se
v ravnopreteklem polletju uradno zaznamovali
na dunajski borzi o državnih zadolžnicah
enake vrste.
d) Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa
pride država, ko opravi zgoraj pod lit. a) do c)
predpisano odškodbo, brez daljne odplate
v bremen čisto last in v užitek dopuščene železnice
z vsemi doticnimi rečmi, naj bodo premične
ali nepremične,izvzemši dovlačnico k žagi
pri Wygodi, vštevši vozila, gradivne zaloge in
blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last
koncesijonarjev, in družbena postranska opravila,
kakor tudi iz nápravné glavnice narejene
obratne in pričuvne zaklade, v kolikor niso bili
ti že uporabljeni določilu primerno z odobrilom
državne uprave.
e) Sklep državne uprave o izvrševanju pravice
državnega odkupa, kateri se mora zgoditi
vselej s pričetkom koledarskega leta, se
v obliki izjave priobči železniški podjetbi najpozneje
do 31. dne oktobra neposredno zadnjega
leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi:
a) čas, od katerega se opravi odkup •
ß) železniška podjetba, ki je predmet odkupa,
in drugačni imovinski predmeti,

Kos LX 183. Razglas železniškega ministrstva z dne 24. septembra 1898 331
kateri morajo bodi si kot pritiklina železniške
podjetbe bodi si iz drugih pravnih
naslovov preiti na državo;
Y) znesek odkupnine, ki jo država plača železniški
podjetbi, eventuvalno s pridržkom
poznejše izprave odkupne cene (št. J do 5),
katero je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega
roka in plačilnega kraja.
f) Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti
ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega
komisarja, kateri mora paziti na to, da se
stanje imovine od tega časa počenši ne izpremeni
na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni
izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave
pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti,
katere segajo črez mejo rednega opravilnega
obrata ali provzročujejo trajno obremenjenost.
g) Koncesijonarje sta dolžna, poskrbeti za to,
da bo mogla državna uprava dne, kateri je
ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest
vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih
predmetov.
Ako bi koncesijonarja ne izpolnila te dolžnosti,
ima državna uprava pravico, tudi brez
privolitve koncesijonarjev in brez sodnega posredovanja
prevzeti v fizično posest oznamenjene
imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bode odkupljena
železnica obratovala za račun države,
in potem so vsi obratni dohodki na korist, vsi
obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do
časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak
mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata
železnice do zgoranjega časa nastale obračunske
dolžnosti in druge dolgove.
Vlada si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne
izjave dá vknjižiti državno lastninsko pravico
na vseh nepremičnih imovinskih predmetih,
kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Kon c e sij on arja sta dolžna, dati državni upravi
na zahtevanje na razpolago pravne listine, katere
bi bile v ta namen morda še potrebne ž njihove
strani.
8. Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine.
preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina
in užitek dopuščene železnice in vse premične
in nepremične pritikline, vštevši vozila, gradivne zaloge
in pa morda iz nápravné glavnice narejene
obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem
spredaj pod št. 7, lit. d).
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se železnica
odkupi, obdržita koncesijonarja last dovlačnice
k žagi pri Wygodi, dalje last pričuvnega zaklada,
napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa
kar bi imela po obračunih terjati, potem tudi last
posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih
iz lastne imovine, katere sta si koncesijonarja
sezidala ali pridobila sama po pooblastilu
državne uprave z izrecnim pristavkom, da te reči
niso pritiklina železnice.
III.
Na mesto določil v odstavku I, točki 9 in v odstavku
II, točki 1 in 2 za lokalno železnico Dolina —
Wygoda postavljenih dopustilnih pogojev z dne
19. marca 1883. 1. stopijo nastopne naredbe:
9. Koncesijonarja sta dolžna priskrbeti za
obrat lokalne železnice potrebna vozila in sicer tri
vozove za osebe, eden voz za pošto in sprevodnike,
50 tovornih voz, potrebne samovoze, železniške vozove
in pričuvne sestavine, potem na zahtevo
državne uprave tudi dve lokomotivi z največinsko
obremenitvijo osi 12 bečev. Za sestavo vozil je
izprositi odobrilo železniškega ministrstva.
10. Za promet oseb, prtljage in blaga na
lokalni železnici Dolina — Wygoda naj veljajo brez
izjeme vsaki čas za 9 kilometrov veljajoče tarife
slikajočih se prog c. kr. državnih železnic, vštevši
razredbo blaga, veljajočo za gališke proge c. kr.
državnih železnic.
V vzajemnem prometu med lokalno železnico
Dolina —Wygoda in c. kr. državnimi železnicami
se nič ne preračunja, in tarifa se preračuni, vzemši
skupaj obojestranske neokrajšane postavke voznine.
Vozne cene in voznine, ki jih je pobirati, in
druge pristojbine se smejo preračunati le v takratni
zakoniti deželni vrednoti brez nadávka.
Ko je dala železnica v dveh zaporednih letih od
prevoza oseb in blaga čisti donos 4000 gl. za kilo-

332 Kos LX. 183. Razglas železniškega TÏ inistrstva z dne ï24 septembra 1898.
meter, lahko odredi železniško ministrstvo razmerno
znižbo tarifnih postavkov, ki so bili doslej
v moči.
Na stikaj- čih se progah c. kr. državnih železnic
za posamezne predmete dodeljene ugodnosti, ako bi
nastala nadloga in nenavadna draginja živeža ali iz
narodnogospodarskih vzrokov — toda izvzemši les,
drvno oglje in brikete iz drvnega oglja — naj veljajo
tudi na lokalni železnici Dolina-Wygoda.
11. Tarifni del I avstrijskih in bosensko-hercegovinskih
železnic, obsegajoč skupna določila za
odpravo oseb, popotne prtljage, ekspresnega blaga
in psov, dalje tarifni del I, zadevajoč splošna določila
za odpravo mrličev, živih živali in blaga na
avstrijsko-ogrskih in bosensko-hercegovinskih železnicah,
zadnji s prenarcdbami, pogojenimi z razredbo
blaga c. kr. avstrijskih državnih železnic, naj bodeta
na zahtevo c. kr. železniškega ministrstva veljala
tudi za lokalno železnico Dolina—Wygoda.
12. Uredba tarif za osebe in blago in pa dajatev
v javne namene se vsak čas pridržuje zakonarstvu.
Taki uredbi se morata koncesijonarja podvreči.
Wiltek s. r.

Leto 1898. 333
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXI. -- Izdan in razposlan dne 12. oktobra 1898.
Vsebina: (Št. 184- 1S7.) 184. Razglas glede piispevkov za šolo, uvedenih v posameznih v državnem zboru zaslopuiiili
kraljevin in dežel, ali drugih zakonitih prispevkov za javne zavode od nepremične zapuščinske
imovine, ki pripada k zapuščini, katero je po splošnih pravilih o pristojnosti sodnije razpravljati v kaki drugi
v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. — 185. Ukaz o prenaredbi gg. 13 in 15 redu za plovstvo in
jezersko policijo za koroška jezera, izdanega z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 12. maja 1897. 1. —
186. Ukaz o uradnem poslovanju okrajnega glavarja v Karlínu. — 187. Ukaz, s katerim se razveljavljajo
i/jemne navedbe, zaukazane z ukazom z dne 28. junija 1898. 1. za 33 političnih okrajev v Galiciji, glede
10 teh okrajev.
184.
Razglas ministrstev za notranje
stvari, za bogocastje in nauk,
finance in pravosodje z dne 3. septembra
1898. 1.
glede prispevkov za šolo. uvedenih v posameznih
v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel,
ali glede drugih zakonitih prispevkov za javne za-
vode od nepremične zapuščinske imovine, ki pri-
pada k zapuščini, katero je po splošnih pravilih o
pristojnosti sodnije razpravljati v kaki drugi
v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel.
(Primerjaj razglas z dne 11. junija 1898. 1. [drž. zak.
št. 1011.)
Od prispevkov v naslovu omenjene vrste se je
nadalje uvel prispevek za šolo na Tirolskem (zakon
z dne 28. novembra 1897. L, dež. zak. št. 21 iz
1. 1898., veljaven od 12. julija 1898. 1.)
Za odmero tega prispevka za šolo je v zmislu
tega deželnega zakona pozvano c. kr. finančno
okrajno ravnateljstvo v Inomostu.
Deželni zakon se uporablja na zapuščine, pri
katerih je pripala dedšcina, ko je začel veljati zakon.
Thun s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kaizl s. r.
(Slovenisch.)
1*5.
Ukaz trgovinskega ministrstva
v porazumu z ministrstvoma za
notranje stvari in poljedelstvo
z dne 28. septembra 1898.1.
o prenaredbi ^. 13 in 15 redu za plovstvo in
jezersko policijo za koroška jezera, izdanega
z ukazom trgovinskega ministrstva z dne 12. maja
1897. I. (drž. zak. št. 122).
V porazumu s c. kr. ministrstvoma za notranje
stvari in poljedelstvo se določa, da gg. 13 in 15
redu za plovstvo in jezersko policijo za koroška
jezera, izdanega z ukazom trgovinskega ministrstva
z dne 12. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 122), ki razpravljata
o oznamenilu plovil, oziroma o preiskavi
jadrenic, veslenic, ladjic in plavov, odslej ne veljata
za zasebne veslenice in zasebne jadrenice (izvzemši
obrtniško ali mezdno plovstvo).
Ta ukaz stopi z dnem, katerega se razglasi,
v moč.
Thun s. r.
Baernreither s. r. Kast s. r.
84

334
Kos LXI. 184. Ukaz vsocra ministrstva z dne 11. oktobra 1898.
186.
Ukaz ministrstva za notranje stvari
z dne 5. oktobra 1898. L
o uradnem poslovanju okrajnega glavarja
v Karlínu.
Vsled ustanovitve okrajnega glavarsha v Ziž-
10 teh okrajev.
kovu (razglas ministrstva za notranje stvari z dne
7. avgusta 1898. 1. [drž. zak. št. 141]) se z ozirom
Na podstavi g. 10 zakona z dne 5. maja
na ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 31. ju-
1869. 1. (drž. zak. št. 66) se vsled sklepa, katerega
lija 1868. 1. (drž. zak. št. 114) o prenosu oskrbe
je vse ministrstvo vkrenilo dne 6. oktobra 1898. ].,
namestništvenih opravil v imenu namestnika na \eč
z Naj visim odobrilom razveljavljajo izjemne naredbe,
okrajnih glavarjev na Češkem, in izpreminjaje
izdane z ukazom z dne 28. junija 1898. 1 (drž. zak.
(očko 1 ukaza ministrstva za notranje stvari z dne
št. 106) za 33 političnih okrajev v Galiciji, glede
11. septembra 1896. 1. (drž. zak. št. 175) ukazuje,
nastopnih političnih okraje\ : Biala, Dčibrowa, Kol-
da se naj razširjeno uradno poslovanje okrajnega
buszowa, fcaficut, Mielec, Nisko, Ropczyce, Tarno-
glavarja v Karlínu razteza na okrajna glavarstva Hobrzeg,
Wadowice in Žywiec (Saybuscli).
rovice, Rakovník, Slaný, Melnik. Češki Brod, Smi-
Ta uka/í ^topi z dnem, katerega s'c razglasi
hov, Kladno. Pribram, Kraljevi vinogradi in Žižkov, j
\ moč.
Thun s. r.
is«.
Ukaz vsega ministrstva z dne
11. oktobra 1898.1.
s katerim se razveljavljajo izjemne naredbe, iz-
dane z ukazom z dne 28. junija 1898.1. (drž. zak.
št. 106) za 33 političnih okrajev v Galiciji, glede
Thun s. r.
Wittek s. r.
Bylandt s. r.
Kaizl s. r.
Di
Welsersheimb s. r.
Ruber s. r.
Kast s. r.
Jedrzejowicz s. r.
Pauli s r.

Leto 1898.
Držayni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXII. — Izdan in razposlan dne 15. oktobra 1898.
Vsebina: Št. 188. Mednarodni dogovor, sklenjen med Avstrijsko-Ogrskim, Nemčijo, Belgijo, Danskim, Španjskim,
Francoskim, Veliko Britanijo, Grškim, Italijo, Nizozemskim, Perzijo, Portugalskim in Rusijo o zdravstvenih
naredbah pri romanju v Meko in o zdravstvenih napravah v perzijskem zalivu.
188.
Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894. L,
sklenjen med Avstrijsko-Ogerskim, Nemčijo, Belgijo. Danskim. Španjskim, Francoskim. Veliko Brita-
nijo. Grškim, Italijo, Nizozemskim, Perzijo, Portugalskim in Rusijo o zdravstvenih naredbah pri roma-
nju v Meko in o zdravstvenih napravah v perzijskem zalivu.
(Sklenjen v Parizu dne 3. aprila 1894. L, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjen v Wallsee dne
27. novembra 1897. 1., na kar so se pritrdila vzajemno izmenila dne c 20. junija 1898. 1. v Parizu.)
Nos Franeiseus Josephus Primus,
divina favente dementia Austriae Imperator;
Apostolicus Rex Hungáriáé, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Oroatiae, Slavoniae,
Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Oracoviae;
Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Carnioliae, Bucovinae,
superioris et inférions Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio
Moraviae ; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc.
Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore praesentium
facimus:
Quum ad res publicam sanitatem tempore morborum pernicialium concernentes
regulandas cum pluribus regiminibus conventio die tertia mensis Aprilis, anno
millesimo oetingentesimo nonagesimo quarto et declaratio addititia die trigesima
mensis Octobris anno millesimo oetingentesimo nonagesimo septimo Lutetiae
Parisiorum tenoris sequentis initae et signatae fuissent:
(Slovenisch.) 85
33: -

336
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894.
Izvirnik.
Convention.
Sa Majesté l'Empereur d'Autriche, Roi
de Bohême, etc., etc., et Koi Apostolique de
Hongrie; Sa Majesté l'Empereur d'Allemagne,
Roi de Prusse, au nom de l'Empire
Allemand; Sajttajest^ le Roi des Belges;
Sa Majesté le Roi de Danemark; Sa Majesté
le Roi d'Espagne et en Son nom Sa Majesté
la Reine Régente du Royaume; le Président
de la République Française; Sa Majesté la
Reine du Royaume-tni de la Grand-Bretagne
et d'Irlande, Impératrice des Indes;
Sa Majesté le Roi des Hellènes; Sa Majesté
le Roi d'Italie; S^ Majesté la Reine des
Pays-iáset en Son nom Sa Majesté la Reine
Régente dû feoyaume; Sa Majesté le Schah
de Pernej Sa Majesté le Roi de Portugal et
des Algarves, et Sa Majesté l'Empereur de
Toutes les Russies,
Ayant décidé de se concerter en vue de régler
les mesures à prendre pour la prophylaxie du pèlerinage
de la Mecque et la surveillance sanitaire à
établir au golfe Persique, ont nommé pour Leurs
Plénipotentiaires, savoir:
Sa Majesté l'Empereur d'Autriche, Roi
de Bohême, etc., etc., et Roi Apostolique
de Hongrie,
M. le Comte Charles de Kuefstein, Son
Chambellan et Conseiller intime, Envoyé extraordinaire
et Ministre Plénipotentiaire, Membre de
la Chambre des Seigneurs d'Autriche, Chevalier de
2 e classe de l'Ordre de la Couronne de fer;
Preloga.
Dogovor.
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski,
kralj 'češki itd. itd. in apostolski kralj
ogrski; Njegovo Veličanstvo cesar nemški,
kralj pruski v imenu nemške države; Njegovo
Veličanstvo kralj Belgijcev; Njegovo
Veličanstvo kralj danski; Njegovo Veličanstvo
kralj španjski in v Njegovem imenu
Njeno Veličanstvo kraljica-vladarica kraljevine;
predsednik francoske republike;
Njeno Veličanstvo kraljica združene kraljevine
velikobritanske in irske, cesarica indijska;
Njegovo Veličanstvo kralj helénski;
Njegovo Veličanstvo kralj italijanski; Njeno
Veličanstvo kraljica nizozemska in v Njenem
imenu kraljica-vladarica kraljevine;
Njegovo Veličanstvo šah perzijski; Njegovo
Veličanstvo kralj portugalski in algarbski
in Njegovo Veličanstvo cesar vseh Rusij
želeč se zediniti o naredbah, katere bi bilo vkreniti
v profilaktični namen pri romanjih v Meko in v namen
zdravstvene nadzorne službe, katero je uvesti
v perzijskem zalivu, so imenovali za svoje pooblaščence,
in sicer:
Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski,
kralj češki itd. itd. in apostolski kralj
ogrski:
gospoda grofa Karola pl. Kuefstein-a, svojega
komornika in tajnega svetovalca, izrednega poslanika
in pooblaščenega ministra, uda avstrijske
gosposke zbornice, viteza reda železne krone II. razreda;

Sa Majesté l'Empereur d'Allemagne,
Roi de Prusse,
M. de Schoen, Son Conseiller de Légation à
l'Ambassade d'Allemagne à Paris;
Sa Majesté le Roi des Belges,
M. le Baron Eugène Bey en s, Conseiller de la
Légation de Belgique à Paris, Chevalier de l'Ordre
de Leopold;
M. le Docteur Alfred D e vaux, Inspecteur
général du Service de santé civil et de l'hygiène au
Ministère de l'Agriculture, de l'Industrie et des Travaux
publics, Officier de l'Ordre de Leopold ;
M. le Docteur E. van Ermengem, Professeur
d'hygiène et de bactériologie à l'Université de Gand,
Chevalier de l'Ordre de Leopold;
Sa Majesté le Roi de Danemark,
M. le Comte Gebhard Léon de Moltke-
Hvitfeldt, Son Chambellan et Son Envoyé Extraordinaire
et Ministre Plénipotentiaire près le Gouvernement
de la République Française, Grand-Croix
de l'Ordre du Danebrog et décoré de la Croix
d'Honneur du mémo Ordre;
Sa Majesté le Roi d'Espagne et en Son
nom Sa Majesté la Reine Régente du
Royaume,
M. Fernand Jordan de Urries, Marquis
de Novallas, Son Chambellan, Premier Secrétaire
de l'Ambassade d'Espagne à Paris, Commandeur
de l'Ordre de Charles III;
M. Amalio Jimeno y Cabanas, Sénateur du
Royaume, Professeur à la Faculté de médecine de
Madrid, Commandeur avec plaque de l'Ordre d'Isabelle
la Catholique;
Le Président de la République Francaise,
M. Camille Barrère, Ministre Plénipotentiaire
de l re classe, Chargé d'Affaires de la République
Française à Munich, Officier de l'Ordre national
de la Légion d'honneur;
M. Gabriel Hano taux, Ministre Plénipotentiaire
de l re classe, Directeur des Consulats et des
Affaires commerciales, Officier de l'Ordre national
de la Légion d'honneur;
M. le Professeur Brouardel, Président du
Comité consultatif d'hygiène publique de France,
Doyen de la Faculté de médecine de Paris, Membre
de l'Académie des sciences, Commandeur de l'Ordre
national de la Légion d'honneur;
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894. 337
Njegovo Veličanstvo cesar nemški,
kralj pruski:
gospoda pl. Schoen-a, svojega legacijskega
svetovalca pri nemškem poslaništvu v Parizu;
Njegovo Veličanstvo kralj belgijski:
gospoda barona Evgena Beyen-sa, legacijskega
svetovalca Belgije v Parizu, viteza Leopoldo-,
vega reda;
gospoda dr-ja Alfreda Devaux-a, generalnega
nadzornika civilne zdravstvene in higijenične službe
v ministrstvu za poljedelstvo, industrijo in javna
dela, častnika Leopoldovega reda;
gospoda dr-ja van Ermen g e m-a, profesorja
higijenije in bakteriologije na vseučilišču v Gentu,
viteza Leopoldovega reda;
Njegovo Veličanstvo kralj danski:
gospoda grofa Gebharda Leona pl. Moltke-
Hvitfeldt-a, svojega komornika, izrednega poslanika
in pooblaščenega ministra pri vladi francoske
republike, velikega križnika Danebrog-reda in posestnika
častnega križa istega reda;
Njegovo Veličanstvo kralj španjski in
v Njegovem imenu Njeno Veličanstvo kraljica-vladarica
kraljevine:
gospoda Ferdinanda Jordana pl. Urries,
markija pl. Novallas, svojega komornika, tajnika
španjskega poslaništva v Parizu, komanderja reda
Karola III.;
gospoda Amalio Jimeno y Cabanas-a, senatorja
kraljevine, profesorja na medicinski fakulteti
v Madridu, komanderja reda Isabelle Katoliške
z zvezdo:
predsednik francoske republike :
gospoda Camille Barrèr-a, pooblaščenega
ministra I. razreda, opravilnika francoske republike
v Monakovem, častnika reda častne legije;
gospoda Gabriela Hanotaux-a, pooblaščenega
ministra I. razreda, ravnatelja poslaništev in trgovinskih
stvarij, častnika reda častne legije;
gospoda profesorja Brouardel-a, predsednika
francoskega odbora za zdravstvo, dekana medicinske
fakultete v Parizu, uda akademije znanostij,
komanderja reda častne legije;
85*

338
M. Henri M o no d, Conseiller d'Etat, Directeur
de l'Assistance et de l'Hygiène publiques au
Ministère de l'Intérieur, Membre de l'Académie de
médecine, Officier de l'Ordre national de la Légion
d'honneur;
M. le Professeur Proust, Inspecteur général
des Services sanitaires, Professeur à la Faculté de
médecine de Paris, Membre de l'Académie de
médecine, Commandeur de l'Ordre national de la
Légion d'honneur;
Sa Majesté la Reine du Royaume-Uni
de la Grande-Bretagne et d'Irlande, Impératrice
des Indes,
M. Phipps, Ministre Plénipotentiaire;
M. le Docteur Thorne Thorne, Chef du
Département sanitaire au „Local Government
Board*, Compagnon de l'Ordre du Bain;
M. le Chirurgien général J. M. C uni n g h am,
ancien Chef du Département médical au Gouvernement
de l'Inde, Compagnon de l'Ordre de l'Étoile
des Indes;
Sa Majesté le Roi des Hellènes,
M. Crié s is, Chargé d'Affaires de Grèce à
Paris;
M. le Docteur Vafiadès, Délégué grec au
Conseil sanitaire de Constantinople ;
Sa Majesté le Roi d'Italie.
M. le Marquis Malaspina d i C arb o nara,
Premier Secrétaire de l'Ambassade d'Italie à Paris.
Officier de l'Ordre des Saints Mamice et Lazare;
Sa Majesté la Reine des Pays-Bas et eïi
Son nom Sa Majesté la Reine Régente du
Royaume,
M. le Chevalier de S tuer s, Son Envoyé
Extraordinaire et Ministre Plénipotentiaire près le
Gouvernement de la République Française, Commandeur
de l'Ordre du Lion néerlandais;
M. le Docteur V.-P. Ruysch, Conseiller sanitaire
au Ministère de l'Intérieur des Pays-Bas.
Chevalier de l'Ordre du Lion néerlandais;
M. J.-A. Kruyt, Consul général des Pays-Bas
à Pénang, Chevalier de l'Ordre du Lion néerlandais
;
Sa Majesté le Schah de Perse,
M. le Docteur Mirza Zeynel Abidine-
Khan Moïn-ol Atebba, Médecin spécial de
S. A. I. le Prince héritier;
M. le Docteur Mirza Khalil-Khan, Médecin
du Ministère des Affaires étrangères de Perse;
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894.
gospoda Henrika Monod-a, državnega svetovalca,
ravnatelja javnega podporstva in zdravstva
v ministrstvu za notranje stvari, uda akademije medicine,
častnika častne legije;
gospoda profesorja Proust-a, generalnega
inšpektorja zdravstvene službe, profesorja na medicinski
fakulteti v Parizu, uda medicinske akademije,
komanderja reda častne legije;
Njeno Veličanstvo kraljica združene
kraljevine velikobritanske in irske, cesarica
indijska:
gospoda Phipps-a, pooblaščenega ministra;
gospoda dr-ja Thorne Th o r n e-a, predstojnika
zdravstvenega departementa v „Local Gouvernment
Board", viteza Bath-reda;
gospoda generalnega kirurga J. M. Cuningham-a,
prejšnjega načelnika medicinalnega
departementa pri indijski vladi, viteza'reda indijske
zvezde ;
Njegovo Veličanstvo kralj helénski:
gospoda Crié si s-a,"grškega opravilnika v Parizu;
gospoda dr-ja Vafiadès-a, grškega odposlanca
v zdravstvenem svétu v Carigradu ;
Njegovo Veličanstvo kralj italijanski:
gospoda markija Malaspina di Carbonara,
prvega tajnika italijanskega poslaništva v Parizu,
častnika reda sv. Mavricija in Lazara;
Njeno Veličanstvo kraljica nizozemska
in v Njenem imenu kraljica vladarica kraljevine:
gospoda viteza pi. Stu e r s-a, svojega izrednega
poslanika in pooblaščenega ministra pri vladi
francoske republike, komanderja nizozemskega levovega
reda;
gospoda dr-ja V.-P. Ruysch-a, zdravstvenega
svetovalca v nizozemskem ministrstvu za notranje
stvari, viteza nizozemskega levovega reda;
gospoda J.-A. Kruyt-a, nizozemskega generalnega
konzula v Pénang-u, viteza nizozemskega
levovega reda;
Njegovo Veličanstvo šah perzijski:
gospoda dr-ja Mirzo Zeynel Abidine-
Khan Moïn-Ol Atebba, telesnega zdravnika
Njegove cesarske vzvišenosti cesarjeviča;
gospoda dr-ja Mirzo Khalil-Khan-a, zdravnika
v perzijskem ministrstvu za zunanje stvari;

Sa Majesté le Roi de Portugal et des
AJgarves,
M Gabriel-José de Zogheb, Consul général.
Agent diplomatique du Portugal en Egypte,
et Sa Majesté l'Empereur de Toutes les
Russies,
M. Michel de Giers, Conseiller d'État, Chambellan
de Sa Cour, Conseiller du Ministère des
Affaires étrangères de Russie,
Lesquels, ayant échangé leurs pleins pouvoirs
trouvés en bonne et due forme, sont convenus des
dispositions suivantes :
I. En ce qui concerne la police sanitaire dans
les ports de départ de F Extrême-Orient (Indes
britanniques, Possessions néerlandaises, etc., etc.):
Sont adoptées les mesures indiquées et précisées
dans l'Annexe I de la présente Convention.
IL En ce qui touche la surveillance sanitaire
des pèlerins dans la mer Rouge:
Sont adoptées les dispositions consignées dans
l'Annexe IL
III. En ce qui concerne la protection du golfe
Persique:
Sont adoptées les dispositions consignées dans
l'Annexe III.
IV. En ce qui touche Vapplication des mesures
contenues dans les précédentes annexes:
Sont adoptées les mesures prescrites dans
l'Annexe IV.
V. Les Annexes ci-dessus indiquées ont la
même valeur que si elles étaient incorporée?« dan?
la présente Convention.
VI. Les États qui n'ont point pris part à la
présente Convention sont admis à y adhérer, sur
leur demande. Cette adhésion sera notifiée par la
voie diplomatique au Gouvernement de la République
française, et par celui-ci aux autres Gouvernements
signataires.
VIL La présente Convention aura une durée
de cinq ans, à compter de l'échange des ratifications.
Elle sera renouvelée de cinq en cinq années par
tacite réconduction, à moins que l'une des Hautes
Parties contractantes n'ait notifié six mois avant
l'expiration de ladite période de cinq années son
intention d'en faire cesser les effets.
Dans le cas où Tune des Puissances dénoncerait
la Convention, cette dénonciation n'aurait d'effet
qu'à son égard.
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894. 339
Njegovo Veličanstvo kralj portugalski
in algarbski:
gospoda Gabriel-José-a de Zogheb, general -
nega konzula in diplomatičnega agenta portugalskega
v Egiptu;
Njegovo Veličanstvo cesar vseh Rusij:
gospoda Mihaela pl. Giers-a, državnega svetovalca,
dvornega komornika, ministrskega svetovalca
v ruskem ministrstvu za zunanje stvari;
kateri so se, izmenivši svoja v dobri in pravi
obliki najdena pooblastila, dogovorili o nastopnih
določilih:
I. glede zdravstveno-redarstvenih naredeb
na daljnem vztoku (britiška Indija,
nizozemska posestva itd. itd.):
V dodatku I tega dogovora omenjenim in natančneje
oznamenjenim naredbam se pritrjuje.
II. Glede zdravstvenega nadzorstva
romarjev v Rudečem morju:
v dodatku II navedena določila se sprejmejo.
III. Glede varstvenih naredeb v Perzijskem
zalivu:
se v dodatku III obseženim določilom pritrjuje.
IV. Glede izvršitve v poprej omenjenih
dodatkih obseženih naredeb:
se pritegne v dodatku IV. obseženim predpisom.
V. Zgoraj oznamenjeni dodatki imajo isto
veljavo, kakor da bi se bili sprejeli v besedilo tega
dogovora.
VI. Državam, ki se niso udeležile tega dogovora,
se lahko na njihovo prošnjo dovoli pristop.
Ta pristop je po diplomatičnem potu naznaniti
vladi francoske republike in od nje drugim signatarnim
vlastim.
VII. Pričujoči dogovor ostane v moči pet let
računeč od dneva, katerega se izmenijo potrdila.
Od petih do petih let se bode molče obnavljal
razen, ako bi bila kaka visoka stranka pogodnica
šest mesecev pred iztekom omenjene petletne dobe
naznanila namero, razveljaviti moč pogodbe.
V slučaju, da bi katera vlast odpovedala dogovor,
naj ta odpoved velja samo za njen del.

340
La présente Convention sera îatifiée; les ratiíicalions
en seront déposées à Paris le plus tôt
possible et, au plus tard, dans le délai d'un an
à dater du jour de la signature.
En foi de quoi les Plénipotentiaires respectifs
Tont signée et y ont apposé leurs cachets.
Fait à Paris, en treize exemplaires,
avril mil huit cent quatre-vingt-quatorze.
(L.
(L.
S.)
S.)
(L. S.)
(L. S.)
(L. S.)
(L. S.)
(L. S.)
(L. S.)
(L. S.)
(L. S.)
(L. S.)
(L. S.)
(L. S.)
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894.
le trois
Signé: Kuefstein.
, Schoen.
B on Eug. Beyens.
(L. S.) Signé: Alf. Devaux.
(L. S.) „ D r van Ermengem.
Signé: Moltke-Hvitfeldt.
„ Marquis de Novallas.
(L. S.) Signé: D r Amalio Jini eno.
Signé; Camille Barrère.
(L. S.) Signé: Gabriel Hanotaux.
(L. S.) „ A. Brouardel.
(L. S.) „ H. Monod.
(L. S.) „ A. Proust.
Signé: Constantine Phipps.
(L. S.) Signé: R. Thorne Thorne.
(L. S.) „ J. M. Cuningham.
Signé: Criésis.
(L. S.) Signé: D r Yafiadès.
Signé: Malaspina.
A. de Stuers.
(L. S.) Signé: D r Kuysch.
(L. S.) „ J. A. Kruýt.
Signé: Moïn-ol Atebba.
(L. S.) Signé: KhalilKhan.
Signé: C te Gabriel de Zogheb.
Michel de Giers.
Pričujočemu dogovoru se pritrjuje in pritrdila
njegova se poloze čim prej mogoče in najkasneje
po preteku enega leta. računeč od dneva podpisa,
v Parizu.
V spričalo tega so dotični pooblaščenci ta dogovor
podpisali in mu pritisnili vsak svoj pečat.
Tako narejeno v Parizu dne tretjega aprila
lisoč osemsto štiri in devetdesetega lela v trinajstih
izdatkih.
(M. P) Podpisal: Kuefstein.
(M. P.) „ Schoçn.
(M. P.) „ bar. Evg. Beyens.
(M. P.) Podpisal: Alf. Deyaux.
(M. P.) „ Dr. van Ermengem.
(M. P.) Podpisal: Moltke-Hvitfeldt.
(M. P.) Podpisal: Marki de Novallas.
(M. P.) Podpisal: Dr. Amalio Jimeno.
(M, P.) Podpisal: Camille Barrère.
(M. P.) Podpisal: Gabriel Hanotaux.
(M. P.) „ A. Brouardel.
(M. P.) „ H. Monod.
(M. P.) „ A.Proust.
(M. P.) Podpisal: Constantine Phipps.
(M. P.) Podpisal : B. Thorne Thorne.
(M. P.) „ J. M. Cuningham.
(M. P) Podpisal: Criésis.
(M. P.) Podpisal: Dr. Yafiadès.
(M. P.) Podpisal : Malaspina.
(M. P.) „ A. de Stuers.
(M. P.) Podpisal: Dr. Ruysch.
(M. P.) „ J. A. Kruyt.
(M. P.) Podpisal: Moïn-01 Atebba.
(M. P.) Podpisal: Khalil Khan.
(M. P.) Podpisal: Cte. Gabriel de Zogheb.
(M. P.) „ Michel de Giers.

Kos LXII. 138. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894. 341
Izvirnik.
Annexe I.
A. Police sanitaire dans les ports de départ
des navires à pèlerins venant de l'Océan
Indien et de l'Océanie.
1-. Visite médicale obligatoire, individuelle,
faite de jour, à terre, au moment de l'embarquement,
pendant le temps nécessaire, par un médecin, délégué
de l'autorité publique, de toutes personnes
prenant passage à bord d'un navire à pèlerins.
2. Désinfection obligatoire et rigoureuse, faite
à terre sous la surveillance du médecin délégué de
l'autorité publique, de tcut cbject contaminé ou
suspect, dans les conditions de l'article 5 du
premier régiemen! inséré dans l'Annexe IV de là
Convention sanitaire de Venise
3. Interdiction d'embarquement de toute personne
atteinte de choléra, d'affect:on chclériforme
et de toute diarrhée suspecte.
4. Lorsqu'il existe des cas de choiera dans le
port, l'embarquement ne se fera à bord des navires
à pèlerins qu'après que les personnes réunies en
groupes auront été soumises pendant cinq jours
à une observation permettant de s'assurer qu'aucune
d'elles n'est atteinte du choléra.
Il est entendu que, pour exécuter cette mesure,
chaque Gouvernement pourra tenir compte des
circonstances et possibilités locales*).
5. Les pèlerins seront tenus de justifier des
moyens strictement nécessaires pour accomplir le
pèlerinage à Taller et au retour et pour le séjour
dans les Lieux Saints.
*) La GoiJéience a décidé par voie d'interprétation,
d'une part, que l'observation de cinq jours pourrait être
pratiquée à bord des navires entre l'inspection médicale
effectuée au départ des Indes britanniques et la seconde
visite passée à Aden, et, d'autre part, que dans les Indes
néerlandaises cette observation pourrait avoir lieu à bord
des navires en partance.
Preloga.
Dodatek I.
A. Zdravstveno-redarstvene naprave v pristanih.
od koder odhajajo romarske ladije,
ki prihajajo iz indijskega oceana in iz
Oceanije.
1. Zapovedana osebna zdravniška preiskava,
katero naj opravi po dnevi na suhem ob času ukrcavanja
v potrebni dobi zdravnik, ki ga je javno
oblastvo zato določilo, na vseh osebah, ki nastopijo
pot na krovu kake romarske ladije.
2. Zapovedana in najnatančnejša razkužba
vsakega okuženega ali sumnega predmeta, katero
je opraviti na suhem pod nadzorstvom od javnega
oblastva določenega zdravnika, s pogoji, oznamenjenimi
v Členu 5 prvega pravilnika v dodatku IV.
k mednarodnemu zdravstvenemu dogovoru v Benetkah.
3. Prepoved, ukrcavati za kolero bolne osebe,
osebe okužene s koleri sličnimi obolenji in pa
s sumnimi driskami vsake vrste.
4. Ako so v pristanu slučaji kolere, se sme
ukrcavanje na krov romarskih ladij vršit še-le tedaj,
ko so se ' osebe v skupinah pet dnii opazovale,
kar je dalo prepričanje, da ni nobena od njih okužena
s kolero.
Umeje se, da more v izvrševanje te naredbe
vsaka vlada gledati na krajevne razmere in možnosti.
*)
5. Romarji so dolžni se izkazati, da imajo
sredstva, ki so neobhodno potrebna za romarski pot
tja in nazaj in pa za bivanje v svetih krajih.
*) Po razjasnjujočem sklepu konference se lahko
\rši petdnevno opazovanje na krovu ladij na eni strani
med zdravniškim pregledovanjem pri odhodu iz kakega
indijsko-britiškega pristana in drugim pregledovanjem,
katero je opraviti v Aden-u, na drugi strani v nizozemski
Indiji na krovu ladij z razpetimi jadri.

342 Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894.
B. Mesures à prendre à bord des navires
à pèlerins.
Règlement.
Titre I. Dispositions générales.
Article 1. Ge règlement est applicable aux navires
à pèlerins qui transportent au Hedjaz ou qui
en ramènent des pèlerins musulmans.
Article 2. N'est pas considéré comme navire
à pèlerins celui qui, outre ses passagers ordinaires,
parmi lesquels peuvent être compris les pèlerins
des classes supérieures, embarque des pèlerins de
la dernière classe en proportion moindre d'un
pèlerin par cent tonneaux de jauge brute.
Article 3. Tout navire à pèlerins, à. l'entrée de
la mer Rouge et à la sortie, doit se conformer aux
prescriptions contenues dans le Bèglement spécial
applicable au pèlerinage du licdjaz, qui sera publié
par le Conseil de Santé de Constantinople conformémei.t
aux principes édictés dans la présente
Convention.
Article 4. Les navires à vapeur sont seuls
admis à Caire le transport des pèlerins au long cours.
Ce transport est interdit aux autres bateaux.
Les navires à pèlerins faisant le cabotage,
destinés aux transports de courte durée, dits
„voyages au cabotage", sont soumis aux prescriptions
contenues dans le Règlement spécial mentionné
à l'article 3.
Titre IL Mesures à prendre avant le
départ.
Article 5. Le cap.taine ou, à défaut du capitaine,
le propriétaire ou l'agent de tout navire
à pèlerins est tenu de déclarer à l'autorité cornpétente*)
du port de départ son intention d'embarquer
des pèlerins, au moins trois jours avant le
départ. Cette déclaration doit indiquer le jour projeté
pour le départ et la destination du navire.
Article 6. A la suite de cette déclaration,
l'autorité compétente fait procéder, aux frais du
capitaine, à Xinspection et au mesurage du navire.
L'autorité consulaire dont relève le navire peut
assister à cette inspection.
*) L'autorité compétente est actuellement: dans les
Indes anglaises, un ojßcer désigné à cet effet par le gouvernement
local {Native passenger ships Act, 1887,
art. 7); — dans les Indes néenandaises, le maître du
port; — en Turquie, l'autorité sanitaire; — en Autricheflongrie,
Tautori'é sanitaire; — en Italie, le capitaine
de port; — en France, en Tunisie et en Espagne (îles
Philippines), l'autorité sanitaire.
B. Naprave, katere je storiti na krovu romarskih
ladij.
Prayllnik.
Naslovi. Splošna določila.
Člen 1. Ta pravilnik velja za romarske ladije,
ki prevažajo moslimské romarje v Hedjaz in od tam
nazaj.
Člen 2. Za romarsko ladijo ni smatrati tiste
ladije, ki ukrca razen svojih navadnih potnikov,
h katerim se lahko prištevajo romarji višjih razredov,
romarje zadnjega razreda v takem razmerju, da
pride manje nego eden romar na 100 bečev kosmatega
notranjega prostora.
Člen 3. Vsaka romarska ladija naj se pri svojem
vhodu v Rudeče morje in pri izhodu iz njega
vede po predpisih, ki so obseženi v posebnem pravilniku
za romanje v Hedjaz, ki ga naj oznani
zdravstveni svet v Carigradu, oziraje se na načela, postavljena
v pričujočem dogovoru.
Člen 4. Samo parnikom je dovoljena odprava
romarjev na dolgi vožnji. Vsem drugim ladijam je
ta prevoz prepovedan.
Romarske ladije, ki opravljajo obrežno plovstvo,
tako imenovane obrežne vožnje, in so dolo-
Čene za prevoze kratkega časa, so podvržene predpisom,
ki so obseženi v členu 3 omenjenem posebnem
pravilniku.
Naslov II. Naprave, katere je storiti pred
odhodom.
Člen 5. Kapitan ali, če ni kapitana, lastnik ali
zastopnik vsake romarske ladij e je dolžen, naznaniti
pristojnemu oblastvu*) svoj namen, da bode
ukrcal romarje, vsaj tri dni pred odhodom. To naznanilo
mora povedati dan, namenjen za odhod,
in kraj. kamor je namenjena ladij a.
Člen 6. Zasleduje to naznanilo dá pristojno
oblastvo ladijo na stroške kapitana preiskati in premeriti.
Konzularno oblastvo, kateremu je ladija
podvržena, se lahko udeleži tega ogleda.
*) Pristojno oblastvo je sedaj v britiški Indiji od
lokalne vlade za to določen uradnik {Native passenger
ships Act, 1887, člen 7); — v nizozemski Indiji pristanski
nadglednik; — v Turčiji zdravstveno oblastvo; —
na Avstrijsko-ogrskem zdravstveno oblastvo; — v Italiji
pristanski kapitan; — na Francoskem, v Tunisu in na
Španjskem (Filipinski otoki) zdravstveno oblastvo.

Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894. 343
Il est procédé seulement à l'inspection si le
capitaine est déjà pourvu d'un certificat de mesurage
délivré par l'autorité compétente de son pays,
à moins qu'il n'y ait soupçon que le document ne
répond plus à l'état actuel du navire.
Article 7. L'autorité compétente ne permet le
départ d'un navire à pèlerins qu'après s'être
assurée:
a) Que le navire a été mis en état de propreté
parfaite et, au bessoin, désinfecté ;
b) Que le navire est en état d'entreprendre le
voyage sans danger, qu'il est bien équipé,
bien aménagé, bien aéré, pourv\i d'un nombre
suffisant d'embarcations, qu'il ne contient rien
à bord qui soit ou puisse devenir nuisible à la
santé ou à la sécurité des passagers, que le
pont et l'entrepont sont en bois et pas en fer;
c) Qu'il existe à bord, en sus de l'approvisionnement
de l'équipage et convenablement arrimés,
des vivres ainsi que du combustible, le tout
de bonne qualité et en quantité suffisante pour
tous les pèlerins et pour toute la durée déclarée
du voyage;
d) Que l'eau potable embarquée est de bonne
qualité et a une origine à l'abri de toute contamination
; qu'elle existe en quantité suffisante ;
qu'à bord les réservoirs d'eau potable sont
à l'abri de toute souillure et fermés de sorte
que la distribution de l'eau ne puisse se faire
que par les robinets ou les pompes;
e) Que le navire possède un appareil distillatoire
pouvant produire une quantité d'eau de cinq
litres au moins, par tête et par jour, pour toute
personne embarquée, y compris l'équipage ;
fj Que le navire possède une étuve à désinfection
pour laquelle il aura été constaté
qu'elle offre sécurité et efficacité;
ç) Que l'équipage comprend un médecin et que
le navire possède des médicaments, conformément
à ce qui sera dit aux articles 11
et 23;
h) Que le pont du navire est dégagé de toutes
marchandises et objets encombrants;
i) Que les dispositions du navire sont telles que
les mesures prescrites par le titre III pourront
être exécutées.
Article 8. Le capitaine est tenu de faire
afficher à bord, dans un endroit apparent et
accessible aux intéressés, des affiches rédigées dans
les principales langues des pays habités par les
pèlerins à embarquer, et indiquant:
1 0 La destination du navire;
(Slovenj.sch.)
Ladija se samo ogleda, ako kapitan že ima od
pristojnega oblastva svoje dežele izdano mersko
izkaznico, in ako ni sumnje, da ta listina ne odgovarja
več sedanjemu stanju ladije.
Člen 7. Pristojno oblastvo dovoli odhod romarske
ladije še-le, ko se je prepričalo:
a) da se je ladija popolnoma očistila in, ako treba,
razkužila ;
b) da je ladija v stanju, nastopiti svoj pot brez
nevarnosti, da je dobro opremljena, dobro
opravljena in dobro zračena, da ima zadostno
število čolnov, da nima nič na krovu, kar bi
bilo ali lahko postalo škodljivo zdravju in varnosti
potnikov, da je krov in podpalubje iz
lesa in ne iz železa;
c) da je na krovu razen hrane za moštvo dovolj
založenih živil in kuriva, vse dobre kakovosti
in v zadostni množini za vse romarje in za
celo dobo naznanjenega pota.
d) da je na ladijo spravljena pitna voda dobre kakovosti
in izvira, ki izključuje vsako onesnaženje;
da je pri rokah v zadostni množini;
da so shrambe za pitno vodo obvarovane pred
vsakim onesnaženjem in tako zaprte, da se
more voda jemati le po pipah ali s sesalkami;
e) da ima ladija prekapljalni (destilacijski) aparat,
ki more dajati vsaj pet litrov vode za glavo in
dan za vsako ukrcano osebo, vštevši moštvo ;
f) da ima ladija razkuževalni aparat, preskus >en
glede njegove varnosti in delovanja;
g) da je med moštvom ladije zdravnik in da je
preskrbljena ladija z zdravili po določilih,
obseženih v členih 11 in 23 ;
h) da ni na krovu niti blaga niti predmetov, ovirajočih
promet;
i) da so razmere na ladiji take, da se morejo
izvršiti naredbe, predpisane v naslovu III.
Člen 8. Kapitan je dolžen nabiti na krovu na
udeležencem vidnem in dostopnem mestu, v jezikih,
ki vladajo v domovinah ukrcanih romarjev, spisane
lepake, ki naznanjajo:
1. namen ladije;
86

344
2 0 La ration journalière en eau el en vivres
allouée à chaque pèlerin;
3 0 Le tarif des vivres non compris dans la
distribution journalière et devant être payés à part.
Article 9. Le capitaine ne peut partir qu'autant
qu'il a en main:
1 0 Une liste, visée par l'autorité compétente
et indiquant le nom, le sexe et le nombre total des
pèlerins qu'il est autorisé à embarquer;
2 0 Une patente de santé constatant le nom,
la nationalité et le tonnage du navire, le nom du
capitaine, celui du médecin, le nombre exact des
personnes embarquées: équipages, pèlerins et autres
passagers, la nature de la cargaison, le lieu du
départ, celui de la destination, l'état de la santé
publique dans le lieu du départ.
L'autorité compétente indiquera sur la patente
si le chiffre réglementaire des pèlerins est atteint
ou non, et dans le cas ou il ne le serait pas, le
nombre complémentaire des passagers que le navire
est autorisé à embarquer dans les escales subséquenles.
Article 10. L'autorité compétente est tenue de
prendre des mesures efficaces pour empêcher
l'embarquement de toute personne ou de tout objet
suspect*), suivant les prescriptions faites sur les
précautions à prendre dans les ports.
Titre III. Précautions à prendre pendant
la traversée.
Article 11. Chaque navire embarquant 100
pèlerins ou plus doit avoir à bord un médecin
régulièrement diplômé et commissionné par le
Gouvernement du pays auquel le navire appartient.
Un second médecin doit être embarqué dès que le
nombre des pèlerins portés par le navire dépasse
1.000.
Article 12. Le médecin visite les pèlerins,
soigne les malades et veille à ce que, à bord, les
règles de l'hygiène soient observées. Il doit notamment
:
1 0 S'assurer que les vivres distribués aux
pèlerins sont de bonne qualité, que leur quantité
est conforme aux engagements pris, qu'ils sont
convenablement préparés ;
2 0 S'assurer que les prescriptions de l'article
relatives à la distribution de l'eau sont observées;
*) D'après la définition de l'Annexe V, I, 1 0 , de 1.»
Convention de Venise.
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894.
2. odmerek vode in živil, ki gre vsakemu romarju
na dan;
3. tarifo za živila, ki niso všteta v dnevno
hrano in se morajo posebej plačati.
Clen 9. Kapitan ne sme nastopiti vožnje,
dokler nima:
1. od pristojnega oblastva overjenega zaznamka.
ki izkazuje imena, spol in skupno število
romarjev, ki jih sme ukrcati;
2. zdravstvene izkaznice z napovedjo imena,
narodnosti in nákladnosti ladije, kapitanovega
imena, zdravnikovega imena, natančnega števila
ukrcanih oseb': moštva, romarjev in drugih potnikov;
načina naklada, kraja odhoda in namenišča;
stanja javnega zdravja v pristanu, od koder odhaja.
Pristojno oblastvo naj v izkaznici pove, ali je
predpisu primerno število romarjev doseženo ali ne,
in če bi tega ne bilo, naj naznani ostalo število potnikov,
katere ima ladijo pravico sprejemati v pristanih,
v katere pride pozneje.
Clen 10. Pristojno oblastvo je dolžno v zmislu
predpisov o naredbah, katere je uvesti v pristanih,
ukreniti vplivne naprave, da zabrani ukreanjc vsake
sumne*) osebe in vsakega sumnega predmeta.
Naslov III. Naprave, ki jih je ukreniti med
p rev o ž n j o.
Clen 11. Vsaka ladija, ki sprejema 100 ali
več romarjev, mora imeti na krovu rite diplomovanega
in od vlade tiste dežele, kateri pripada ladija,
postavljenega zdravnika. Drugega zdravnika je ukrcati,
ako presega število romarjev, odpravljanih
z ladijo, 1.000.
Clen 12. Zdravnik preiskuje romarje, zdravi
bolnike in nadzoruje, da se na krovu pazi na higijenične
predpise. Zlasti mora
1. se prepričati, da so živila, ki se dajejo
romarjem, dobre kakovosti, da ustreza njih množina
pogojenim dolžnostim, in da so se primerno pripravila
;
2. se prepričati, da se pazi na predpise člena
glede oddaje vode;
*) Po definiciji v pristavku V, I, 1 beneškega dogovora.

3 0 S'il y a doute sur la qualité de l'eau
potable, rappeler par écrit au capitaine les prescriptions
de l'article 21 ci-dessous;
4 0 S'assurer que le navire est maintenu en
état constant de propreté, et spécialement que les
latrines sont nettoyées conformément aux prescriptions
de l'article 18 ci-dessous;
5 0 S'assurer que les logements des pèlerins
sont maintenus salubres, et que, en cas de maladie
transmissible, la désinfection est faite comme il
sera dit à l'article 19 ci-dessous;
6 0 Tenir un journal de tous les incidents sanitaires
survenus au cours du voyage et présenter
ce journal à l'autorité compétente du port d'arrivée.
Article 13. Le navire doit pouvoir loger les
pèlerins dans l'entrepont.
En dehors de l'équipage, le navire doit fournir
à chaque individu, quel que soit son âge, une surface
d'au moins deux mètres carrés, soit un mètre
sur deux mètres, avec une hauteur d'entrepont d'au
moins un mètre quatre-vingts centimètres.
Pour les navires qui font le cabotage, chaque
pèlerin doit disposer d'un espace d'au moins deux
mètres de largeur dans le long des plats-bords du
navire.
Article 14. Le pont doit, pendant la traversée,
rester dégagé des objets encombrants ; il
doit être réservé jour et nuit aux personnes
embarquées et mis gratuitement à leur disposition.
Article 15. Les gros bagages des pèlerins
sont enregistrés, numérotés et placés dans la cale.
Les pèlerins ne peuvent garder avec eux que les
objets strictement nécessaires. Les règlements faits
pour ses navires par chaque Gouvernement en détermineront
la nature, la quantité et les dimensions.
Article 16. Chaque jour, les entreponts doivent
être nettoyés avec soin et frottés au sable sec
avec lequel on mélangera des agents désinfectants
convenables pendant que les pèlerins seront sur
le pont.
Article 17. De chaque côté du navire, sur le
pont, doit être réservé un endroit dérobé à la vue
et pourvu d'une pompe à main de manière à fournir
de l'eau de mer pour les besoins des pèlerins.
Un local de cette nature doit être exclusivement
affecté aux femmes.
Article 18. Le navire doit être pourvu, outre
les lieux d'aisances à l'usage de l'équipage, de
latrines à effet d'eau, dans la proportion d'au moins
une latrine pour chaque centaine de personnes embarquées.
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne Z. aprila 1894. 345
I 3. če dvomi glede kakovosti pitne vode,
pismeno opomniti kapitana na določilo spodaj slcdečega
člena 21 ;
4. se prepričati, da je ladija vedno čista, in
da se zlasti stranišča snažijo določilom naslednjega
člena 18 primerno;
5. se prepričati, da se ležišča romarjev vzdržujojo
v zdravstvu primernem stanju, in da se v slučaju
kake prenosne bolezni izvrši razkuževanje po predpisu
naslednjega člena 19;
6. pisati, o vseh zdravstvenih prigodkih med
vožnjo dnevnik in ga predložiti pristojnemu oblastvu
v pristanu, kamor pride.
Člen 13. Ladija mora biti opravljena v podpalubju
za oskrbo romarjev.
Ne glede na moštvo mora dati ladija vsaki
osebi, brez razlike starosti, prostornostno ploskvo
vsaj 2 kvadratnih metrov, to je eden meter k dvema
metroma, pri visočini podpalubja vsaj 1*8 metrov.
Na ladijah, ki vozijo ob obrežju, se mora za
vsakega romarja pripraviti prostor vsaj dveh metrov
širine ob steni:
Člen 14. Krov mora biti med vožnjo prost
predmetov, ki ovirajo promet; pridržan mora biti
po dnevi in po noči za ukrcane osebe in jim biti
brezplačno v porabo.
Člen 15. Veliko prtljago romarjev, je vpisati,
oskrbeti s številkami in shraniti v podpalubju. Romarji
smejo le neobhodno potrebne predmete pri
sebi obdržati. Od vsake vlade za njihove ladije
izdani predpisi morajo oznamenjati njih vrsto, množino
in obseg.
Člen 16. Podpalubja je vsaki dan, ko so romarji
na krovu, skrbno osnažiti in s suhim peskom,
kateremu so se primešala primerna razkužila,
ostrgati.
Člen 17. Na krovu mora biti na obeh straneh
ladije prostor, ki je odvzet pogledu in oskrbljen
z ročno sesalko, da se zajema voda za potrebščino
romarjev. Enak prostor je določiti za izključno porabo
žensk.
Člen 18. Razen stranišč za moštvo, mora
imeti ladija latrine, ki se izplakujejo z vodo v razmerju,
da pride vsaj ena latrina na vsakih 100 ukr-
I canih oseb.
I
86*

346 Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894.
Des latrines doivent être affectées exclusive -
ment aux femmes.
Aucuns lieux d'aisances ne doivent exister
dans les entreponts ni dans la cale.
Les latrines destinées aux passagers aussi bien
que celles affectées à l'équipage doivent être tenues
proprement, nettoyées et désinfectées trois fois par
jour.
Article 19. La désinfection du navire doit
être faite conformément aux prescriptions des paragraphes
5 et 6 de l'article 5 de l'annexe IV de la
Convention de Venise.*)
Article 20. La quantité d'eau potable mise
chaque jour gratuitement à la disposition de chaque
pèlerin, quel que soit son âge, doit être d'au moins
cinq litres.
Article 21. S'il y a doute sur la qualité de
L'eau potable ou sur la possibilité de sa contamination,
soit à son origine, soit au cours du trajet, l'eau
doit être bouillie et stérilisée, et le capitaine est
tenu de la rejeter à la mer au premier port de relâche
ou il lui est possible de s'en procurer de la
meilleure.
Article 22. Le navire doit être muni de deux
locaux affectés à la cuisine personnelle des pèlerins.
Il est interdit aux pèlerins cle faire du feu ailleurs,
notamment sur le pont.
Article 23. Chaque navire doit avoir à bord
des médicaments et les objets nécessaires aux soins
des malades. Les règlements faits pour ses navires par
chaque Gouvernement détermineront la nature et les
quantités des médicaments. Les soins et les remèdes
sont fournis gratuitement aux pèlerins.
Article 24. Une infirmerie régulièrement installée,
et offrant de bonnes conditions de sécurité
et de salubrité, doit être réservée au logement des
malades.
*) On videra les cabines et toutes les parties du
bâtiment.
On désinfectera les parois à l'aide de la solution de
sublimé additionné de 10 p. 100 d'alcool. La pulvérisation
se fera en commençant par la partie supérieure de
la paroi suivant une lign^ horizontale; on descendra
successivement de telle sorte que toute la surface soit
couverte d'une couche de liquide en fines gouttelettes.
Les planchers seront lavés avec la même solution.
Deux heures après, on frottera et on lavera les
parois et le plancher à grande eau.
Pour désinfecter la cale d'un navire, on injectera
d'abord, afin de neutraliser l'hydrogène sulfuré, une
quantité suffisante de sulfate de fer, on videra l'eau de
la cale, on la lavera à l'eau de mer; puis on injectera une
cei taine quantité de la solution de sublimé.
L'eau de cale ne sera pas déversée dans un port.
I Ženskam je odkázati izključno za njih rabo
določene latrine.
V podpalubju in v ladijinem prostoru ne sme
biti nikakih stranišč.
Za potnike in pa za moštvo določene latrine
se morajo imeti snažne in se morajo trikrat vsaki
dan čistiti in razkužiti.
Člen 19. Ladijo je razkuževati po določilih
gg. 5 in 6 člena 5 v dostavku IV k beneškemu dogovoru.*)
Clen 20. Vsakemu romarju, brez razlike starosti,
se mora vsaki dan biezplačno dali najmanj e
pet litrov pitne vode.
Člen 21. Ako bi se glede kakovosti pitne
vode ali radi možnega onesnaženja vode, bodisi na
mestu, kjer se je dobila ali med vožnjo, pokazali
dvomi, se mora voda skuhati in sterilizovati, in kapitan
je dolžen jo izliti \ morje v prvem vmesnem
pristanišču, kjer mu je moči dobiti boljšo.
Člen 22. Ladija mora imeti dva prostora, ki
služita romarjem za njihovo rabo kakor kuhinja.
Romarjem je prepovedano, kje drugje, zlasti na
krovu, zanetiti ogenj.
Clen 23. Vsaka ladija mora imeti na krovu
potrebne zdravilne tvarine in za zdravljenje bolnikov
potrebne predmete. Predpisi, izdani od posameznih
vlad za njihove ladije, naj določijo vrsto in množino
zdravil. Romarji se zdravijo in se jim zdravila dajejo
brezplačno.
Clen 24. Za oskrbo bolnikov mora biti pii-
I hranjen pravilno opravljen prostor, ki nudi glede
i varnosti in zdravja dobre razmere.
*) Kabine in drugi deli ladije se izpraznijo.
Stene se lazkužijo s sublin atno raztopino, kateri
se je pridejalo 10% alkohola. Kropi se tako, da se začne
na steni zgoraj in se delo nadaljuje v vodoravno smer;
potem se nadaljuje nizdoli, dokler ni vsa površina
stene polagoma pokrita s plastjo tekočine, razdeljene na
drobne kapljice.
Tla se operejo z isto raztopino.
Dve uri na to se stene in Ha i/datno omijejo z vodo.
V razkužbo podladija se najprej, da se nevtralizuje
žvepleni vodenec, vsuje vanje dovoljna množina žveplenokislega
železa, v podladiju nabrana voda se izprazni,
prostor se oplakne z morsko \odo in potem se vlije vanj
določena množina sublimatne raztopine.
V podladiju nabrana voda se ne sme izpušcati
v kakem pristanišču,

Elle doit pouvoir recevoir au moins 5 p. 100 des
pèlerins embarqués, à raison de 3 mètres carrés
par tête.
Article 25. Le navire doit être pourvu des
moyens d'isoler les personnes atteintes de choléra
ou d'accidents cholériformes.
Les personnes chargées de soigner de tels
malades peuvent seules pénétrer auprès d'elles et
n'auront aucun contact avec les autres personnes
embarquées.
Les objets de literie, les tapis, les vêtements
qui auront été en contact avec les malades doivent
être immédiatement désinfectés. L'observation de
cette règle est spécialement recommandée pour les
vêtements des personnes qui approchent des malades,
et qui ont pu être souillés. Ceux des objets
ci-dessus qui n'ont pas de valeur doivent être soit
jetés à la mer si le navire n'est pas dans un port ni
dans un canal, soit détruits par le feu. Les autres
doivent être portés à l'étuve dans des sacs imperméables
imprégnés d'une sulution de sublimé.
Les déjections des malades doivent être recueillies
dans des vases contenant une solution désinfectante.
Ces vases sont vidés dans les latrines, qui
doivent être rigoureusement désinfectées après
chaque projection de matières.
Les locaux occupés par les malades doivent
être rigoureusement désinfectés.
Les opérations de désinfection doivent être
faites conformément à l'article 5 de l'annexe IV de
la Convention de Venise.
Article 26. En cas de décès survenu pendant
la traversée, le capitaine doit mentionner le
décès en face du nom sur la liste visée par l'autorité
du port de départ, et, en outre, inscrire sur son
livre de bord le nom de la personne décédée, son
âge, sa provenance, la cause présumée de la mort
d'après le certificat du médecin et la date du décès.
En cas de décès par maladie transmissible, le
cadavre, préalablement enveloppé d'un suaire imprégné
d'une solution de sublimé, sera jeté à
la mer.*)
Article 27. La patente délivrée au port du
départ ne doit pas être changée au cours du voyage.
Elle est visée par l'autorité sanitaire de chaque
port de relâche. Celle-ci y inscrit:
1 0 Le nombre des passagers débarqués ou
embarqués à nouveau;
2 0 Les incidents survenus en mer et touchant
à la santé ou à la vie des personnes embarquées ;
3 0 L'état sanitaire du port de relâche.
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894. 347
*) Convention de Venise, annexe V, titre II, 6 0 .
V njem mora biti možno oskrbeti vsaj pet odstotkov
ukrcanih romarjev, pri čemer se računijo
3 kvadratni metri za eno osebo.
Člen 25. Ladija mora imeti potrebne oprave,
da se osamijo na koleri oboleli ali s koleri sličnimi
obolelostmi okuženi romarji.
Samo osebe, katerim je naložena strežba takih
bolnikov, imajo pristop k njim in ne smejo priti
I v nikako dotiko z ostalimi ukrcanimi osebami.
Perilo, preproge, obleke, ki so prišle v dotiko
z bolniki, je takoj razkužiti. Da se pazi na ta predpis,
se priporoča zlasti glede morebiti onesnaženih
oblačil tistih oseb, ki so prišle bolnikom v bližino.
Tisti poprej omenjeni predmeti, ki nimajo nobene
vrednosti, naj se vržejo v morje, če ladija ni v kakem
pristanišču ali v prekopu, ali naj se sežgó.
Ostali se morajo v nepropustnih, s sublimatno raztopino
napojenih vrečah spraviti v razkuževalni
aparat.
Izmečki bolnikov se morajo zbirati v posodah,
v katerih je kaka razkuževalna tekočina. Te posode
je izprazniti v latrine, ki se morajo razkužiti po
vsakem izlivku tvarin.
Prostori, v katerih stanujejo bolniki, naj se
skrbno razkužijo.
Razkužiti jih je primerno določilom člena 5
dostavka IV k beneškemu dogovoru.
Clen 26. Ako med prevožnjo kdo umrje,
mora kapitan ta slučaj smrti zaznamovati v zaznamku,
potrjenem od oblastva pristanišča, od koder
je odplul, in razen tega mora v svojem ladijskem
dnevniku vpisati ime umrle osebe, njeno starost.
domovino, po zdravnikovem spričevalu povzeti
uzrok smrti in dan smrti.
Pri slučajih smrti vsled prenosnih bolezni je
mrliča zaviti v platno, napojeno s sublimatno raztopino,
in ga vreči v morje.*)
Clen 27. V pristanišču odhoda izdana izkaznica
se ne sme izpremeniti med vožnjo.
V vsakem vmesnem pristanišču ga potrdi
zdravstveno oblastvo. To vpiše:
1. Število izkrcanih in na novo ukrcanih oseb;
2. dogodke, ki so se pripetili na morju in ki
zadevajo zdravje in življenje ukrcanih oseb.
3. zdravstveno stanje v vmesnem pristanišču.
*) Beneški dogovor, dostavek V, naslov II, 6.

348
Article 28. Dans chaque port de relâche, le
capitaine doit faire viser par l'autorité compétente
la liste dressée en exécution de l'article 9.
Dans le cas où un pèlerin est débarqué en
cours de voyage, le capitaine doit mentionner sur
cette liste le débarquement en face du nom du
pèlerin.
En cas d'embarquement, les personnes embarquées
doivent être mentionnées sur cette liste
conformément à l'article 9 et préalablement au visa
nouveau.
Article 29. Le capitaine doit veiller à ce que
toutes les opérations prophylactiques exécutées
pendant le voyage soient inscrites sur le livre de
bord. Ce livre est présenté par lui à l'autorité
compétente du port d'arrivée.*)
Article 30. Le capitaine est tenu de payer la
totalité des taxes sanitaires qui doivent être comprises
dans les prix du billet.
Titre IV. Pénalités.
Article 31. Tout capitaine convaincu de ne
s'être pas conformé, pour la distribution de l'eau,
des vivres ou du combustible, aux engagements
pris par lui, sera passible d'une amende de 2 livres
turques. Cette amende est perçue au profit du pèlerin
qui aura été victime du manquement et qui
établira qu'il a en vain réclamé l'exécution de l'engagement
pris.
Article 32. Toute infraction à l'article 8 est
punie d'une amende de 30 livres turques.
Article 33. Tout capitaine qui aurait commis
ou qui aurait sciemment laissé commettre une fraude
quelconque concernant la liste des pèlerins ou la
patente sanitaire prévues à l'article 9 est passible
d'une amende de 50 livres turques.
Article 34. Tout capitaine de navire arrivant
sans patente sanitaire du port de départ, ou sans
visa des ports de relâche, ou non muni de la liste
réglementaire et régulièrment tenue suivant les articles
9, 27 et 28, est passible, dans chaque cas,
d'une amende de 12 livres turques.
Article 35. Tout capitaine convaincu d'avoir
ou d'avoir eu à bord plus de 100 pèlerins sans la
présence d'un médecin commissionné, conformément
aux prescriptions de l'article 11, est passible d'une
amende de 300 livres turques.
Article 36. Tout capitaine convaincu d'avoir
ou d'avoir eu à son bord un nombre de pèlerins
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894.
*) Convention de Venise, annexe V, titre II, 7 0 .
Člen 28. V vsakem vmesnem pristanišču
mora dati kapitan izpolnjuje clen 9 sestavljeni zaznamek
potrditi pristojnemu oblastvii.
Ako se kak romar med potom izkrca, naj kapitan
v zaznamku vpiše izkrcanje pri romarjevem
imenu.
V slučaju ukrcavanj je ukrcane osebe v dotičnem
zaznamku po členu 9 zapisati, ko se je poprej
na novo potrdil.
Clen 29. Kapitan naj pazi na to, da se vse
med vožnjo ukrenjene profilaktične naprave zaznamujejo
v ladijskem dnevniku. To knjigo naj prerlloži
pristojnemu oblastvu v pristanišču dohoda.*)
Člen 30. Kapitan je dolžen plačati vse zdravstvene
takse, ki morajo biti uračunjene v ceni listka.
Naslov IV. Kazenska določila.
Člen 31. Vsak kapitan, kateremu se dokaže,
da ocldajaje vodo, živila, goiivo ni izpolnjeval prevzetih
dolžnosti, zapade globi dveh turških funtov.
Ta globa je v korist tistemu romarju, ki je bil oškodovan
po nepravilnem ravnanju in ki dokaže, da je
brez vspeha zahteval izpolnjevanje dolžnosti.
Člen 32. Vsak prestopek člena 8 se kaznuje
z globo 30 turških funtov.
Člen 33. Vsak kapitan, ki je glede zaznamka
romarjev ali zdravstvene izkaznice, o čemer go\ori
člen 9, storil goljufijo ali vedomá pripustil, da se
je storila, zapade globi 50 turških funtov.
Člen 34. Vsak kapitan ladije, ki pride brez
zdravstvene izkaznice odhodnega pristanišča ali brez
potrdila v vmesnih pristaniščih ali z zaznamkom, ki
ni pisan po predpisu niti prav po členih 9, 27
in 28, v vsakem slučaju podvržen globi dvanajst
turških funtov.
Člen 35. Vsakemu kapitanu, kateremu se dokaže,
da ima ali je imel na krovu več nego 100 romarjev,
ne da je bil po določilih člena 11 navzoč
pooblaščen zdravnik, se naloži globa 300 turških
funtov.
Člen 36. Vsak kapitan, kateremu se dokaže,
da ima ali je imel na krovu večje število romarjev,
*) Beneški dogovor, dostavek V, naslov II, 7.

supérieur à celui qu'il est autorisé à embarquer
conformément aux prescriptions de l'article 9 est
passible d'une amende de 5 livres turques par
chaque pèlerin en surplus.
Le débarquement des pèlerins dépassant le
nombre régulier est effectué à la première station
où réside une autorité compétente, et le capitaine
est tenu de fournir aux pèlerins débarqués l'argent
nécessaire pour poursuivre leur voyage jusqu'à
destination.
Article 37. Tout capitaine convaincu d'avoir
débarqué des pèlerins dans un endroit autre que
celui (Je destination, sauf leur consentement ou hors
le cas de force majeure, est passible d'une amende
de 20 livres turques par chaque pèlerin débarqué
à tort.
Article 38. Toute infraction aux autres prescriptions
du présent règlement est punie d'une
amende de 10 à 100 livres turques.
Article 39. Toute contravention constatée en
cours de voyage est annotée sur la patente de santé,
ainsi que sur la liste des pèlerins. L'autorité compétente
en dresse procès-verbal pour le remettre à
qui de droit.
Article 40. Dans les ports ottomans la contravention
est établie et l'amende imposée par l'autorité
compétente, conformément aux dispositions de l'Annexe
IV de la Convention.
Article 41. Tous les agents appelés à concourir
à l'exécution de ce règlement sont passibles
de punitions conformément aux lois de leurs pays
respectifs, en cas de fautes commises par eux dans
son application.
Article 42. Le présent règlement sera affiché
dans la langue de la nationalité du navire et dans
les principales langues des pays habités par les
pèlerins à embarquer, en un endroit apparent et
accessible, à bord de chaque navire transportai
des pèlerins.
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894. 349
nego mu je dovoljeno po določilih člena 9, zapade
globi pet turških funtov za vsakega nadštevilnega
romarja.
Nadštevilni romarji se izkrcajo v prvi postaji,
v kateri ima kako pristojno oblastvo svoj sedež, in
kapitan je dolžen, izplačati izkrcanim romarjem denarni
znesek, ki je potreben za nadaljevanje pota do
namenišča.
Člen 37. Vsakemu kapitanu, ki je, kakor se
dokaže, v kakem drugem kraju nego namenišču
izkrcal romarje brez njihovega privolila in brez
nujne sile, se naloži globa 20 turških funtov za
vsakega nezakonito izkrcanega romarja.
Člen 38. Vsako ravnanje zoper ostale predpise
tega pravilnika se kaznuje z globo 10 do
100 turških funtov.
Člen 39. Vsak med potom dokazani prestopek
je zaznamovati v zdravstveni izkaznici in v zaznamku
romarjev. Pristojno oblastvo sestavi o tem zapisnik,
ki se pošlje dalje na poklicano mesto.
Člen 40. V turških pristaniščih dožene prestopek
pristojno oblastvo in določi globo po določilih
dodatka IV k dogovoru.
Clen 41. Vsi v izvrševanje tega pravilnika poklicani
uradniki so, ako zanemarjajo svoje dolžnosti,
izvrševaje ga, podvrženi kaznim določenim
v zakonih svojih dotičnih držav.
Clen 42. Ta pravilnik je nabiti v jeziku narodnosti
ladije in v jezikih, prevladujočih v domovinah
ukrcanih romarjev, na vidnem in pristopnem
mestu na krovu vsake ladije, ki prevaža romarje.

350
Annexe IL
Surveillance sanitaire des pèlerinages
dans la mer Rouge.
Régime sanitaire applicable aux navires
à pèlerins dans la station sanitaire (réorganisée)
de Gamaran.
Les navires à pèlerins venant du Sud et se
rendant au Hedjaz devront au préalable faire escale
à la station sanitaire de Gamaran et seront soumis
au régime ci-après:
Les navires reconnus indemnes après visite
médicale auront libre pratique, lorsque les opérations
suivantes seront terminées:
Les pèlerins seront débarqués; ils prendront
une douche-lavage ou un bain de mer; leur linge
sale, la partie de leurs effets à usage et de leurs
bagages qui peut être suspecte, d'après l'appréciation
de l'autorité sanitaire, seront désinfectés;
la durée de ces opérations, en y comprenant le
débarquement et l'embarquement, ne devra pas
dépasser quarante-huit heures.
Si aucun cas de choléra, de diarrhée ou accident
cholériforme n'c^L constaté pendant ces opérations,
les pèlerins seront rembarques immédiatement
et le navire se dirigera vers le Hedjaz.
Les navires suspects, c'est-à-dire ceux à bord
desquels il y a eu des cas de choléra au moment
du départ, mais aucun cas nouveau depuis sept
jours, seront traités de la façon suivante: les pèlerins
seront débarqués; ils prendront une douchelavage
ou un bain de mer; leur linge sale, la partie
de leurs effets à usage et de leurs bagages qui peut
être suspecte, d'après l'appréciation de l'autorité
sanitaire, seront désinfectés. La durée de ces
opérations, en y comprenant le débarquement et
rembarquement, ne devra pas dépasser quarantehuit
heures. Si aucun cas de choléra ou d'accident
cholériforme n'est constaté pendant ces opérations,
les pèlerins seront rembarques immédiatement, et
le navire sera dirigé sur Djeddah, où une seconde
visite médicale aura lieu à bord. Si son résultat est
favorable, et sur le vu de la déclaration écrite des
médecins du bord certifiant, sous serment, qu'il
Kos LXII. 188. Mednarodni dogo\ or z dne 3. aprila 1894.
Dodatek IL
Zdravstveno nadzorovanje romanj po Rudecem
morju.
Zdravstvene naredbe, ki naj veljajo v (preosnovani)
zdravstveni postaji Kamaran za
romarske ladije.
Od juga prihajajoče romarske ladije, ki se
peljajo v Hedjaz, se morajo najprej v zdravstveni
postaji zasidrati in se podvržejo naslednjemu postopanju
:
Ladije, ki se spoznajo pri zdravniški preiskavi
za nesumne, se prepuščajo svobodnemu prometu,
ko so se izvršile naslednje naredbe:
Romarji se izkrcajo, kopljejo se v prsni kopeli
ali v morju; njihovo umazano perilo in tisti del
njihovih rabljenih stvari in njihove prtljage, ki bi
po mnenju zdravstvenega oblastva mogel biti sumen,
je razkužiti; za to ravnanje se ne sme porabiti
več nego 48 ur, vštevši izkrcevanje in vkrcevanje.
Ako se med tem postopanjem ne poistini kak
slučaj kolere, driske ali koleri sličné obolelosti, se
romarji takoj zopet vkrcajo in ladija se pelje
v Hedjaz.
S sumnimi ladijami, to se pravi s tistimi, na
kojih krovu se ob času odhoda prigode slučaji kolere,
pa se v zadnjih sedmih dneh ne prigodi nikak
slučaj več, se ravna tako-le: Romarje je izkrcati;
kopljejo naj se v prsni kopeli ali v morju; njihovo
umazano perilo in tisti del njihovih rabljenih stvari
in njihove prtljage, ki more biti po mnenju zdravstvenega
oblastva sumen, se razkuži. Trajanje tega
ravnanja, vštevši izkrcanje in vkrcanje, ne sme
presegati 48 ur. Ako se med tem postopanjem ne
obistini nikak slučaj kolere ali koleri sličné obolelosti,
je romarje takoj zopet izkrcati in je ladijo voditi
v Djeddah, kjer se bode na krovu vršila druga
zdravniška preiskava. Ako je nje izid ugoden in ako
potrdi pismena prisego nadomestujoča izjava ladijinega
zdravnika, da se med prevožnjo ni dogodil
nikak slučaj, se romarji takoj izkrcajo.

Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894. 351
n'y a pas eu de cas pendant la traversée, les pèlerins
seront immédiatement débarqués.
Si, au contraire, le choléra ou des accidents
cholériformes avaient été constatés pendant le
voyage ou au moment de l'arrivée, le navire sera
renvoyé à Gamaran, où il subira le régime des
navires infectés.
Les navires infectés, c'est-à-dire ayant à bord
des cas de choléra ou des accidents cholériformes,
ou bien en ayant présenté depuis sept jours, subiront
le régime suivant:
Les personnes atteintes de choléra ou d'accidents
cholériformes seront débarquées et isolées
à l'hôpital. La désinfection sera pratiquée d'une
façon complote. Les autres passagers seront débarqués
et isolés par groupes, aussi peu nombreux
que possible, de manière que l'ensemble ne soit
pas solidaire d'un groupe particulier, si le choléra
venait à s'y développer.
Le linge sale, les objets à usage, les vêtements
de l'équipage et des passagers seront désinfectés
ainsi que le navire.
L'autorité sanitaire locale décidera si le déchargement
des gros bagages et des marchandises
est nécessaire, si le navire entier doit être désinfecté
ou si une partie seulement du navire doit subir la
désinfection.
Les passagers resteront cinq jours à l'établissement
do Gamaran; lorsque les cas de choléra
remonteront à plusieurs jours, la durée de l'isolement
pourra être diminuée. Cette durée pourra
varier selon l'époque de l'apparition du dernier cas
et d'après la décision de l'autorité sanitaire.
Le navire sera dirigé ensuite sur Djeddah,
où une visite médicale rigoureuse aura lieu à bord.
Si son résultat est favorable, les pèlerins seront
débarqués. Si, au contraire, le choléra ou des
accidents cholériformes s'étaient montrés à bord
pendant le voyage ou au moment de l'arrivée, le
navire sera renvoyé à Gamaran, où il subira de
nouveau le régime des navires infectés.
Améliorations à apporter à la station
sanitaire de Gamaran.
A. Evacualion complète de l'île de Gamaran
par ses habitants.
B. Moyens d'assurer la sécurité et de faciliter
le mouvement de la navigation dans la baie de Tue
de Gamaran:
1 0 Installation de bouées et de balises en
nombre suffisant;
2 0 Construction d'un môle ou quai principal
pour débarquer les passagers et les colis ;
(Slovenisch.)
Ako pa so se kolera ali koleri sličné obolelosti
obistinile med prevožnjo ali ob prihodu, tedaj je
ladijo zavrniti nazaj v Kamaran, kjer je podvržena
ravnanju, predpisanemu za okužene ladije.
Z okuženimi ladij ami, to se pravi s tistimi, ki
imajo na krovu kolero ali koleri sličné obolelosti ali
so jih imele v zadnjih sedmih dneh, se ravna
tako-le:
Osebe, okužene s kolero ali koleri slicnimi
obolelostmi, se izkrcajo in osamijo v bolnici. Razkužbo
je popolnoma izvesti. Ostali potniki se izkrcajo
in izločijo v kolikor moči malih skupinah tako, da
bi skupnost ne trpela po posamezni skupini, če bi
se kolera pokazala.
Umazano perilo, rabne predmete, obleke
moštva in potnikov in pa ladijo samo je treba razkužiti.
Krajevno zdravstveno oblastvo odloči, ali naj se
velika prtljaga in blago razklada, ali je treba ladijo
v vseh delih ali samo eden del razkužiti.
Potniki morajo ostati pet dni v zavodu v Kamaranu;
ako je po poslednjem slučaju kolere preteklo
več dni, skrajša se čas osambe. Ta čas
osambe je različen po času, katerega se je pripetil
poslednji slučaj, in po odločbi zdravstvenega
oblastva.
Ladija se napoti potem v Djeddah, kjer se vrši
stroga zdravniška preiskava na krovu. Ako je izid
povoljen, se romarji izkrcajo. Ako bi se pa bili pokazali
med vožnjo ali ob prihodu kolera ali koleri
sličné obolelosti, mora potovati ladija zopet nazaj
v Kamaran in se vnovič podvreči postopanju, predpisanemu
za okužene ladije.
Zboljšave, katere je opraviti v zdravstveni
postaji Kamaran.
A. Z otoka Kamaran se prebivalci popolnoma
odpravijo.
B. Sredstva, da se doseže varnost in olajšava
prometa ladij v zátoku otoka Kamaran:
1. Naprava zadostnega števila znamenj in
znakov ;
2. naprava nasipa (mola) ali glavnega nabrežja
za izkrcavanje potnikov in prtljage;
87

352 Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894.
3 0 Un appontcment différent pour embarquer
séparément les pèlerins de chaque campement;
4 0 Des chalands en nombre suffisant avec un
remorqueur à vapeur, pour assurer le service de
débarquemenl et d'embarquement des pèlerins.
Le débarquement des pèlerins des navires
infectés sera opéré par les moyens de bord.
C. Installation de la station sanitaire qui comprendra
:
1 0 Un réseau de voies ferrées reliant les
débarcadères aux locaux de l'administration et de
désinfection ainsi qu'aux locaux des divers services
et aux campements;
2 0 Des locaux pour l'administration et poui
le personnel des services sanitaires et autres ;
3 0 Des bâtiments pour la désinfection et le
lavage des effets non portés et autres objets;
7 0 Un cimetière bien situé et éloigné de toute
habitation sans contact avec une nappe d'eau souterraine,
et drainé à 0 m 50 au-dessous du plan
des fosses.
D. Outillage sanitaire et accessoires:
1 0 Étuves à vapeur en nombre suffisant et
présentant toutes les conditions de sécurité, d'efficacité
et de rapidité ;
2 0 Pulvérisateurs, cuves à désinfection et
moyens nécessaires pour la désinfection chimique",
analogues à ceux qui ont été indiqués par la Gonvention
sanitaire de Venise du 30 janvier 1892;
3 0 Machines à distiller: appareils destinés
à la stérilisation de l'eau par la chaleur; machines
à fabriquer la glace.
Pour la distribution de l'eau potable, canalisations
et réservoirs fermés, étanches et ne pouvant
se vider que par des robinets ou par des pompes-
3. različni pristajalni mostovi za ločeno ukrcavanje
romarjev vsakega šotora;
4. zadostno število čolnov s parnim remorkerjem
vred za izkrcavanjc in ukrcavanje romarjev.
Romarje iz okuženih ladij je izkrcavati s pripravami,
ki so na krovu.
C. Uredba zdravstvene postaje, ki naj obsega:
1. mrežo železničnih tirov, ki veže pristajalne
mostove z upravnimi in razkuževahiimi poslopji in
pa s posameznimi službenimi prostori in z oddelki
šotorov:
2. prostore za upravo in za osebje zdravstvene
službe in druge službene stroke;
3. poslopja za razkuževanje in umivanje ne
nošenih stvari in drugih predmetov;
4 0 Des bâtiments où les pèlerins seront soumis
à des bains-douches ou bains de mer pendant que
l'on désinfectera les vêtements en usage ;
5 0 Des hôpitaux séparés pour les deux sexes
et complètement isolés:
a) pour l'observation des suspects; ~b) pour les
cholériques ; c) pour les malades atteints d'autres affections
contagieuses; d) pour les maladies ordinaires:
6 0 4. prostore, v katerih se naj kopljejo romarji
v prsnih kopelih ali v morju, med tem ko se razkužujejo
njih rabni predmeti;
5. za oba spola ločene in povsem osamljene
bolnice:
a) za opazovanje sumnih; b) za na koleri
bolne; c) za z drugimi nalezljivimi boleznimi okužene;
d) za navadne bolnike;
Les campements seront séparés les un? 6. posamezni oddelki šotorov morajo biti drug
des autres d'une manière efficace et la distance od drugega varno ločeni in vmesni prostor med
entre eux devra être la plus grande possible; les njimi naj bode tako velik, kakor le moči; prostore,
logements destinés aux pèlerins seront construits določene romarjem za stanovanja, je napraviti v ko-
dans les meilleures conditions hygiénique^ et ne likor moči ugodnih higijeničnih razmerah in sprejeti
devront contenir que vingt-cinq personnes; smejo največ 25 oseb;
7. ugodno ležeče in od vsakega stanovanja
oddaljeno pokopališče brez zveze z zbirališčem podzemne
vode in osušeno v globočini 0 5 metra pod
dnom grobov.
D. Zdravstvene oprave in pomožne uredbe.
1. Zadostno število parnih razkuževalnih aparatov,
ki ustrezajo vsem zahtevam glede varnosti,
storilne sposobnosti in hitrosti;
2. razpršilni aparati, razkuževalni čebri in
potrebne priprave za kemiško razkuževanje, enake
tistim, ki so navedene v beneškem zdravshenem
dogovoru z dne 30. januarja 1892. 1.
3. prekapni aparati: priprave za sterilizovanje
vode z vročino; stroji za led,
NepremoČne cevi in zaprte shrambeza razdeljevanje
pitne vode, ki se odpirajo le s pipami
ali sesalkami;

4 0 Laboratoire bactériologique avec le personnel
nécessaire;
5 0 Installation de tinettes mobiles pour reeueillir
les matières fécales préalablement désinfectées.
Epandage de ces matières sur une des
parties de l'île les plus éloignées des campements,
en tenant compte des conditions nécessaires pour
le bon fonctionnement de ces champs, au point de
vue de l'hygiène;
6 0 Les eaux sales seront éloignées des campements
sans pouvoir stagner ni servir à l'alimentation.
Les eaux vannes qui sortent des hôpitaux
seront désinfectées par le lait de chaux, suivant
les indications contenues dans la Convention de
Venise.
E. L'autorité sanitaire assurera dans chaque
campement l'établissement de magasins de comestibles
et de combustible.
Le tarif des prix fixés par l'autorité compétente
est affiché en plusieurs endroits du campement
et dans les principales langues des pays habités
par les pèlerins.
Le contrôle de la qualité des vivres et d'un
approvisionnement suffisant est fait chaque jour par
le médecin du campement.
L'eau est fournie gratuitement.
En ce qui concerne les vivres et l'eau, les
règles adoptées pour Gamaran sous la lettre E sont
applicables aux campements d'Abou-Saad, de Vasta
et d'Abou-Ali.
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894. 353
Améliorations à apporter aux stations sanitaires
d'Abou-Saad, de Vasta et d'Abou-
Ali, ainsi qu'à Djeddah et à Yambo.
1 0 Création de deux hôpitaux pour cholériques,
hommes et femmes, à Abou-Ali;
2 0 Création à Vasta d'un hôpital pour maladie
ordinaires;
3 0 Installation à Abou-Saad et à Vasta de
logements en pierres capables de contenir 500 personnes,
à raison de 25 personnes par logement;
4. bakteriologiczni laboratorij s potrebnim
osebjem;
5. postavijo se prenosne zbiralne posode, da
sprejemajo fekalije, ko so se poprej razkužile. Ti
odpadki se izpraznujejo v delu otoka, kolikor moči
oddaljenem od šotora, pri čemer se je potrebno
ozirati na primeren obrat na teh zemljiščih v higijeničnem
oziru;
6. nesnažne vode je odvajati iz šotora, ne
da bi zastajale ali da bi se mogle rabiti. Iz bolnic
prihajajoče odvode je po določilih, obseženih v beneškem
dogovoru, razkuževati z apnenim mlekom.
E. Zdravstveno oblastvo naj poskrbi, da se postavijo
v vsakem šotoru prodajalnice za živila in
goriva.
Od pristojnega oblastva postavljene postavke
cene je nabiti na več mestih v šotoru in v jezikih,
prevladujočih v domovinah romarjev.
Vsak dan prigleduje zdravnik šotora kakovost
živil in zadostno preskrbovanja.
Vodo je oddajati brezplačno.
Določila, sklenjena pod E glede živil in vode
za Kamaran, veljajo tudi za šotore v Abou-Saadu,
Vasti in Abou-Ali.
Zboljšava, katere je izvesti v zdravstvenih
postajah v Abou-Saad-u, Vasti, Abou-Ali
in pa v Djeddahu ter Yambu.
1. Zgradba dveh bolnic za na koleri obolele,
moške in ženske, v Abou-Ali;
2. zgradba bolnice za navadne bolezni v Vasti;
3. zgradba kamenitih poslopij, v katerih more
! dobiti 500 romarjev stanovanje, v razmerju 25 oseb
za eno stanovanje, v Abou-Saad-u in Vasti;
4 0 Trois étuves à désinfection placées à Abou-
Saad, Vasta et Abou-Ali, avec buanderies et accessoires;
5 0 Établissement de douches-lavages à Abou-
Saad et Vasta;
6 0 Dans chacune des îles d'Abou-Saad et
Vasta des machines à distiller pouvant fournir ensemble
quinze tonnes d'eau par jour;
7 0 4. tri razkuževalne peči, katere je postaviti
v Abou-Saad-u, Vasti in Abou-Ali,, s pralnicami in
I postranskimi prostori vred ;
5. uredba prsnih kopel v Abou-Saad-u in
Vasti ;
6. prekapni aparati, ki morejo dajati na dan
I v celem 15 bečev vode, na vsakem obeh otokov
Abou-Saad in Vasta;
Pour les cimetières, les matières fécales 7. za pokopališča, fekalije in umazane vode
et les eaux sales, le régime sera réglé suivant les veljajo ista načela, ki so merodajna za Kamaran. Na
principes admis pour Camaran. Un cimetière sera i vsakem teh otokov je prirediti pokopališče ;
établi dans chacune des îles;
87*

354
8 0 Installation d'étuveb et autres moyens de
désinfection à Djeddah et à Yambo pour les pèlerins
quittant le Hedjaz.
Réorganisation de la station sanitaire de
Djebel-Tor.
En ce qui concerne la réorganisation de la
station de Djebel-Tor, les Hautes Parties contractantes,
confirmant les recommandations et voeux J
formulés par la Conférence de Venise relativement |
à cette station, laissent au Conseil maritime sanitaire
d'Alexandrie le soin de réaliser ces améliorations
et estiment en outre:
1 0 Qu'il est nécessaire d'avoir également dans
la station des machines à stériliser par la chaleur
l'eau qu'on peut trouver sur place;
2 0 Qu'il importe que tous les vivres qui sont
emportés par les pèlerins de Djeddah et de Yambo,
quand il y a du choléra au Hedjaz, soient désinfectés
comme objets suspects ou complètement détruits,
s'ils se trouvent dans des conditions d'altération
dangereuses;
3 0 Que des mesures doivent êtres prises pour
empêcher les pèlerins d'emporter au départ du
Djebel-Tor des outres qui seront remplacées par des
vases en terre cuile ou des bidons métalliques;
4 0 Que chaque section doit y être pourvue
d'un médecin;
5 0 Qu'un capitaine de port doit être nommé
à El-Tor, pour y diriger les embarquements et les
débarquements et pour faire observer les règle
ments par les capitaines des navires et les samboukdji.
Régime sanitaire à appliquer aux navires
à pèlerins venant du Nord.
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894.
I. Voyage d'aller. Si la présence du choléra I. Pot tja. Ako se ni niti v pristanu odhoda
n'est pas constatée dans le port de départ ni dans niti v njega okolici poistinilo, da bi bila nastopila
«es environs et aucun accident cholérique ne s'étant kolera, in ako se med pre vožnjo ne pripeti nikaka
produit pendant la traversée, le navire est immé- koleri sličná obolelost, se ladija takoj pripušča k svodiatement
admis à la libre pratique.
bodnemu prometu.
Si la présence du choléra est constatée dans I Ako se je v pristanu odhoda ali v njega oko-
le port de départ ou dans ses environs ou si un lici poistinilo, cla je nastopila kolera, ali ako se med
accident cholérique s'est produit pendant la traver- prevožnjo pokaže koleri sličen slučaj, je ravnati
sée, le navire sera soumis, à Djebel-Tor, aux règles I z ladijo v Djebel-Tor-u po določilih, predpisanih
instituées pour les navires qui viennent du Sud et za ladije, ki prihajajo od juga in se mudijo v Ka-
qui s'arrêtent à Camaran.
maran-u.
II. Voyage de retour. Si la présence du
choléra n'est pas constatée au Hedjaz et ne l'a pas
été au cours du pèlerinage, les navires sont soumis
à Djebel-Tor aux règles instituées à Camaran pour
les navires indemnes:
Les pèlerins seront débarqués; ils prendront
une douche-lavage ou un bain de mer; leur linge
8. naprava peči in drugih naprav za razkuževanje
v Djeddah-u in Yambu za romarje, ki zapu-
I šcajo Hedjaz.
Pre ure dba zdravstvene postaje v Djebel-
Tor-u.;
Glede preuredbe postaje Djebel-Tor prepuščajo
visoke stranke pogodnice, potrjuje nasvete in
želje, katere je izrazilo zdravstveno posvetovanje
v Benetkah glede te postaje, pomorskemu zdravstvenemu
odboru v Aleksandriji, da skrbi za izvedbo
teh zboljšav in menijo razen tega:
1. Da je potrebno imeti tudi v tej postaji pri
rokah aparate za sterilizovanje vode, ki se dobi na
licu mesta, z razgretjem;
2. da je važno vsa živila, ki so jih pripeljali
romarji iz Djcddah-a in Yamba, če je v Hadjaz-u
kolera, kakor sumne predmete razkužiti ali povsem
uničiti, Če so v stanju škodljive izpremembe;
3. da naj se ukrene, da se zabrani romarjem
jemati pri odhodu iz Djebel-Tor-a seboj mehove za
vodo, na kojih mesto naj stopijo posode iz žgane
gline ali iz kovine;
4. da naj bode v vsakem odseku zdravnik;
5. da se imenuje za El-Tor pristanski kapitan,
ki vodi ukrcavanje in izkrcavanje in gleda na to, da
izpolnjujejo kapitani ladij in vodje samboukov obstojece
predpise»
Zdravstveno ravnanje z romarskimi ladijami,
ki prihajajo od severa.
II. Pot nazaj. Ako se ni poistinilo, da bi
bila nastopila kolera v Hedjaz-u, in ako se niso pokazali
med romanjem slučaji kolere, podvržene so
ladije v Djebel-Tor-u predpisom, ki veljajo v Kamaran-u
za nesumne ladije:
Romarji se izkrcajo; kopoljejo se v prsni kopeli
ali v morju; njihovo umazano perilo, ti^ti del

sale, la partie de leurs effets à usage et de leurs
bagages qui peut être suspecte, d'après l'appréciation
de l'autorité sanitaire, seront désinfectés; la
durée de ces opérations, en y comprenant le débarquement
et rembarquement, ne devra pas depasser
quarante-huit heures.
Si la présence du choléra est constatée au
Hedjaz ou l'a été au cours du pèlerinage, les navires
sont soumis à Djebel-Tor aux règles instituées à
Gamaran pour les navires infectés:
Les personnes atteintes de choléra ou d'accidents
cholériformes seront débarquées et isolées à
l'hôpital. La désinfection sera pratiquée d'une façon
complète. Les autres passagers seront débarqués et
isolés par groupes, aussi peu nombreux que possible,
de manière que l'ensemble ne soit pas solidaire
d'un groupe particulier, si le choléra venait à
s'y développer.
Le ligne sale, les objets à usage, les vêtements
de l'équipage et des passagers seront désinfectés
ainsi que le navire.
L'autorité sanitaire locale décidera si le déchargement
des gros bagages et des marchandises
est nécessaire, si le navire entier doit être désinfecté
ou si une partie seulement du navire doit subir la
désinfection.
Tous les pèlerins sont soumis à une observation
de sept jours pleins à partir de celui où ont
été terminées les opérations de désinfection. Si un
accident cholérique s'est produit dans une section,
la période de sept jours ne commence pour cette
section qu'à partir de celui où le dernier cas a été
constaté.
Mesures sanitaires à appliquer aux cléparts
des pèlerins des ports du Hedjaz.
Les mesures à adopter pour le départ de
Djeddah et Yambo des pèlerins qui vont vers le Sud
sont les mêmes que celles édictées pour le départ
des ports situés au delà du détroit de Bab-el-
Mandeb, en ce qui concerne la visite médicale et
la désinfection, soit:
1 0 Visite médicale obligatoire individuelle,
faite de jour, à terre, au moment de l'embarquement,
pendant le temps nécessaire, par des médecins
délégués de l'autorité sanitaire, de toute personne
prenant passage à bord d'un navire;
2 0 Désinfection obligatoire et rigoureuse faite
à terre, sous la surveillance du médecin délégué de
l'autorité publique, de tout objet contaminé ou
suspect, dans les conditions de l'article 5 du premier
règlement inséré dans l'annexe IV de la Gonvention
sanitaire de Venise.
.Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894. 355
njihovih rabnih predmetov in prtljage, ki bi po
mnenju zdravstvenega oblastva mogel biti sumen,
se razkuži; to ravnanje pa ne sme, vštevši izkrcanje
in ukrcanje, trajati dalje nego 48 ur.
Ako je kolera v Hedjaz-u ali ako se je pokazala
med romanjem, podvržene so ladije v Djebel-Tor-u
ravnanju, predpisanemu v Kamaran-u za okužene
ladije:
S kolero ali koleri stičnimi obolelostmi okužene
osebe se izkrcajo in se osamijo v bolnici. Razkužbo
je opraviti temeljito. Ostali potniki se izkrcajo
in se v kolikor moči majhnih skupinah osamijo
tako, da bi skupnost ne mogla trpeti po posamezni
skupini, če bi se kolera razširila.
Umazano perilo, rabne predmete, obleke
moštva in potnikov in pa ladijo je razkužiti.
Krajevno zdravstveno oblastvo odloča, ali je
potrebno razkladati veliko prtljago in blago, ali je
treba razkužiti ladijo v vseh delih ali samo eden
nje del.
Vsi romarji se opazujejo v dobi celih sedem
dni, računeč od tistega dne, ko se je izvršilo razkuževanje.
Ako se je v kakem oddelku pripetil kolere
sumen slučaj, se začne sedemdnevna doba za ta
oddelek s pretekom dneva, katerega se je pripetil
zadnji slučaj.
Zdravstvene naprave ob odhodu romarjev
iz pristanov Hedjaz-a.
Naredbe, katere je porabiti ob odhodu romarjev
iz Djeddah-a in Yamba proti jugu, so iste, kakor so
predpisane glede zdravniške preiskave in razkužbe
za odhod iz pristanov onstran morske ožine Bab-el-
Mandeb, namreč:
1. Obvezna individualna zdravniška preiskava,
katero je opraviti po dnevi na suhem ob času ukrcanja
v potrebni dobi po zdravnikih, določenih od
zdravstvenega oblastva, na vsaki osebi, ki nastopi
pot na krovu kake ladije;
1. obvezna in najnatančnejša razkužba vsakega
okuženega ali sumnega predmeta, katero je
opraviti na suhem pod nadzorstvom zdravnika, določenega
od javnega oblastva, po pogojih, predpisanih
v členu 5 prvega pravilnika v dostavku IV beneškega
zdravstvenega dogovora.

356
Pour les pèlerins qui s'embarquent sur des
navires dirigés vers le Nord, la déinfection se fera
à Djebel-Tor, sauf quand il y a du choléra au
Hedjaz; en ce cas, les mesures ci-dessus sont
appliquées aussi à ces navires à Djeddah et Yambo.
Annexe III.
I. Régime sanitaire applicable aux provenances
maritimes dans le golfe Persique.
Est considéré comme infecté le navire qui a
du choléra à bord ou qui a présenté des cas nouveaux
de choléra depuis sept jours.
Est considère comme suspect le navire à bord
duquel il y a eu des cas de choléra au moment du
départ ou pendant la traversée, mais aucun cas nouveau
depuis sept jours.
Est considéré comme indemne, bien que venant
d'un port contaminé, le navire qui n'a eu ni
décès ni cas de choléra à bord, soit avant le départ,
soit pendant la traversée, soit au moment de l'arrivée.
Les navires infectés sont soumis au régime
suivant :
1 0 Les malades sont immédiatement débarqués
et isolés;
2 0 Les autres personnes doivent etre également
débarquées, si possible, et soumises à une
observation dont la durée variera selon l'état sanitaire
du navire et selon la date du dernier cas, sans
pouvoir dépasser cinq jours;
3 0 Le ligne sale, les effets à usage et les objets
de l'équipage et des passagers, qui, de l'avis
de l'autorité sanitaire du. port, seront considérés
comme contaminés, seront désinfectés, ainsi que le
navire ou seulement la partie du navire qui a été
contaminée.
Les navires suspects sont soumis aux mesures
si-après:
1 0 Visite médicale;
2 0 Désinfection: le linge sale, les effets à
usage et les objets de l'équipage et des passagers,
qui, de l'avis de l'autorité sanitaire locale, seront
considérés comme contaminés, seront désinfectés-
Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894.
Za romarje, ki se ukreajo na la ladijah, ki se
peljajo proti severu, se opravi razkužba v Djebel-
Tor-u, razen, ako je v Hedjazu kolera; vtem slučaju
je zgoraj navedene naredbe izvesti na teh ladijah
tudi v Djeddah-u in Yambu.
Dodatek III.
I. Zdravstveno ravnanje s pomorskimi
rečmi v perzijskem zalivu.
I Za okuženo je smatrati ladijo, ki ima na
krovu kolero ali na kateri so se v poslednjih sedmih
dneh pripetili novi slučaji kolere.
Za s umno je smatrati ladijo, ako so se na
njenem krovu ob času, ko je odplula, ali med vožnjo
, pripetili slučaji kolere, pa se v poslednjih sedmih
dneh ni pokazal noben nov slučaj.
Za n e s umno je smatrati, če tudi pride iz
kakega okuženega pristana, tisto ladijo, ki ni imela
na krovu niti pred odhodom, niti med vožnjo, niti
ob prihodu nikakega slučaja smrti ali obolelosti na
koleri.
Okužene ladije so podvržene nastopnemu
ravnanju :
1. Bolnike je takoj izkrcati in osamiti ;
2. ostale osebe je, ako moči, tudi izkrcati in
jih opazovati v dobi, ki je odvisna od zdravstvenih
razmer na ladiji in od dneva zadnjega slučaja, vendar
ne dalje nego pet dni.
3. umazano perilo, rabne predmete in stvari
moštva in potnikov je, ako so po mnenju zdravstvevega
oblastva pristana okužena, razkužiti isto tako
ladijo ali samo del ladije, ki je okužen.
S umne ladije so podvržene nastopnim naredbam
:
1. Zdravstvena preiskava;
2. razkužba; umazano perilo, rabni predmeti,
stvari moštva in potnikov se morajo, če je te predmete
po mnenju krajevnega zdravstvenega ob^ astva
smatrati za okužene, razkužiti;

3 0 Évacuation de l'eau de la cale après désinfection
et substitution d'une bonne eau potable à
celle qui est emmagasinée à bord.
Il est recommandé de soumettre l'équipage et
les passagers à une observation de cinq jours à
compter de la date à laquelle le navire a quitté le
port de départ.
Il est également recommandé d'empêcher le
débarquement de l'équipage, sauf pour raisons de
service.
Les navires indemnes seront admis à la libre
pratique immédiate, quelle que soit la nature de
leur patente.
Le seul régime que peut prescrire à leur sujet
l'autorité du port d'arrivée consiste dans les mesures
applicables aux navires suspects (visite médicale,
désinfection, évacuation de l'eau de cale et substitution
d'une bonne eau potable à celle qui est
emmagasinée à bord).
Il est recommandé de soumettre les passagers
et l'équipage à une observation de cinq jours à
compter de la date où le navire est parti du port
contaminé.
Il est recommandé également d'empêcher le
débarquement de l'équipage, sauf pour raisons de
service.
Il est entendu que l'autorité compétente du
port d'arrivée pourra toujours réclamer un certificat
attestant qu'il n'y a pas eu de cas de choléra sur le
navire au port de départ.
L'autorité compétente du port tiendra compte,
pour l'application de ces mesures, de la présence
d'un médecin et d'un appareil de désinfection
(éurve) à bord des navires des trois catégories susmentionnées.
Des mesures spéciales peuvent être prescrites
à l'égard des navires encombrés, notamment des
navires à pèlerins ou de tout autre navire offrant
de mauvaises conditions dliygiène.
Les marchandises arrivant par mer ne peuvent
être traitées autrement que les marchandises transportées
par terre, au point de vue de la désinfection
et des défenses d'importation, de transit et de quarantaine
(voir Annexes de la Convention sanitaire
de Dresde, titre IV).
Tout navire qui ne voudra pas se soumettre
aux obligations imposées par l'autorité du port sera
libre de reprendre la mer.
Il pourra être autorisé à débarquer ses marchandises,
après que les précautions nécessaires
auront été prises, savoir:
1 0 Isolement du navire, de l'équipage et des
passagers;
2 0 Évacuation de l'eau de la cale, après desinfection;
Kos LJÜI. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894. 357
I 3. izpraznitev vode potem, ko se je razkužila
in nadomestilo zaloge pitne vode na krovu z dobro
pitno vodo.
Priporoča se, moštvo in potnike opazovati pet
dni, kar je računati od tega dne, katerega je ladija
zapustila odhodni pristan.
Enako se priporoča, braniti moštvu, da gre na
suho, razen ako to zahtevajo službeni oziri.
Nesumne ladij e se pripuščajo takoj k svobodnemu
predmetu, naj se glasi njihova zdravstvena
izkaznica kakor koli.
Edino postopanje, katero more glede nje predpisati
oblastvo pristana, kamor pridejo ladije, obstoji
v naredbah, ki se porabljajo za sumne ladije
(zdravniška preiskava, razkužba, izpraznitev vode,
nadomestilo zaloge pitne vode na krovu z dobro
pitno vodo)»
Priporoča se opazovati potnike in moštvo pet
dni, računeč od časa odhoda ladije iz okuženega
pristana.
Enako se priporoča braniti moštvu, da gre na
suho, razen ako to zahtevajo službeni oziri.
Samo ob sebi umevno je, da pristojno
oblastvo pristana, kamor pride ladija, lahko vsaki
čas zahteva dokaz, ki potrjuje, da se na ladiji v pristanu
odhoda ni pripetil nikak slučaj kolere.
Pristojno pristansko oblastvo naj v izvršitev
teh naredeb upošteva okolnost, ali je na krovu ladij
omenjenih treh vrst zdravnik in razkuževalni aparat
(peč).
Posebne naredbe se lahko predpišejo z ozirom
na prenapolnjene, zlasti romarske ladije in pa
glede vsake druge ladije, na kateri se kažejo neugodne
zdravstvene razmere.
Z blagom, dohajajočim po morju, se z ozirom
na razkužbo, na prepovedi o uvozu in prevozu, in
pa na karanteno ne sme Jdrugače ravnati, kakor
z blagom, ki se prevaža po suhem (glej dostavek
k draždanskemu zdravstvenemu dogovoru, naslov
IV).
Vsaki ladiji, ki se noče podvreči naredbam,
predpisanim od pristanskega oblastva, naj bo na
voljo dano, pluti zopet v morje.
Dovoli se ji lahko tudi, da izladja svoje blago,
ko so se ukrenile zahtevane naredbe, namreč:
1. Osamljenje ladije, moštva in potnikov;
2. izpraznitev vode potem, ko se ie razkužila;

358
3 0 Substitution d'une bonne eau potable à
celle qui était emmagasinée à bord.
Il pourra également etre autorisé à débarquer
les passagers qui en feraient la demande, à la condition
que ceux-ci se soumettent aux mesures
prescrites par l'autorité locale.
II. Postes sanitaires à établir.
1. A Faô ou à proximité de ce point: grand
lazaret sur terre ferme avec service sanitaire complet
ayant sous sa direction les postes sanitaires du
golfe Persique mentionnés ci-dessous;
Kos LXII. 188. Mednarodni d« ogovor z dne 3. aprila 189 í.
2. Petit lazaret dans l'un des deux îlots ottomans
Sélahiyé ou Yilaniyé, situés près de Bassorah,
pour surveiller les individus qui auraient échappé à
la visite de Faô ;
3. Maintien du poste sanitaire existant actuellement
à Bassorah;
4. Installation d'un poste sanitaire dans la
baie de Köveit;
5. Poste sanitaire a Menama, chef-lieu des îles
de Bahrein;
6. Poste sanitaire à Bender-Abbas;
7. Poste sanitaire à Bendcr-Bouchir;
8. Poste sanitaire à Mohammerah;
9. Poste sanitaire dans le port de Gwadar
(Beloutchistan) ;
10. Poste sani'aire dans le port de Mascate
(sur la côte d'Oman).
Annexe IV.
Surveillance et exécution.
1. La mise en pratique et la surveillance des
mesures concernant les pèlerinages arrêtées par la
présente Convention sont confiées, dans l'étendue
de la compétence du Conseil supérieur de santé de
Constantinople, à un Comité pris dans le sein de
ce Conseil. Ce Comité est composé de trois des
représentants de la Turquie dans ce Conseil, et de
ceux des Puissances qui ont adhéré ou qui adhéreront
aux Conventions sanitaires de Venise, de
Dresde et de Paris. La présidence du Comité est
déférée à l'un de ses membres ottomans. En cas
de partage des voix, le président a voix prépondóraiitc.
3. nadomestilo na krovu shranjene zaloge
vode z dobro pitno vodo.
Istotako se lahko dovoli potnikom, ki to zaprosijo,
da se smejo izkrcati, s pogojem, da se podvržejo
naredbam, predpisanim od krajevnega oblastva.
II. Zdravstvena mesta, ki jih je ustanoviti.
1. V Faô ali v najbližji bližini lega kraja velik
lazaret na suhem s popolnoma urejeno zdravstveno
službo, kateremu so podrejena naslednja zdravstvena
mesta v perzijskem zalivu;
2. mali lazaret na enom v bližini Bassorah
ležečih otomanskih otokov Sélahiyé ali Jilaniyé
v namen nadzorovanja tistih oseb, ki so se morda
odtegnile preiskavi v Faô;
3. ohranitev sedaj v Bassorah obstoječega
zdravstvenega mesta;
4. ustanovitev zdravstvenega mesta v zátoku
Köveit:
5. zdravstveno mesto v Menami, v glavnem
kraju Bahreinskih otokov;
6. zdravstveno mesto v Bender-Abbas-u;
7. zdravstveno mesto v Bender-Bouchir-u;
8. zdravstveno mesto v Mohammerah-u;
9. zdravstveno mesto v pristanu Gwadar (Beludschistan);
10. zdravstveno mesto v pristanu Mascate (ob
Omanskem obrežju).
Dodatek IV.
Nadzorovanje in izvrševanje.
1. Praktična izvršitev in nadzorovanje v tem
dogovoru ustanovljenih, romanja zadevajočih naredeb
se izroča v okviru področja najvišega zdravstvenega
svéta v Carigradu odboru, sestavljenemu
iz njegovih udov. Ta odbor sestoji iz treh zastopnikov
Turčije v zdravstvenem svetu in iz tistih zastopnikov
vlasti, ki so pristopile ali pristopijo beneškemu,
draždanskemu in pariškemu dogovoru.
Predsedstvo v odboru ze izroči enemu njegovih otomanskih
udov. Če je enoliko glasov, odloča predsednikov
glas.

2. Afin d'assurer les garanties nécessaires au
bon fonctionnement des divers établissements
sanitaires énumérés dans la présente Convention,
il sera créé un corps de médecins diplômés et
compétents, de désinfecteurs et de mécaniciens
bien exercés et de gardes sanitaires recrutés parmi
les personnes ayant fait le service militaire comme
officiers ou sous-officiers.
3. En ce qui concerne les frais résultant du
régime établi par la présente Convention, il y a lieu
de maintenir l'état actuel au point de vue de la
répartition des frais entre le Gouvernement ottoman
et le Conseil supérieur de santé de Constantinople,
répartition qui a été fixée à la suite d'une entente
entre le Gouvernement ottoman et les Puissances
représentées dans ce conseil.
4. L'autorité sanitaire du port ottoman de
relâche ou d'arrivée qui constate une contravention
en dresse un procès-verbal sur lequel le capitaine
peut inscrire ses observations. Une copie certifiée,
conforme de ce procès-verbal est transmise, au
port de relâche ou d'arrivée, à l'autorité consulaire
du pays dont le navire porte le pavillon. Cette
autorité assure le dépôt de l'amende entre ses
mains. En l'absence d'un consul, l'autorité sanitaire
reçoit cette amende en dépôt. L'amende n'est définitivement
acquise au Conseil supérieur de santé
de Constantinople que lorsque la Commission consulaire
indiquée à l'article suivant aura prononcé
sur la validité de l'amende.
Un deuxième exemplaire du procès-verbal
certifié conforme devra être adressé par l'autorité
sanitaire qui a constaté le délit au Président du
Conseil de santé de Constantinople, qui communiquera
cette pièce à la Commission consulaire.
Une annotation sera inscrite sur la patente
par l'autorité sanitaire ou consulaire indiquant la contravention
relevée et le dépôt de l'amende.
5. Il est créé à Constantinople une Commision
consulaire pour juger les déclarations CQntradictoires
de l'agent sanitaire et du capitaine inculpé.
Elle scia désignée chaque année par le corps consulaire.
L'Administration sanitaire pourra être
représentée par un agent remplissant les fonctions
de ministère public.
Le Consul de la nation intéressée sera toujours
convoqué. Il a droit de vote.
6. Le produit des taxes et des amendes sanitaires
ne peut, en aucun cas, être employé à des objets
autres que ceux relevant des Conseils sanitaires.
(Slovenisoh.)
Kos LXII. 188. Mednarodi dogovor z dne 3. aprila 18*.)4. 359
2. Da se zavaruje povoljno delovanje raznih
v tem dogovoru naštetih uredeb, naj se ustanovi
kor diplomovanih in izvedenih zdravnikov, razkuževalnega
osebja in mehanikov z dobro izobrazbo,
zdravstvenih stražnikov, ki se vzamejo iz častnikov
in podčastnikov, dosluženih v vojaštvu.
3. Kar se tiče stroškov za uredbe, ustanovljene
v tem dogovoru, se glede porazdelitve stroškov
med otomansko vlado in najvišim zdravstvenim
svetom v Carigradu pridržuje sedanje ravnanje, ki
se je dogovorilo v mejsebojnem porazumu otomanske
vlade in v zdravstvenem svetu zastopanih vlasti.
4. Zdravstveno oblastvo otomanskega vmesnega
aH dohodnega pristana, ki poistini kak prestopek,
sestavi o tem zapisnik, v katerega lahko napiše
kapitan svoje opazke. Poverjeni prepis tega zapisnika
je v vmesnem pristanu ali v pristanu prihoda izročiti
konzularnemu oblastvu tiste dežele, koje zastavo
ima ladija. To oblastvo skrbi za to, da se
globe polagajo njemu. Ako kakega konzula ni tam,
vzame zdravstveno oblastvo to globo v hrambo.
Znesek pripade najvišemu zdravstvenemu svetu
v Carigradu še-le tedaj stalno, če je v nastopnem
členu oznamenjena konzularna komisija razsodila o
pravnomočnosti kazni.
Drugi poverjeni prepis zapisnika mora poslati
zdravstveno oblastvo, ki je poistinilo prestopek,
predsedniku zdravstvenega sveta v Carigradu, ki
naj odda ta spis konzularni komisiji.
Zdravstveno ah konzularno oblastvo naj na
zdravstveni izkaznici dostavi opazko, ki dokazuje
prestopek in položbo globe.
5. V Carigradu se ustanovi konzularna komisija,
ki naj razsoja o ugovarjajočih izpovedbah
zdravstvenih uradnikov in obdolženega kapitana.
Komisijo voli vsako leto konzularni kor. Zdravstvena
uprava je lahko v njej zastopana po uradniku, ki
opravlja posle državnega pravdnika.
Konzula udeležene vlasti je vsakikrat privzeti.
On ima glasovalno pravico.
6. Donos zdravstvenih taks in glob se ne sme
v nikakem slučaju porabljati za druge namene nego
za namene, spadajoče v področje zdravstvenega
odbora.
88

360 Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 1894.
Izvirnik.
Déclaration.
Les Gouvernements signataires de la Convention
sanitaire internationale conclue à Paris, le 3 avril
1894, ayant jugé utile d'apporter certains amendements
à l'instrument diplomatique de ladite Convention,
avant l'échange des ratifications, les soussignés,
à ce dûment autorisés, sont convenus des dispositions
suivantes:
I. L'alinéa 5 de la section A de l'annexe I de
la Convention sera rédigé comme suit:
„5. Les pèlerins seront tenus, si les circonstances
locales le permettent, de justifier des moyens
strictement nécessaires pour accomplir le pèlerinage
à l'aller et au retour et pour le séjour dans
les Lieux-Saints.*
II. L'article 13 du Règlement inséré à la
section B de la même annexe I sera remplacé par
l'article suivant:
„Article 13. Le navire doit pouvoir loger les
pèlerins dans l'entrepont.
En dehors de l'équipage, le navire doit fournir
à chaque individu, quel que soit son âge, une
surface d'au moins 150 décimètres carrés, avec une
hauteur d'entrepont d'au moins un mètre quatrevingts
centimètres.
Pour les navires qui font le cabotage, chaque
pèlerin doit disposer d'un espace d'au moins deux
mètres de largeur dans le lon

IV. La présente Déclaration, qui restera annexée
à la Convention sanitaire internationale de Paris
du 3 avril 1894, sera insérée dans les ratifications
des Hautes Parties contractantes et est substituée
aux réserves inscrites dans le procès-verbal de signature
de la Convention en date du 3 avril 1894.
En foi de quoi, les soussignés, dûment autorisés
à cet effet, ont dressé la présente Déclaration
et Font revêtue de leurs cachets.
Fait en treize exemplaires, à Paris, le 30 octobre
1897.
Pour l'Autriche et pour la Hongrie:
l'Ambassadeur d'Autriche-Hongrie:
(L. S.) Signé: A. Wolkenstein.
Pour l'Allemagne:
(L. S.) Signé: Münster.
Pour la Belgique:
(L. S.) Signé: B on d'Anethan.
Pour le Danemark:
(L. S.) Signé: Heger mann-Lindencrone.
Pour l'Espagne:
(L. S.) Signé: Duc de Mandas.
Pour la République Française:
(L. S.) Signé: G. Hanotaux.
Pour la Cande Bretagne:
(L. S.) Signé: Martin Gosselin.
Pour la Grèce:
(L. S.) Signé: C.A. Criésis.
Pour l'Italie:
(L. S.) Signé: Tornielli.
Pour les Pays-Bas:
(L. S.) Signé: A. de Stuers.
Pour la Perse:
(L. S.) Signé: Nazare Aga.
Pour le Portugal:
(L. S.) Signé: Antonio Maria Bartholomen
Ferreira.
Pour la Russie:
(L. S.) Signé: Mohrcnlieiii).
Kos LXII. 138. Mednarodni dogovor z dne 3. aprila 189i. 361
IV. To izjavo, ki se doda Pariškemu mednarodnemu
zdravstvenemu dogovoru z dne 3. aprila
1894. L, je sprejeli v potrdila visokih stiank pogodnic
in naj stopi na mesto pridržkov, zaznamovanih
v zapisnikih, ki so se sestavili dne 3. aprila
1894. L, ko se je dogovor podpisal.
V spričalo tega so v to pooblaščeni podpisanci
sprejeli to izjavo in ji pritisnili vsak svoj pečat.
Tako narejeno v trinajstih rzvodih v Parizu
dne 30. oktobra 1897.
Za Avstrijo in Ogrsko:
avstrijsko-ogrski poslanik
(M. P.) Podpisal: A. Wolkenstein.
Za nemško državo:
(M. P.) Podpisal: Münster.
Za Belgijo:
(M. P.) Podpisal : Bar. d'Anethan.
Za Dansko:
(M. P.) Podpisal: J. Hegermann-Lindencrone.
Za Španjsko:
(M. P.) Podpisal: Vojvoda pi. Mandas.
Za francosko republiko:
(M. P.) Podpisal: Hanotaux.
Za Veliko Britanijo:
(M. P.) Podpisal: Martin Gosselin.
Za Grško:
(M. P.) Podpisal: C. A. Criésis.
Za Italijo:
(M. P.) Podpisal: Tornielli.
Na Nizozemsko:
(M. P.) Podpisal: A. de Stuers.
Za Perzijo:
(M. P.) Podpisal : Nazare Aga.
Za Portugalsko:
(M. P.) Podpisal: Anton Maria Bartholomen
Ferreira.
Za Rusijo:
(M. P.) Podpisal: Mohrenheim.
Nos visiš et perpcnsis conventionis hujus et declarationis articulis illos omneš
rates gratosque habere profitemur, verbo Nostro Caesareo et Regio spondentes,
Nos ea omnia, quae in illis continentur, fideliter executioni mandaturos esse.

362 Kos LXII. 188. Mednarodni dogovor z dnu 3. apiila 1894.
In quorum fidem maj usque rob ur praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas
manu Nostra signavimus sigilloque Nostro Caesareo et Regio adpresso muniri
jussimus.
Dabantur Wallsee die vicesimo septimo mensis Novembris anno millesimo
octingentesimo nonagesimo septimo, Eegnorum Nostrorum quadragesimo nono.
Franciscus Josephus m. p.
Agenor Cornes Gotuchowski m. p.
Ad mandátum Sacrae Gaesareae et Regiae Apostolicac Majcstatis proprium:
Adolphus a Plason de la Wocstyne m. p.,
Consiliarius auli eus ac minis terialis m. p.
Spredaj stoječi dogovor z dodatki in dodatnimi izjavami vred se s tem razglaša z veljavnostjo za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Na Dunaju, dne 25. septembra 1898.
Thun s. r. Baernreithcr s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXIII. — Izdan in razposlan dne 15. oktobra 1898.
Vsebina: (St. 189—191.) 189. Prvi dodatek k izvršitvenemu predpisu k V. glavnemu kosu zakona z dne 25. oktobra
1896. 1. o neposrednjih osebnih davkih. — 190. Tretji dodatek k izvršitvenemu predpisu kili. glavnemu
kosu zakona z dne 25. oktobra 1896.1. o neposrednjih osebnih davkih. — 191. Peti dodatek k izvršitvenemu
predpisu k IV. glavnemu kosu zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. o neposrednjih osebnih davkih.
1*9.
Prvi dodatek
k izvršitvenemu predpisu k V. glavnemu kosu
zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak.
št. 220) o neposrednjih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom c. kr finančnega ministrstva z dne
1. oktobra 1898. 1.)
Vojaška sodna oblast v davčnih kazenskih
stvareh.
V členu 7 je k št. 1 dodati :
Za osebe, ki stoje pod vojaško sodno oblastjo
v kazenskih stvareh, velja vojaška sodnija za pristojno
redno sodnijo.
19©.
Tretji dodatek
Eaizl s. r.
k izvršitvenemu predpisu k III. glavnemu kosu
zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak.
št. 220) o neposrednjih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom c kr. finančnega ministrstva z dne
1. oktobra 1898. 1.)
Oprostilo od rentnine nekih, službeno v
Avstriji bivaj ocih ogrskih državljanov in
pripadnikov okupacijskega ozemlja in pa
njihovih rodbin.
V členu 6, II, št. 1 naj se tretji odstavek*)
v bodoče glasi:
*) Ta odstavek, ki je tvoril v izvršitvenem predpisu
k III. glavnemu kosu zakona o osebnih davkih,
363
Posebna ukazila po zmislu g. 285 se pridržujejo,
vendar se že tukaj določa, da ogrskim državljanom
in pripadnikom Bosne in Hercegovine, ki so
nameščeni v tukajšnji deželi pri dvoru, v vkupnih
ministrstvih in pri vkupnem višem računišču ali
pri kraljevem ogrskem ministrstvu na Najvišem
dvoru na Dunaju, ali služijo v vkupni vojski ali
v vojni marini, ni nalagati, dokler se drugače ne
ukrene, rentnine glede njih z Ogrskega, oziroma
z okupacijskega ozemlja dohajaj očih rentnini zavezanih
prejemkov. Za v c. in kr. vojski (v c. in kr.
vojni marini) službujoče je smatrati aktivno službujoče
in s čakarino dopuščene vojaške osebe in pa
upokojene vojaške osebe, ki so s superplusom na
aktivitetne pristojbine ali z dnevšcino ali nagrado
v službeni porabi pri poveljstvih (oblastvih, zavodih)
c. in kr. vojske (c. in kr. vojne marine).
Ob enem se dovoljuje, tudi svojce teh davku
zavezanih oseb, ako je njihov dohodek prištevati
k le-tem v namen priredbe osebne dohodarine na
podstavi člena 3 izvršitvenega predpisa k IV. glavnemu
kosu zakona o osebnem davku, in ako so sami
ogrski državljani, oziroma pripadniki okupacijskega
ozemlja, puščati proste od rentnine glede njih
z Ogrskega, oziroma iz Bosne in Hercegovine dohajajočih
rentnih prejemkov.
Kaizl s. i.
objavljenem v LXIX. kosu državnega zakonika z dno
31. julija 1897. L, na strani 1124, v desnem predelku
drugo polovico odstavka št. 1 v čl. 6, III., se je vsled popravka,
ki je bil v državnem zakoniku z dne 31. decembra
1897. 1. v GXX. kosu, na strani 1530, premestil
pod II, št. 1 istega člena.
(Slovenisch. ) 89

364
Kos LXIII 191. Razpis finančnega ministrstva z dne i. oktobra 1898.
191.
Peti dodatek
k izvršitvenemu predpisu k IV. glavnemu kosu
zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak.
št. 220) o neposrednjih osebnih davkih.
(Razglašen z razpisom c. kr. finančnega ministrstva z dne
1. oktobra 1898. 1.)
Oprostitev od davka nekih v Avstriji bivajocih
pripadnikov Bosne in Hercegovine. —
Oprostilo od davka na Ogrskem ali v okupacijskem
ozemlju bivajocih vojaških oseb
glede njihovih službenih prejemkov. — Nadaljna
dopolnila izvršitvenega predpisa
k IT. glavnemu kosu o davčnem ravnanju
z vojaškimi osebami in pripadniki c. kr.
orožništva.
Clen 1, št. 4, odstavek 6 naj se glasi:
Posebna ukazila po zmislu g. 285 se pridržujejo,
vendar se že tukaj določa, da ogrskim državljanom
in pripadnikom Bosne in Hercegovine, ki so
nameščeni v tukajšnji deželi pri dvoru, v vkupnih
ministrstvih in pri vkupnem višem računišču ali
pri kraljevem ogrskem ministrstvu na Najvišem
dvoru na Dunaju, ali služijo v vkupni vojski ali
v vojni marini, ni nalagati, dokler se drugače ne
ukrene, rentnine glede njih z Ogrskega, oziroma
z okupacijskega ozemlja dohajajočih rentnini zavezanih
prejemkov. Za v c. in kr. vojski (v c. in kr.
vojni marini) službujoče je smatrati aktivno službujoče
in s čakarino dopuščene vojaške osebe in pa
upokojene vojaške osebe, ki so s superplusom na
aktivitetne pristojbine ali z dnevščino ali nagrado
v službeni porabi pri poveljstvih (oblastvih, zavodih)
c. in kr. vojske (c. in kr. vojne marine).
K Členu 1, št. 5 je dodati kakor odstavek
2 in 3 :
„Vendar naj tuzemski organi za priredbo
davka ne privzemajo obdačenju službenih prejemkov
in pokojnin tistih pripadnikov c. in kr. vojske
(c. in kr. vojne marine), ki stanujejo na Ogrskem
ali v okupacijskem ozemlju. Oni se marveč podvržejo
na Ogrskem ogrskemu obdačevanju in v okupacijskem
ozemlju zgolj odbitku pri davku, ki ga
naj opravijo blagajnice vojaške uprave po določilih
zakona o osebnih davkih z dne 25. oktobra 1896. 1.
(drž. zak št. 220). Tudi prejemke iz vojaških ustanov,
ki dohajajo vojaškim osebam, stanujočim na
Ogrskem ali v okupacijskem ozemlju, ni obdačiti
v naši deželi. Taki službeni prejemki, pokojnine in
ustanovnine, ki se prejemajo iz vojaške blagajnice,,
I ki je na Ogrskem ali v okupacijskem ozemlju, se
že v zmislu odstavka 1 ne morejo smatrati za dohodek,
dohajajoč iz tuzemstva, in niso davku zavezani
niti pri vojaških osebah, stanujočih na Ogrskem
in v okupacijskem ozemlju, niti pri vojaški Ji
osebah.stanujočih izvenavstrijskoogrske monarhije.*
K členu 1, št. 6, lit. f) je dodati:
„ Za pripadnike c. in kr. vojske (c. in kr. vojne
marine) stanujoče na Ogrskem ali v okupacijskem
ozemlju ali sploh v inozemstvu, velja glede njihovih
službenih prejemkov in pokojnin to, kar se je povedalo
pod št. 5, odstavkom 2 in 3."
Člen 2, I, št. 2, naj se glasi:
„K oprostilu, navedenemu v g. 154, št. 6, se
dodaje: Aktivnim osebam tam oznamenjenih vrst
je za enake imeti tiste častnike (avditorje, vojaške
zdravnike, vojaške računovodnike) in dušne pastirje
v pokoju (oskrbi vojaških invalidnic) ki se privzemajo
s superplusom na aktivitetne pristojbine
k aktivni službi na ustanovljenih mestih, potem
častnike v rezervi, ki se rabijo za učitelje na vojaških
realkah, končno k aktivnemu službovanju
privzeto onemoglo moštvo in pa gaŽiste, ki niso
uvrščeni v kak činovni razred. Vojaškim računovodnikom
je za enake imeti pri vojaških krdelih razvrščene
uradnike pomorskega komisarijata, katerim
je izročeno računovodstvo, za dobo te razvrstitve.
K oproščenim aktivitetnim prejemkom spadajo
v zmislu g. 5 zakona z dne 22. junija 1878 1.
(drž. zak. št. 59) tudi prejemki k orožnim (službenim)
vajam poklicanih vojaških oseb, potem štolnine
in masne ustanove, ki gredo vojaškim duhovnikom,
končno čakarina častnikov (avditorjev, vojaških
zdravnikov, vojaških računovodnikov) vojaških duhovnikov
in gažistov, ki niso uvrščeni v kak činovni
razred. Ako so dotične osebe za Časa dopusta
s čakarino v službeni porabi pri vojaških poveljstvih
(oblastvih, zavodih), spadajo njim iz tega razmerja
dohajajoči prejemki, dnevščine, nagrade tudi k davka
prostim vojaškim službenim prejemkom.
Vsa ta oprostila veljajo zlasti tudi za obseg
c. kr. deželne brambe.
Tudi z orožniškimi častniki in z orožniškim
moštvom je ravnati tako kakor s častniki, oziroma
moštvom vojske (primerjaj g. 24 zakona z dne
25. decembra 1894.1. (drž. zak št. 1 iz li 1895.)."
V členu 8, št 1 je kot odstavek 4 vpostaviti:
„Odbitni postavki, ki zadevajo po g. 154,
št, 6 oproščeni vojaški službeni prejemek, ki pa
pride pri preračunu davčnega postavka v poštev, se

Kos LXIII. 191. Razpis finančnega ministrstva z dne 1. oktobra 1898. 365
sicer dado odbiti, vendar jih je odbiti samo od
oproščenega službenega prejemka samega, ne pa
od poleg obstoječega davku zavezanega dohodka."
K členu 34, št. 4 je kot odstavek 3 dodati:
„Po g. 154, št. 6 oproščeni dohodek ne pride
pri preračunu davčnega postavka za davku zavezan
drugačni dohodek tedaj v poštcv, če stanuje dotična
vojaška oseba na Ogrskem ali v okupacijskem
ozemlju, ali če prejema izven avstrijsko-ogrske monarhije
dotične prejemke iz blagajnice, ki je na
Ogrskem ali v okupacijskem ozemlju (primerjaj
člen I, št. 5, odstavek 2 in 3 in št. 6, lit. /").«
V členu 39 naj pride k št. 6 kot odstavek 3:
„Glede nazadnje omenjenih predmetov naj
davčne oblasti pošljejo dotični poziv s priloženimi
potrebnimi hišnimi in stanovanjskimi zaznamki vojaškim
lokalnim oblastvom, ki naj potem ukrenejo,
kar je treba, da se ti zaznamki izpolnijo in vrnejo
davčnim oblastvom. Ta naznanila naj se sploh raztezajo
samo na tiste osebe (stranke), katerim je
v dotičnem predmetu odkázáno ali v najem dano
kako naturalno stanovanje; dotične osebe (stranke)
so dolžne izpolniti stanovanjske zaznamke.'*
Kaizl s. r.

Leto 1898. 367
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXIV. — Izdan in razposlan dne 22. oktobra 1898.
Vsebina: (Št. 192—194.) 192. Razglas, da se dopustilo za lokalno železnico Hadikfalva-Radautz prenaša n;i
Novo bukovinsko lokalno-železniško družbo. — 193. Razglas, da se pienaša in deloma izpreminja dopustilo
za malo, z električno silo obratovano železnico z ozkim tirom od Gradca v Fölling bančni hiši Dutschka&Gomp.
na Dunaju. — 194. Razglas o ustanovitvi davčnega in sodnega hranilnega urada v Waszkoutzu ob Czereinoszu
v Bukovini.
193.
Razglas železniškega ministrstva
z dne 8. oktobra 1898. L,
da se dopustilo za lokalno železnico Hadik-
falva- Radautz prenaša na Novo bukovinsko lo-
kalno železniško družbo.
Ker je Nova bukovinská lokalno-železniŠka
družba po delniški družbi bukovinskih lokalnih železnic
izdelano in v obrat dejano lokalno železnico
od Hadikfalve v Radautz kupoma pridobila od zadnje
imenovane železniške družbe, so se na podstaví
Najvišega pooblastila dopustilu primerne pravice in
dolžnosti, nastale bukovinskim lokalnim železnicam
glede oznamenjene železničně proge, prenesle na
Novo bukovinsko lokalno-železniško družbo in se
vsled tega izpremenjenim razmeram primerno novo
ustanovile tako:
1. Lokalna železnica Hadikfalva—Radautz
se privzema kakor celokupna sestavina v železniško
podjetje, ki je predmet Najviše dopustilnice z dne
25. septembra 1895. 1. (drž. zak. št. 161) tako,
da naj zanjo, od 1. julija 1898. 1. počenši, veljajo j
določila Najviše dopustilnice z dne 25. septembra!
1895. 1. (drž. zak. št. 161), izvzemši določila j
v g g. 2 in 8 te dopustilnice. |
I in prisLojbinska oprostila in pa dopustilno dobo*
v gg. 2 in 8 imenovane Najviše dopustilnice.
2. Določila oddelka I dopustilnih pogojev
z dne 24. septembra 1885. L, katere je postavilo
c. kr. trgovinsko ministrstvo, ostanejo tudi nadalje
v veljavi za lokalno železnico Hadikfalva—Radautz.
Na mesto določil v oddelku 11 zgoraj imenovanih
dopustilnih pogojev, ki stopijo iz veljave, pa
naj veljajo glede lokalne železnice Hadikfalva —
Radautz s povratnim delovanjem na čas od 1. julija
1898. 1. počenši določila, ustanovljena glede obrata
novih bukovinskih lokalnih železnic.
193.
Wittek s. r.
Razglas železniškega ministrstva
z dne 12. oktobra 1898. L,
da se prenaša in deloma izpreminja dopustilo za
malo, z električno silo obratovano železnico
z ozkim tirom od Gradca v Fölling bančni hiši
Dutschka & Comp, na Dunaju.
Ker je bančna hiša Dutschka & Comp, na Du-
Nasprotno pa stopijo glede lokalne železnice naju kupoma pridobila malo železnico z električnim
Hadikfalva — Radautz ob istem času iz veljave dolo- obratom od Gradca v Maria Trost (Fölling), katero
čila Najviše dopustilnice z dne 29. avgusta 1885. 1. je mestni stavbni mojster Andrea Franz v Gradcu
(drž. zak. šl. 141) izvzemši določila, ki ostanejo zgradil in v obrat postavil na podslavi razglasa
tudi nadalje v veljavi, zadevajoča davčna kolkovna J c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 1. oktobra
(Slovenisch.)
90

368 Kos LXIV. 194. Razglas finančnega ministrstva z dne 13. oktobra 1898.
1895. 1. (drž. zak. št. 152), prenašajo se v porazumu
z udeleženimi ministrstvi in s c. in kr.
državnim vojnim ministrstvom imenovanemu Andrea
Franz glede omenjene male železnice z električnim
obratom nastale, dopustim primerne pravice in
dolžnosti na to bančno hišo z razmerjem, da naj
veljajo za to malo železnico določila poprej imenovanega
dopustila z nastopnimi dopolnili.
I. Koncesijonar je dolžen :
a) plačati stroške z napravo in obratom električne
železnice zavisnih ukrepov v varstvo nemotenega
obrata ob času dopustila te male železnice
obstoječih državnih brzojavnih in telefonskih
prevodov, zlasti tudi stroške za eventualno
potrebno preložitev teh prevodov:
b) na vsakočasno zahtevo c. kr. železniškega niinistrstva
podati pravočasno izkaze, potrebne za
sestavo letne železniške statistike.
II. Sedanjemu koncesijonarju se priznava pravica,
da sme s posebnim dovolilom državne uprave in
s pogoji, ki jih postavi ta, narediti delniško družbo,
katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarja.
Pri tem je izključena izdaja prednostnih
obligacij.
Koncesijonarju pa se priznava pravica, izdati
prednostne delnice, katere imajo glede obrestovanja
in razdolžbe prednost pred osnovnimi delnicami,
do zneska, kakor ga ustanovi državna uprava.
Dividenda, ki pristoji prednostnim delnicam,
preden nastane osnovnim delnicam pravica do dividende,
pri čemer pa ne sme biti nikakega doplačila
iz doneskov poznejših let, se ne sme odmerjati
z več kakor štirimi odstotki. Znesek resnične in pa
nominalne nápravné glavnice potrebuje odobrila
državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo
v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen
stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za
gradnjo in uredbo železnice vštevši nabavo vozil in
pa za dotacijo pričuvnega zaklada, ki ga določi
državna uprava, in ki se prav izkažejo, prištevši
interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem,
in kar bo res kurzne izgube ob dobavi
glavnice.
Ako bi bilo treba po izvršitvi železnice še drugih
novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti
obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti
napravni glavnici, če je privolila državna uprava
v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih
naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je poplačati po razdolžbenem
črtežu, ki ga odobri državna uprava,
v času, dokler bo trajalo dopustilo. Družbena pravila
in pa obrazci osnovnih in prednostnih delnic,
ki *e izdadó, potrebujejo odobrila državne uprave.
Wittek s. r.
194.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 13. oktobra 1898. 1.
o ustanovitvi davčnega in sodnega hranilnega
urada v Wasikoutzu ob Czeremoszu v Bukovini.
Na podstavi Najvišega sklepa z dne 20. avgusta
1893. 1. se ustanavlja v Waszkoutzu ob Czeremoszu
v Bukovini za občine oki.ijne sodnije, katero je ob
enem tam ustanoviti, davčni in sodni hranilni urad.
Delovanje tega novega urada naj se prične
s 1. dnem novembra 1898. 1.
Od tega časa poČenši se občine Waszkoutz ob
Czeremoszu z graščinskim ozemljem vred, Ruska
Banilla z graščinskim ozemljem vred, Stobodzia-Banilla,
Karapcziu z graščinskim ozemljem vred, Willawcze
z graščinskim ozemljem vred in Zamestie izločijo
iz davčnouradnega okraja Wižnilz ter se odkažejo
davčvemu uradu v Waszkoutzu ob Czeremos'u.
Kaizl s. r.

teto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXV. — Izdan in razposlan dne 1. novembra 1898.
Tsebina: (Št. 195—196.) 195. Dopustilnica za lokalno železnico Guntramsdorf—Leesdorf. — 195. Ukaz o postavku
tare za kavo surovo v dvojnatih fardih. — Popravek.
195.
Dopustilnica z dne 17. oktobra
1898. 1.
za lokalno železnico Guntramsdorf—Leesdorf.
Na podstaví Najvišega pooblastila dodeljujem
v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi
Dunajskih lokalnih železnic po pogojih in načinih,
ustanovljenih v nastopnem, po določbah zakona o
dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1.
(drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno
dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice,
katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom
napraviti od postaje Guntramsdorf lokalne železnice
Dunaj—Wiener-Neudorf—Guntramsdorf v Leesdorf
z zvezno progo k postaji Traiskirchen c. kr. privilegovane
železnice Dunaj—Aspang.
g. L
Železnicama, ki sta predmet te dopustilnice, se
podeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra
1894. L (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene
ugodnosti.
g. 2.
Družba naj začne gradnjo dopuščenih železnic
precej, ko dobi dovolilo za nje, je dokonča najdalje
v enem letu, raČuneč od današnjega dne, in dodelani
železnici izroči javnemu prometu in vzdr-
389
žuje po njih obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo
trajalo dopustilo.
Da se bode držala gorenjega roka za gradnjo,
in pa da napravi in opremi železnici kakor zahteva dopustilo,
mora dati družba na zahtevo državne uprave
zagotovilo, položivši varščino 20.000 gl. v vrednostnih
papirjih, v katerih se smejo nalagali varovancev
novci.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se
sme izreči, da je zapala ta varščina.
g. 3.
Da izdela dopuščeni železnici, za to se podeljuje
družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih
zakonitih predpisov.
Isto pravico je podeliti družbi tudi glede tistih
dovlačnic, ki bi se utegnile narediti in o katerih
bi državna uprava spoznala, da je njih naprava
v javni koristi.
g. 4.
V kolikor bi se v napravo dopuščenih železnic
rabile javne ceste, mora družba dobiti privolilo
tistih, ki so dolžni vzdrževati té ceste, oziroma
tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih
zakonih pravico dajati privolilo v rabo ceste.
g. 5.
Družbi se je ob gradnji in obratu dopuščenih
železnic ravnati po vsebini te dopustilnice in po
(Slovenlsch. ) 91

370
dopustilnih pogojih, ki jih postavi c. kr. ministrstvo
za železnice, in pa po semkaj meréčih zakonih in
ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic
z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238)
in po redu za obrat železnic z dne 16. novembra
1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po
zakonih in ukazih, kateri se morebiti dadó v bodoče.
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne
naredbe in obratni predpisi, podani v redu za
obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko.
v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne
in obratne razmere, in sosebno na znižano
vozno brzino, zdelo dopustno c. kr. ministrstvu
za železnice, in na to stran bodo veljali posebni
obratni predpisi, ki jih izdá ministrstvo za železnice.
g. 6.
Družbi se daje dovolilo porabljati za oskrbo
osebnega prometa električno silo po bližnjih načinih,
ki jih ustanovi c. kr. ministrstvo za železnice.
g- 7.
Sicer je uvodno oznamenjene železnice srnatrati
za celokupne sestavine podjetja lokalnih železnic,
ki je predmet Najviših dopustilnic z dne 10. marca
1885. 1. (drž. zak. št. 45) in z dne 29. decembra
1886. (drž. zak. št. 16 iz 1. 1887.), in naj zanje
veljajo določila gg. 8 in 15 najprej omenjene dopustilnice
v po razglasu c. kr. ministrstva za železnice
z dne 5. septembra 1898. 1. (drž. zak. Št. 165)
prenarejeni obliki.
Wittek s. r.
Kos LXV. Popravek.
196.
Ukaz ministrstev za finance in
trgovino z dne 22. oktobra
1898. 1.
o postavku tare za kavo surovo v dvojnatih fardih.
Oziraje se na ukaz z dne 8. novembra 1895.1.
(drž. zak. št. 171) se v porazumu z udeleženima
kraljevima ogrskima ministrstvoma ukazuje, da je
^V2%" m * postavek za kavo surovo t. št. 2 a v dvojnatih
fardih porabljati tudi za dvojnate ovoje, obstoječe
iz notranje pletenine iz palmovih listov in iz
zunanje raskave manila-konopnine.
Ta ukaz stopi takoj v moč.
Kaizl s. r. Di Pauli s. r.
Popravek.
V petem dodatku k izvršitvenemu predpisu
k IV. glavnemu kosu zakona z dne 25. oktobra
1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih osebnih
davkih, ki se je razglasil dne 15. oktobra 1898. 1.
v LXIII, kosu državnega zakonika pod št. 191, naj se
začne na strani 364, v prvem razdelku, v drugi
vrsti od spodaj, po besedi ,,deželi" z besedo „Taki 44
nov odstavek.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXVI. — Izdan in razposlan dne 12. novembra 1898.
Vsebina: (Št. 197—198.) 197. Razglas o ustanovitvi pristanske in pomorske zdravstvene podružnice s carinsko
službo v Šilu na otoku Krku. — 198. Ukaz, s katerim se razveljavljajo izjemne naredbe, ukrenjene z ukazom
z dne 28. junija 1898. ]. (drž. zak. št. 106) za 33 političnih okrajev v Galiciji, glede nadaljnih 15 teh okrajev.
19«.
Razglas ministrstev za finance in
trgovino z dne 25. oktobra 1898.1.
o ustanovitvi pristanske in pomorske zdravstvene
podružnice s carinsko službo v Šilu na otoku Krku.
V Šilu na otoku Krku se je ustanovila pristanska
in pomorska zdravstvena podružnica s carinsko
službo, ki je že začela svoje poslovanje.
Ta podružnica ima oblasti, jemati carino, ki
gredó v obče istrskim carinskim podružnicam (ministrski
ukaz z dne 1. avgusta 1891. 1. [drž. zak.
št. 154]).
Eaizl s. r. Di Pauli s. r.
1»*.
Ukaz vsega ministrstva z dne
11. novembra 1898. L,
s katerim se razveljavljajo izjemne naredbe,
ukrenjene z ukazom z dne 28. junija 1898. I. (drž.
zak. št. 106) za 33 političnih okrajev v Galiciji,
glede nadaljnih 15 teh okrajev.
Na podstaví g. 10 zakona z dne 5. maja
1869. 1. (drž. zak. št. 66) se vsled sklepa, katerega
371
je ukrenilo vse ministrstvo dne 5. novembra 1898.1*
ko se je dobilo Najviše odobrilo, razveljavljajo
izjemne naredbe, ukrenjene z ukazom z dne 28. junija
1898. L (drž. zak. št. 106) za 33 političnih
okrajev v Galiciji, glede nastopnih političnih okrajev:
Bochnia, Brzesko, Brzozów, Chrzanów, Jaroslov,
Krakov mesto, Krakov okolica, Myšlenice,
Pilzno, Podgórze, Przemyšl, Rzeszów, Sanok, Tarnów
in Wieliczka.
To se razglasuje, oziraje se na ukaz vsega
ministrstva z dne 11. oktobra 1898. L, s katerim
so se razveljavile izjemne naredbe glede 10 političnih
okrajev v Galiciji, z opazko, da stopi ta ukaz
z dnem razglasitve V moč.
Thun s. r.
Wittek s. r.
Bylandt s. r.
Eaizl s. r.
Welsersheimb s. r.
Ruber s. r.
Kast s. r.
Jedrzejowicz s. r.
Di Pauli s. r.
(Slovehlsch.) öâ

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXVII. — Izdan in razposlan dne 19. novembra 1898.
Tsebina: (Št. 199 — 201.) 199. Ukaz, s katerim se glede novo ustanovljene dekanije Pasman v nadškofiji Zaderski
ustanavlja znesek, katerega je za vodstvo dekanijskega urada pripoznavati za strošek v priznanicah, ki jih
je donašati po zakonu z dne 19. septembra 1898. 1. o krajevnem dohodku duhovnikovza dušno pastirstvo,
imajočih pravico do dopolnila kongruve. — 200. Ukaz, da se privzema c. kr. veliki carinski urad v Trstu med
carinske (uvozne) urade, oznamenjene v dodatku k ukazu z dne 15. julija 1882. L, in da se razveljavlja
oblast za odpravljanje rastlin, ki gre c. kr. pristanskemu in pomorskemu zdravstvenemu kapitanatu
v Trstu. — 201/ Ukaz glede prenaredbe nekaterih določil z razpisom finančnega ministrstva z dne
27. oktobra 1897.1. razglašenega predpisa, kako je glede osebne dohodnine in plačarine ravnati s službenimi
prejemki, ki jih izplačujejo dvorne, državne in javnih zakladov blagajnice.
199.
Ukaz ministra za bogočastje in
nauk in finančnega ministra z dne
22. oktobra 1898. L,
s katerim se glede novo ustanovljene dekanije
Pasman v nadškofiji Zaderski ustanavlja znesek,
katerega je za vodstvo dekanijskega urada pripo-
znavati za strošek v priznanicah, ki jih je donašati
po zakonu z dne 19. septembra 1898.1. (drž. zak.
št. 176) o krajevnem dohodku duhovnikov za
dušno pastirstvo. imajočih pravico do dopolnila
kongruve.
Dopolnjuje ministrski ukaz z dne 19. junija
1886. 1. (drž. zak. št. 107) se znesek dekanijskih
stroškov, katere je v priznanicah o dohodku, ki se
morajo donašati po zakonu z dne 19. septembra
1898. 1. (drž. zak. št. 176), pripoznavati za potrošni
postavek, ne krateč preskušnje prašanja, ali gre dotičnemu
župniku, kateremu se je izročilo vodstvo
dekanijskih poslov, dopolnilo kongruve iz verskega
zaklada, oziroma iz državne dotacije njegove po
zmislu navedenega zakona, ustanavlja za novo usta-
373
novljeni dekanijski urad Pasman v nadškofiji Zaderski
z zneskom osemdesetih (80)' goldinarjev avstrijske
vrednote.
By] ami t s. r. Kaizl s. r.
SO©.
Ukaz ministrstev za poljedelstvo,
notranje stvari, finance, trgovino
in železnice z dne 10. novembra
1898. L,
da se privzame c. kr. veliki carinski urad v Trstu
med carinske (uvozne) urade, oznamenjene v do-
datku k ukazu z dne 15. julija 1882. I. (drž. zak.
št. 107), in da se razveljavlja oblast za odprav-
Ijanje rastlin, ki gre c. kr. pristanskemu in po-
morskemu zdravstvenemu kapitanatu v Trstu.
V dodatek k ukazu ministrstev za poljedelstvo,
notranje stvari, trgovino in finance z dne 15. julija
1882. 1. (drž. zak. št. 107) o opreznosti, na
katere je paziti v prometu z unanjimi deželami,
(Slovonisch.) 93

374
Kos LXVII. 201. Ukaz finančnega ministrstva z dne 13. novembra 1898.
da se ne zatrosi trtna uš (Phyloxera vastatrix),
se med carinske (uvozne) urade, navedene v dodatku
k omenjenemu ukazu, opazki a) privzema
c. kr. veliki carinski urad v Trstu, oziroma se pooblašča
za uvoz in prevoz tistih rastlinskih pošiljatev,
oznamenjenih v točki št. 2 dodatka omenjenega ministrskega
ukaza, ki dohajajo po železnici, z vozno
pošto ali po morju. Ob enem se razveljavlja oblast,
ki gre c. kr. pristanskemu in pomorskemu zdravstvenemu
kapitanatu v Trstu na podstavi omenjenega
ministrskega ukaza (dodatek, opazka a) glede
rastlinskih pošiljatev, ki se uvažajo po morju v svobodno
ozemlje tržaško.
Thun s. r.
Kast s. r.
Wittek s. r.
fiaizl s. r.
Di Pauli s. r.
SOI
Ukaz finančnega ministrstva
z dne 13. novembra 1898.1.
gledé prenaredbe nekaterih določil z razpisom
finančnega ministrstva z dne 27. oktobra 1897. I.
(drž. zak. št. 252) razglašenega predpisa, kako
je gledé osebne dohodnine in plačarine ravnati
s službenimi prejemki, ki jih izplačujejo dvorne,
državne in javnih zakladov blagajnice.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 8. julija
1898. 1. (drž. zak. št. 120) gledé delovite razveljave
v gg. 234 in 235 zakona z dne 25. oktobra
1896. 1. (drž. zak. št. 220) izrečenih dolžnosti
k davčnemu odbitku pri izplačilu izpremenljivih
službenih prejemkov, se deloma izpremenjujé, oziroma
dopolnjuje določila g g. 2 in 4 manipulacijskega
predpisa z dne 27. oktobra 1897.1. (drž. zak.
št. 252) odreja nastopno :
1. Dolžnost ugotavljaj očih organov, odbiti
osebno dohodnino in plačarino pri izplačilu službenih
in mezdnih*prejemkov, potem pokojninskih
užitkov, izgubi gledé izpremenljivih prejemkov veljavo
z izjemo, omenjeno v nastopni točki 2.
Za izpremenljive prejemke v zmislu tega določila
veljajo tantijeme, prezentne takse, kolegijine,
preskuševalne takse, provizije i. e., nadalje dogovorjene
mezde in mezde od kosa in pa tiste mezde
od časa, ki niso dogovorjene v daljših nego štiritedenskih
rokih.
Enako je ravnati z nadnevščinami in kalkulantnimi
pristojbinami, če se tudi v daljših rokih
(morda mesečno) izplačujejo.
Stanovitne prejemke finančne straže i. e. je
šteti tudi v bodoče za „stalne" prejemke.
2. Ako izplačujejo dvorne, državne in drugačne
blagajnice, za katere velja manipulacijski
predpis, izpremenljive prejemke osebam, katerim
morajo izplačati tudi davčnemu odbitku podvržene
stalne prejemke, odbiti je davek od stalnih in pa
tudi od izpremenljivih prejemkov.
Enako je ravnati z nagradami.
Ta določila pa ne veljajo glede kolegijin in
preskuševalnih (promocijskih) taks, gledé katerih ni
v nikakih okornostih dopuščen davčni odbitek, teniveč
tisti, ki je davku zavezan, naj plača davek
sam neposredno pri pristojni davčni blagajnici.
3. V manipulacijskem predpisu z dne 27. oktobra
1897. 1. (drž. zak. št. 252) določena naznanilna
dolžnost ostane v polnem obsegu veljavna in
naj se razteza na vse stalne in izpremenljive službene
in mezdne prejemke, potem na pokojninske
užitke v gg. 167 in 168 zakona o osebnih davkih
oznamenjene vrste.
Naznanila o izplačanih službenih prejemkih je
v bodoče sestavljati po tukaj priloženem obrazcu A. Obrazec
V predelku 6 teh naznanil je dokazati le tiste Naznanil;
i7Dlacan]
izpremenljive prejemke, pri kojih izplačilu je odbiti službenih i
davek v zmislu predstoječih določil, v predelkih 15 jemkih
do 18 pa vse druge izpremenljive prejemke, od katerih
ni pripusten davčni odbitek, temveč naj prejemniki
prejemkov plačajo davek neposredno pri
kaki davčni blagajnici.
Dokler ne poide zaloga, je rabiti dosedanjo
tiskovino (obrazec A manipulacijskega predpisa),
v kateri je podatke jeledé izpremenljivih prejemkov,
ki niso več podvrženi davčnim odbitkom, pojasniti
v opomnjah.
Eaizl s. r.

1 J u k s t a
1)
II *
Ime in stanovališče
službojemca
I Znesek kakor v raz-
I predelu 10.. .gl., .kr.
J n k s t a
r
j i
Il Ime in stanovališče
II službojemca
Il Znesek kakor v raz-
|| predelu 10.. .g!., .kr
Zaračunska vrsta:
(stanovsko krdelo, službeno razmerje)
')
i m e
in
stan
2
Prejemnika
stanovališče
(v večih
mestih tudi
mestni del,
ulica in hišna
številka)
Zaračunska vrsta :
(stanovsko krdelo, službeno razmerje)
»)
ime
in
stan
2
Prejemnika
3
stanovališče
(v večih
mestih tudi
mestni del,
ulica in hišna
številka
3
Ozname nilo
prejemka
4
Oznamenilo
prejemka
4
Vgotavlj aj o či organ :
(prejemnik poprečnine, uprava)
stalnih
prejemkov
gl.
5
kr.
Letni znesek
premenljivihprejemkov,
od
katerih je
odbiti davek
gl-
6
kr.
postranskih
prejemkov
(opravilna,
draginjska,
krajevna
dokladá,
stanarina
itd.)
gl.
7
kr.
Kos LXVII. 201. Ukaz finančnega ministrstva z dne 13. novembra 1898. 375
Naznanilo
o službenih prejemkih, izplačanih y leta 189
Naturalni prejemki, naturalno
stanovanje deptutati
(priboljški) i. e.
Oznamenilo
prejemka
ali
užitka
8
Blagajnica (izplačevalnica), pri kateri
se izplačujejo prejemki:
Določba
vrednosti
prejemka
ali
užitka
gl.
9
kr.
Vsota
prejemkov
(razpredel 5,
6, 7 in 9)
gl-
10
kr.
Odbitki od tistih dohodkov
iz službenih prejemkov,
od katerih je odbiti davek
Oznamenilo
odbitka
Vgotavljajoči organ:
Blagajnica (izplačevalnica), pri kateri
(prejemnik poprečnine, uprava) 1 se izplačujejo prejemki:
stalnih
prejemkov
gl.
5
kr.
Letni znesek
premenljivihprejemkov,
od
katerih je
odbiti davek
gl.
6
kr.
postranskih
prejemkov,
(opravilna,
draginjska,
krajevna
dokladá,
stanarina
itd.)
gl-
7
kr.
Naturalni prejemki, naturalno
stanovanje, deputati
priboljški) i. e.
Oznamenilo
prejemka
ali
užitka
8
Določba
vrednosti
prejemka
ali
užitka
gl-
9
kr.
Vsota
prejemkov
(razpredel 5,
6, 7 in 9)
gl.
10
kr.
11
Znesek
gl.
12
kr.
1 Cenzurni organ:
Povedba po vgotavlj aj o čem
organu za tekoče leto
začasno zastran oprave
odbitka najdenega zneska
i
osebne
dohodnine
gl.
13
kr.
plačarine
Odbitki od tistih dohodkov
Povedba po vgotavljajočem
iz službenih prejemkov,
organu za tekoče leto
od katerih je odbiti davek '
začasno zastran oprave
odbitka najdenega zneska
Oznamenilo
odbitka
11
Znesek
gl
12
kr.
gl.
14
kr.
Prejemki, ki niso podvrženi davčnemu odbitku
Oznamelo
prejemka
15
Prejemki
Letni znesek
prejemka
gl.
16
kr.
Odbitki od dohodkov
Oznamenilo
odbitka
17
Znesek
gl.
18
kr.
Obrazec Â.
0 p o m n j a II
1 Cenzurni organ : 11
osebne
dohodnine
gl.
13
kr.
plačarine
gl.
14
kr.
Prejemki, ki niso podvrženi davčnemu odbitku
Oznamenilo
prejemka
15
Prejemki
Letni znesek
prejemka
gl.
16
kr.
Odbitki od dohodkov
(Slovenisch.) 94
Oznamenilo
odbitka
17
Znesek
gl.
18
kr.
19
0 p o m n j a i
19 ||
1

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXVIII — Izdan in razposlan dne 25. novembra 1898.
Vsebina: Št. 202. Ukaz o uvedbi teoretičnih državnih preskušenj za nauk zemljedelstvene (kulturne) tehnike na
c. kr. nemški tolmični visoki šoli v Praei.
Ukaz ministrstva za bogočastje in
nauk v porazumu z ministrstvom
za poljedelstvo in z ministrstvom
za notranje stvari z dne 7. novembra
1898. 1.
o uvedbi teoretičnih državnih preskušenj za nauk
zemljedelstvene (kulturne) tehnike na c. k. nemški
tehnični visoki šoli v Pragi.
Na podstaví Najvišega odločila z dne 31. oktobra
1898. L se izdajejo nastopna določila o teoretičnih
državnih preskušnjah za nauk zemljedelstvene
(kulturne) tehnike na nemški tehnični visoki šoli
v Pragi:
g. L
V preskus znanstvene izomike v zemljedel- \
stveni (kulturni) tehniki, ki si jo je kedó pridobil na |
c. kr. nemški tehnični visoki šoli ali kakem nji ena- '
kem zavodu, bosta se opravljali dve državni pre- >
skušnji in to: '
prva ali splošna o ukovinah, podlogo dajočili,
druga ali slrokovna pak o učnih strokah,
katere posebc pripadajo kulturnotehničnemu nauku.
g. 2.
377
Predmeti prve državne preskušnje so: Klimatologija
(podneboslovje), mineralogija (rudninstvo)
in geologija (zemljeslovje), matematika, niža
geodezija (zemljemerstvo), nauk o narodnem gospodarstvu.
Predmeti druge državne preskušnje so : Nauk
o zboljševanju (melijoraciji), zemeljsko, cestno
in vodno stavbarstvo, upravoslovje in pravni nauk.
8.4.
Za državni preskušnji je donésti napredna
spričevala, in to za prvo državno preskušnjo
spričevala o opisujoči (deskriptivni) geometriji,
fiziki, mehaniki, kemiji, za drugo državno preskušnjo
pak spriče\ala o uporabi geodezije v kulturni
tehniki, o poljedelskem strojeznanstvu, nauku po-
Ijedelskega nadtalnega stavbarstva, poljedelskem
obratoslovju, rastlinarstvu, zemljeslovju. hidravliki,
stavbni mehaniki, mostarstvu, v vseh slučajih vsaj
s cenilom „zadostno".
Prva državna preskušnja.
Š. 5.
Pri prvi državni preskušnji poslujejo kot izpraševalci
profesorji in po potrebi tudi docentje tistih
strok na tehnični visoki šoli, iz katerih naj se
iz prasuje.
(Slovenisch.) 95

378 Kos LXVIII. 202. Ukaz ministrstva za bogočastje in nauk itd. z dne 7. novejnbra 1898
Vodstvo teh preskušenj gré načelniku dotičnega
oddelka, ako je pak on zadržan, njegovemu
predniku v uradu.
Predsednik ima kot tak pravico, pa ne dolžnosli,
iz vsakega predmeta staviti kandidatu prašanja.
g. 6.
Nauční minister more odposlati k preskušnjam
vladne komisarje, kateri imajo pravico, staviti prašanja.
Prvo državno preskušnjo je opraviti na početku
četrtega semestra. Za njeno opravo se kot redni
rokovi ustanavljajo prvi tedni poletnega semestra,
kot izredni rokovi pak prvi tedni zimskega semestra
V izrednem roku se smejo praviloma pripuščati
samo tisti kandidatje, kateri so bili pri kaki
v rednem roku delani preskušnji vrženi in katerim
se tedaj ni ustanovil daljši rok za ponavljanje preskušnje.
Izjemoma se v tem roku k prvi državni preskušnji
pripuščajo tudi taki kandidatje, ki so se za
njo v rednem roku o pravem času oglasili, pa so
bili brez svoje krivde zadržani, priti k nji v tem
roku. A pogoj za to je. da so taki kandidatje ta
zadržek pred preskušnjo opravili ter zaprosili, da
se v izrednem roku pripusté k preskušnji.
To izjemno pripustitev k preskušnji v izrednem
roku pa sme dovoljevati samó naucni minister po
nasvetu profesorskega zbora, stavljenem v tem
oziru po dogovoru z načelnikom dotičnega oddelka.
Ako sta imenovana faktorja obá proti pripustitvi,
zavrne se kandidat, ne da bi se mogel proti
ti odloki še kje pritožiti.
Glede na ostalo ravnanje naj se zmisloma uporabljajo
določila ministrstvenega ukaza z dne
31. oktobra 1877. ]., št. 9087. (M. u. št. 28.).
g. 8.
Da se pripusti k prvi državni preskušnji, poprosi
naj kandidat pismeno pri načelniku dotičnega
oddelka ter svoji prošnji priloži te-le priloge:
1. Matični list,
2. zrelostno spričevalo ali listino, ki je nadomešča,
I 3. knjigo vzglasnico, oziroma izkaz, da je kandidat
vsaj tri semestre bil kot reden poslušalce
vpisan na c. kr. nemški tehnični visoki šoli ali nji
enakem učilišču in da je obiskoval predavanja o vseh
ukovinah, ki jih obsega prva državna preskus n ja,
ter se udeleževal dotičnih praktičnih vaj,
4. napredna spričevala iz učnih strok, navedenih
v g. 4., kolikor se té tičejo prve državne preskušnje.
Poleg tega je treba predložiti grafična in druga
dela, katera so po učnem črtežu združena z dotičnimi
učnimi strokami, a biti morajo poverjena kakor
gré, oziroma dokazati se mora njih izvršitev.
Vse te listine naj se prilagajo v izvirniku ter
morajo med preskušnjo ležati pred komisijo.
g. 9.
K splošnim državnim preskušnjam v rednem
roku se je zglašati v času od 15. dne januvarja
do 15. dne februvarja.
Tisti kandidatje, ki so bili v rednem roku
vrženi in hočejo v izrednem roku biti zopet pripuščeni
k prvi državni preskušnji, morajo svoje
prošnje predajati v mesecu juniju
g. 10.
Načelnik oddelka naj pregleda prošnjo in priloge
in, ako ni nobenega pomisleka glede pripustitve
k preskušnji, naj na prošnji sami s kratkim
odlokom dá svoje dovolilo.
g. n.
Pri manjših pomislekih, ki jih more kandidat
precej odpraviti, naj se mu dadó primerna ukazila,
v dvomnih slučajih pa naj se stvar v odloko predloži
profesorskemu zboru.
Ako profesorski zbor komu zabrani priti k prvi
državni preskušnji, pripušcen je rekurz na naučno
ministrstvo.
g. 12.
Pri prvi (splošni) državni preskušnji mora komisija
jemati ozir na posledke posameznih preskušenj,
ki so jih opravili kandidatje preskušnje.
Ta komisija srne kandidatu praviloma odpustiti
preskušnjo iz onih predmetov, v katerih je pri posameznih
preskušnjah dobil cenilo „dobro" ali pa
kako še više cenilo.

Kos LXVIII. 202. Ukaz ministrstva za bogočastje in nauk itd. z dne 7. novembra 1898, 379
Ako so jo to zgodilo pri vseh predmetih preskušnje,
more preskušnja popolnoma odpasti. Vendar
ima preskuševalna komisija vsekakor pravico,
ne gledé na donesena posamezna spričevala zahtevati,
da se še opravi preskušnja iz posameznih ali
pa iz vseh predmetov.
Druga državna preskušnja.
g. 13.
Za opravljanje strokovnih preskušenj imenuje
nauČni minister posebno preskuševalno komisijo.
g. 14.
Komisija sestoji iz predsednika, podpredsednika
in toliko preskuševalnih komisarjev, kolikor se
jih vidi potrebnih z ozirom na predmete preskušnje
in na število kandidatov.
Predsednik, podpredsednik in preskuševalni
komisarji so poglavitna komisija.
Iz njih sestavlja predsednik po svojem preudarku
komisije za posamezna dejanja preskušnje
(posebne komisije).
g. 15.
Za preskuševalne komisarje je izbrati najprej
profesorje in docente visoke šole, pa tudi izvrstne
strokovnjake, ki ne spadajo k šoli.
Vsak v ta posel poklicani profesor in uradnik
je dolžan, prevzeti ga.
g. 16.
Predsednik in podpredsednik sta ob enem
izpraševalca.
Ako je predsednik zadržan, zastopa ga podpredsednik,
ako pa je tudi ta zadržan, zastopa ga
tisti navzoeni ud komisije, ki ima največ služabnih
let.
g- 17.
Strokovne preskušnje ni moči opraviti prej,
kakor v poslednjih tednih šestega semestra, sicer pa
niso za te preskušnje postavljeni posebni določeni
rokovi, ampak one se smejo vršiti vse leto, samó ne
o jesenskih in vmesnih počitnicah.
g. 18.
Da se pripusti k drugi državni preskušnji, poprosi
naj kandidat pismeno pii predsedniku komisije
in svoji prošnji naj priloži ló-le priloge:
1. Knjigo vzglasnico. oziroma izkaz, da je kandidat
vsega vkupe vsaj šest semestrov, in po tem,
ko je z uspehom prestal prvo državno preskušnjo,
vsaj tri semestre, oziroma dva semestra bil kot reden
poslušalec na c. kr. nemški tehnični visoki šoli ali
nji enakem učilišču, da je obiskoval vse predmete
kulturnotehnične strokovne preskušnje, nadalje pedologijo,
komasacijsko in melijoracijsko zakonstvo,
poljedelsko kemijo, enciklopedijo nadtalnega stavbarstva
ter da se je vdeleževal dotičnih praktičnih
vaj;
2. spričevalo, da je prestal prvo državno preskušnjo,
oziroma potrdilnico, ki nadomešča to spričevalo
:
3. napredna spričevala o učnih strokah, ozna"
menjenih v g. 4., kolikor se tičejo druge državne
preskušnje.
Poleg tega je treba predložiti grafična in druga
dela, katera so po učnem črtežu združena z dotičnimi
učnimi strokami, a ta morajo biti poverjena
kakor gré, oziroma dokazali se mora njih izvršitev.
Vse te listine naj se predlagajo v izvirniku ter
merajo med preskušnjo ležati pred komisijo.
g. 19.
Dneve preskušnje ustanavlja predsednik od
slučaja do slučaja.
Vendar se on mora v obče držati tistega redu,
v katerem so se kandidatje pri njem oglasili za preskušnjo.
g. 20.
Ako predsednik zabrani komu, priti k drugi
državni preskušnji, pripuščen je kandidatu rekurz
na naučnega ministra.
g. 21.
Strokovna preskušnja razpada na praktičen in
na teoretičen del. Pri praktičnem delu, ki gré pred
teoretičnim, mora kandidat napraviti kak izdelek na
podstavi dane mu naloge ; naloge je izbirati takó,
da se dá kandidatu priložnost, pokazati svojo spretnost
v uporabljanju naukov iz vseh predmetov poglavitne
preskušnje.
O nalogah, katere se dadó, domeni naj se
poprej komisija in določi naj tistega izpraševalca,
pod čegar nadzorom naj jo kandidat rešuje.
Nalogo je rešiti v kaki mestnosti tehnične
visoke šole, pa za tó ni rabiti več kakor osem dni.
Ako je kandidat pri praktični preskušnji ustregel
zahtevam, o čemer gré odločavati komisiji, pri-

380 Kos LXVIII. 202. Ukaz ministrstva za bogočastje in nauk itd. z dne 7. novembra 1898.
pusti se k teoretični preskušnji. Ako ni ustregel, , | nostjo tega dejanja ali bi moglo kandidate kako
mora praktično preskušnjo ponavljati kesneje v roku. . i zmešati glede njili mirnosti ali svobode sodbe.
kateri se za to ustanovi.
On naj dá posamezne nemirneže odpraviti in
ako to zahte\ajo okolnosti, popolnoma izprazniti
preskuševalno sobo.
g. 22.
Pri drugi državni preskušnji se je moči ozirati M
na donesena napredna spričevala iz njenib predme-
g. 27.
tov, ako obsegajo „dobra" ali še viša napredna i Kadar se komisija posvetuje ter glasuje o po-
cenila.
sledkih dovršene preskušnje, izključena je javnost.
Praktično pieskušnjo pak je vselej opraviti vso.
in skrajšati se srne preskušnja vsled ugodnih posameznih
spričeval samó pri teoretičnem delu.
Skupna določila za obé državni preskušnji.
g. 23.
Vsak kandidat mora priti k preskušnji tistega
dne, kateri je zanj določen. Ako ne pride, zadenejo
ga iz tega izvirajoče škodljive posledice.
Vsi kandidatje, katerim je taisti dan postavljen
za preskušnjo, dolžni so tega dne priti, preden se
začne preskušnja, ter biti tam pričujoči, dokler preskušnje
ne opravijo.
g. 24.
Ména za preskušnjo določenih dni med dvema
ali več kandidati je dopuščena samó, ako predsednik
to dovoli.
g. 25.
Preskušnje iz posameznih predmetov se pod
nadzorom opravljajo ustno in po méri predmeta
tudi pismeno (grafično). Pri pismeni (grafični) preskušnji
srne preskusevalna komisija primerno se
ozirati na donesené izdelke iz učne dobe kandidatov,
a paziti mora kar se dá na to. da se zabrani
vsako sleparstvo. Ves čas ustnili preskušenj mora
biti predsednik in večina izpraševalcev pričujoča.
Nikedar naj se ne izprašujeta več kakor dva
kandidata.
Ustna preskušnja iz enega predmeta ne srne |
presegati ene ure časa.
g. 26.
Ustne preskušnje se opravljajo javno.
Načelnik presku sevalne komisije naj ukrene
\se potrebno, da se zabrani vsako motenje mini in
redu, katero bi se ne skladalo z dostojnostjo in važ-
Najprej presoja komisija skupni posledek preskušnje,
in ko je vsak izpraševalec izrekel, ali
spozná, da je kandidat preskušnjo iz njegovega
predmeta prestal aline, poistini komisija, ali je kandidat
aprobiran ali reprobiran (vržen).
Nobene državne preskušnje ni šteti, da je prestana,
če je kandidat bil negoden tudi samó íz enega
predmeta (g. 28.). Ako seje to zgodilo pri več kakor
enem predmetu, glasovati je o roku, pred katerim
se kandidat ne srne pripustili k ponovitvi drža\ne
preskušnje.
Uspeh preskušnje iz posameznih ukovin se izrazuje
z razsodki „izvrstno", „prav dobro", „dobro",
„zadostno" in „nezadostno" 1er se po izpraševalcu
zapiše v poseben zapisnik, pri čemer se je ozirati
tudi na to, kakó je kandidat odgovoril na vprašanja,
katera mu je morda stavil prcdseclnik ali vladni komisar
(g. 6.).
Iz kvalifikacije uspehov v posameznih predmetih
preskušnje se v končnem razsodku poistini.
ali se je kandidat s preskušnjo izkazal za „sposobnega"
ali za „izvrstno sposobnega". Pri tem se je
ozirati tudi na cenila, ki jih je kedó prejel pri posameznih
preskušrijah.
g. 28.
Kadar kandidat ^amó iz enega predmeta zahtevam
ni ustregel, sme se po preleku d veli ineseco\
pripustili, da popravi posamezno pieskušnjo, ki je
bila brez uspeha.
Ako pri tem vnovič dobi razsodek „nezadoslno",
srne se še enkrat po nadaljnih šlirih mesecih
pripustiti, da preskušnjo popravi.
Vsaka taka popravna preskušnja naj se opravlja
ves čas vpričo predsednika dotične preskuševalne
komisije, in ako je pri prvi preskušnji bil tudi vladen
komisar navzočen (g. 6.), tudi vpričo tega.
g. 29.
Ako kandidat iz vec kakor enega predmeta ni
ustregel zahtevam, moči ga je piipustiti samó k po-

Kos LXVIII. 202. Ukaz ministrstva za bogoi ičastje in nauk itd. z dne 7. novembra 1898. 381
novilvi vse preskušnje. za katero naj komisija doioči
rok.
Rok za ponovitev splošne državne preskušnje,
ki se je komu slabo sponesla v rednem času. moci
je določiti ali na bližnji izredni rok (pričetek zimskega
tečaja) ali pak na bližnji redni rok, rok za
ponovitev prve državne preskušnje, ki se je komu
slabo sponesla v izrednem času (v pričetku zimskega
tečaja) moči je prav lako določiti ali na bližnji
redni rok ali pa na bližnji izredni rok.
Ako kandidat pri ponovljeni preskušnji samo
v enem predmetu ni ustregel zahtevam, moči ga je
samo pripustiti, da vso preskušnjo še enkrat ponovi.
g. 30.
Kadar je bil kateri kandidat pri prvi državni
preskušnji vržen na celo učno leto, tadaj je komisiji
dano na voljo, določiti mu učne stroke, o katerih
mora kandidat v tem letu obiskovati predavanja
in vaje.
g. 31.
Končni posledek preskušnje se precej, ko se
posvetovanje dokonča, javno razglasi in zabeleži
(udi v kandidatovi knjigi vzglasnici, — ako je bil
vržen, s pristavkom roku za ponovitev in drugih
vrženemu kandidatu naloženih pogojev za pripustitev
k tiovični preskušnji, ter :>e pritisne pečat.
O preskušnjah. z vspehom opravljenih, izdajejo
se spričevala o državni preskušnji. Ako se je
prva državna preskušnja komu odpustila vsa ali do
enega predmeta (g. 12.), stopi na mesto spričevala
o državni preskušnji potrdilnica, katera to izpričuje.
g. 32.
Spričevala o državni preskušnji, kakor tudi
potrdilnice, nadomestujoče spričevala o prvi državni
preskušnji. naj poleg rodovnice (nacijonala) kandidatove
in poleg povedi, kako se je izobraževal, potem
dneva, katerega je preskušnjo opravil, obsegajo
tako razsodke posameznih preskušenj, ki so pripoznane,
da nadomeščajo državno preskušnjo, kakor
tudi razsodke, katere je kandidat dosegel iz ukovin
vseh preskušenj ; spričevalo o strokovni preskušnji
naj obsega tudi uspeh praktične preskušnje. obé pa
naj obsegata tudi končni razsodek.
Spričevala naj podpiše predsednik in vsi izpraševalci,
oziroma vladni komisar; podkrepljati jih je
s pečatom komisije za državne preskušnje.
Spričevala o preskušnji se * izdajejo samó
v učnem jeziku visoke šole. |
(Slovonisch.)
g. 33.
Ako je kak študent, preden se mu je dobro
sponesla prva državna preskušnja, obiskoval predavanja
ali vaje, katere po učnem črtežu spadajo v visi,
kakor v tretji tečaj, smejo se mu za pripustitev drugi
državni preskušnji vračuniti samó tedaj, če je
v prvem izrednem času, ki je prišel po tem, z uspehom
prebil prvo državno preskušnjo.
g. 34.
Proti določitvi roku za ponovitev kake državne
preskušnje, kakor jo izreče preskuševalna komisija,
ni dopuščen noben rekurz.
g. 35.
Kadar si je pritihotapil kedo pripustilo h kaki
državni pre*kušnji, sosebno pa kak vržen kandidat
pripustilo za ponovitev preskušnje pred določenim
časom ali pred kako drugo kakor pred pristojno
komisijo, ali kadar se je kedo drugače umaknil tukaj
podanim ukazilom, tedaj je neveljavna ne samó
morda z dobrim uspehom opravljena preskušnja,
ampak moči ga je, ne glede na ostale posledice, ki
ga morda zadenejo po občih kazenskih zakonih,
izključiti, če je še v akademičnih naukih, za nekaj
časa ali za \selcj od vseh tehničnih visokih šol in
pa od visoke šole za zemljedelstvo.
8- 36.
Vsak kandidat preskušnje je dolžan pred preskušnjo
plačati odredbino, katera se za splošno
preskušnjo ustanavlja na deset goldinarjev, za strokovno
preskušnjo pak na dvajset goldinarjev.
Odredbina se zneskom za kolek spričevala o
preskušnji*) se proti prejemnemu potrdilu plačuje
glede prve državne preskušnje načelniku, glede
druge državne preskušnje pa predsedniku preskuševalne
komisije. Vso odredbino opraviti so dolžni
tudi tisti študentje, kateri se na podstavi z dobrim
uspehom prebitih posameznih preskušenj popolnoma
ali deloma oprosté od tega, da delajo državno preskušnjo.
g. 37.
Kedor 24 ur, preden nastopi rok preskušnje,
ne plača odredbine, ali se ne izkaže, da ima pravico
do oprostila, ne smé se pripustiti k preskušnji.
*) 1 gl. avstr. vredn.
96

382 Kos LXVIII. 202. Ukaz ministrstva za bogočastje in nauk itd. z dne 7. novembra 1898.
g. 38.
Vsak redni slušatelj, kateri je v tečaju, ko
opravlja državno preskušnjo, oproščen od vse ali
polovične učnine, oproščen je že vsled tega tudi od
vse ali polovične preskusnine.
Pri tistih slušateljih, ki preskušnjo opravljajo
v prvih štirih tednih vsakega semestra, more v tem
oziru služiti v merilo to.^ali so bili učnine prosti
tudi v ravnokar preteklem tečaju.
Oprostilo,, katero kandidatu, ker je bil učnine
oproščen, gré v njegovem poslednjem učnem tečaju,
razteza svojo veljavnost na tisto strokovno preskušnjo,
katero on opravi v nastopnem učnem letu.
Za kesneje opravljeno strokovno preskušnjo je
brez milosti dolžen, plačati odredbino.
g. 39.
Vsa oprostila od odredbin, naj se naslanjajo
na kar si bodi, ne uporabljajo se o ponavljanih preskušnjah
g. 40.
Odredbine se konci vsakega semestra \ enakih
delih porazdelé med izpraše\alce, pri čemer dobita
predsednik in pa profesor, ki je pri strokovni preskušnji
\odil praktični del, \sak po dva dela.
| Posebna določila glede absolviranih slušateljev
šole za inženérsko stavbo, kateri
hočejo zadobiti tudi sposobnost za kultu rnotehnicno
stroko.
g. 41.
Kandidatje, kateri so z uspehom napravili
drugo državno preskušnjo iz stroke inženérskega
stavbarstva, pripuščajo se k strokovni preskušnji iz
kulturne tehnike, ako svoji prošnji priložé:
1. spričevalo, da so z uspehom napravili dru^o
državno preskušnjo iz stroke inženérskega stavbarstva
:
2. napredna spričevala o „uporabi geodezije
v kulturni tehniki", „kmetijskem strojeznansUu".
„kmetijskem nadtálnem stavbarstvu", „kmetijskem
obratoslovju", „rastlinarstvu", „nauku o narodnem
gospodarstvu *. v \seh slučajih vsaj s cenilom
„zadostno".
g. 42.
Druga državna preskušnja takih kandidatov naj
se razteza na klimalologijo, nauk o upravi in pravu
in pa na melijoracijstvo
g. 43.
Za to preskušnjo mora vsak kandidat plačati
petnajst goldinarjev odredbine, kolikor mu ne gré
oprostilo po g. 38, tega ukaza.
Thun b. r. Jtylaudt ». r.
Kast s. r.

Leto 1898. 383
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXIX. — Jzdan in razposlan dne 25. novembra 1898.
Vsebira: (St. 203—204,) 203. Ukaz o izpremembi ukaza z dne 11. decembra 1897. 1. (tekoča tarifa za odvetnike).
— 204. Razglas o ustanovitvi prirejnega okraja za pridobnino in cenilnega okraja za osebno dohodarino
za okoliš novo ustanovljenega okrajnega glavarstva Peczenyzin v Galiciji, in o prenaredbi glede cenilnega
okraja Kolomea.
Ukaz pravosodnega ministrstva
z dne 16. novembra 1898. L
o izpremembi ukaza z dne 11. decembra 1897. I.
(drž. zak. št. 293) (tekoča tarifa za odvetnike).
g. 9 ukaza z dne 11. decembra 1897. 1. (drž.
itak. št. 293) dobi na koncu naslednji dostavek:
„toda nikdar več nego 100%> tudi če vstopi več
nego 10 sospornikov*.
S. 2.
Ta ukaz stopi z dnem razglasitve v inoČ.
Buber s. r,
204.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 18. novembra 1898. 1.
o ustanovitvi prirejnega okraja za pridobnino in
cenilnega okraja za osebno dohodarino za okoliš
novo ustanovljenega okrajnega glavarstva Peczenyzin
v Galiciji, in o prenaredbi glede cenilnega
okraja Kolomea.
Za okoliš novo ustanovljenega okrajnega glavarstva
Peczenyzin v Galiciji (razglas ministrstva za
(Slowenisch.)
notranje stvari z dne 18. maja 1898. 1. [drž. zak.
št. &6]) se na temelju gg. 13 in 16 zakona z dne
25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o neposrednih
osebnih davkih, ustanavlja prirejni okraj za
KI. in IV. pridobninski razred in se določa število
udov komisije teh davčnih družeb po 4.
Za priredbo osebne dohodarine se določa za
politični okraj Peczenyzin na temelju g g. 177 in
179 gorenjega zakona cenilna komisija s 6 udi.
Število udov cenilne okrajne komisije Kolomea
se z ozirom na izločitev okraja Peczenyzin
iz njenega okoliša znižuje od 18 na 12.
Število udov pridobninske komisije III. in
IV. razreda prirejnega okraja politični okraj Kolomea
se ne izpreminja.
Potemtakem je zaznamke prirejnih okrajev za
občno pridobnino in cenilnih okrajev za osebno dohodnino,
razglašene z razpisoma finančnega ministrstva
z dne 24. aprila 1897.1. in z dne 4. oktobra
1897. L, nastopno izpraviti:
1. Zaznamek prirejnih okrajev za občno pridobnino.
(Stran 913 XLVI. kosa drž. zak., izdanega dne
11. maja 1897. 1.)
97

Okrajna 11
številka 1
384
Kos LXIX. 204. Razglas finančnega ministrstva z dne 18. novembra 1898.
Prirejni okraji Sedež komisij
1 za davčne družbe III. in IV. razreda
41/a
41/fc
Politični okraj Peczenyzin
Politični okraj Przemyšl izvzemši mesto Prze-
2. Zaznamek cenilnih okrajev za osebno doho
dar ino.
Il 1
Okrajna
številka
44
59/a |
59/Ô
2
Genilni okraj
Politični okraj Kolomea izvzemši
mesto Kolomea in sosedno
občino Werbia,ž nižný . . . .
Politični okraj Peczenyzin . . .
3
krajevna
Okrajno glavarstvo Peczenyzin
Okrajno glavar>tvo Przemyci
komisija
4
okrajna
Število udov za
davčne družbe
Tli. I\\
razreda 1
(Stran 1355 XCII. koso drž. zak., izdanega
dne 9. oktobra 1897. 1.)
1
1
1
5
Sedež komisije
Okrajno glavarstvo Peczenyzin . . . .
Kaizl s. r.
1
6 1
Število
udov
komisije
12
G
6
i 1
J
I
il

Leto 1898. 385
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXX. — Izdan in razposlan dne 30. novembra 1898.
Vsebina: Št. 205. Ukaz, s katerim se izdajejo določila v izvršitev zakona z dne 19. septembra 1898. 1. o dotaciji
katoliške duhovščine, oskrbujoče dušno pastirstvo.
205.
Ukaz ministra za bogočastje in
nauk in ministra za finance z dne
16. novembra 1898. L,
s katerim se izdajejo določila v izvršitev zakona
z dne 19. septembra 1898. I. (drž. zak. št. 176)
o dotaciji katoliške duhovščine, oskrbujoče dušno
pastirstvo.
š- i.
Določilom gg. 3 do 7 zakona z dne 19. septembra
1898. 1. (drž. zak. št. 176.) ustrezajoče priznanice
o prejemkih, združenih z duhovnimi uradi, polagati
je tistim duhovnikom dušnega pastirstva, katerim
gre prejemati beneficijalne ali druge lokalne dohodke
in kateri zahtevajo dopolnitev kongruve iz
verskega zaloga.
Razen tega naj se polagajo priznanice, kadar
to zaukaže minister za bogočastje.
Tisti duhovniki dušnega pastirstva, katerim ne
gre nikakoršon beneficijalni ali drugačni lokalni dohodek,
naj po ordinarijatu zaprosijo, da se jim nakaže
kongrua iz verskega zaloga.
g. 2.
Priznanice je predlagati deželnemu oblastvu
po ordinarijatu.
Predložiti jih je ordinarijatu v dveh mesecih
od tistega časa, ko so nastopili urad, glede duhovnikov
dušnega pastirstva. ki so že v službi in imajo
pravico do dopolnitve kongrue, pa od dneva, ko je
dobil moč zakon z dne 19. septembra 1898. 1. (drž.
zak. št. 176).
Iz tehtnih vzrokov se lahko ta rok podaljša.
Prošnje za podaljšanje tega roka je vlagati
štirinajst dni, predno izteče rok, pri deželnem
oblastvu, katero ga srne podaljšati za nadaljne štiri
tedne, ako so se za to dokazali tehtni razlogi.
izjemoma lahko dovoli minister za bogočastje
nadaljno podaljšanje roka.
g. 3.
Priznanice naj po priloženih obrazcih (A. oziroma
B) v dveh glavnih razpredelkih obsezajo dohodke
in razhodke duhovnikov dušnega pastirstva,
kakor«jih je priznavati po gg. 3 do 7 zakona.
Ako bi bilo kje treba posamezne postavke
obrazložiti, postaviti je te razloge v postranski razpredelek
„Opomnje".
Priznanico mora podpisati dotični duhovnik
dušnega pastirstva.
Kadar gre kakemu duhovnemu pomočniku
kak prejemek iz dohodkov nacelujočega mu dušnega
pastirja, tedaj mora v izpričalo resničnosti dotičnega
dohodnega postavka tudi ta podpisati priznanico duhovnega
pomočnika.
(Sloveni sch.) 98

386 Kos LXX. 205. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 16. novembra 1898.
g. 4.
Priznanice je podajati v dveh istopisih ter
enemu od njiju priložiti najnovejši popis prebendnega
imetja, potem podrobno razložen izkaz o vseh
kakor koli imenovanih prejemkih priznavajo če ga
dušnega pastirja iz verskega zaloga, in pa spodaj
naštete priloge.
Kar se tiče posameznih postavkov glede dohodkov
in razhodkov (izdavkov) in pa dotičnih dokazil,
paziti je na to-le:
I. Glede dohodkov:
a) Čisti donos iz tal onih zemljišč, katera so
z dušno-pastirskim uradom združena kot
lastnina ali samo za užitek, treba je izkazovati
z davčno-uradno posestno polo,
b) donos najmovine od poslopij ali delov poslopja,
danih v najem, z davčno-uradnim potrdilom
(certifikatom),
c) donos glavnic z izkazom, v katerem je razložiti
posamezne glavnice po številkah, kolikor
katera znaša, po obrestni stopinji in po podrobnejših
znakih dotičnih dolžnih pisem;
d) donos koristonosnih pravic (kakoršne so pravice
propinacije, drvarjenja, paše, ribištva itd.),
potem obrtnih obratov in stalnih dotacij,
v blagu je priznavati s poprečnino, katero
daje poslednjih šest let, ter izkazovati z listi -
nami (zakupnimi pogodbami, potrdili o tržni
ceni ali o cenitvah itd.), s katerimi se dá podkrepiti
številka donosov, kakor jo je povedal
priznavajoči duhovnik dušnega pastirstva.
Kadar je ta donos razviden iz davčnouradnih
glavnih knjig in pripisi 1, tedaj je tamkaj
naposled povedana donosna številka merodajna
in priznanici je priložiti dotično davenouradno
potrdilo.
Ako bi kedo pri dohodku iz glavnic ali
rent v zmislu g. 4., lil. d) zakona zahteval kak
odbitek, treba je take zahteve na priznanici
v razpredelku „Opomnje" primerno obrazložiti,
toda na-nje se bo moglo ozirati samo tedaj,
kadar gré za potrebno in pravilno se povračujoče
stroške izterjevanja, kateri so zavisni od
posebnih okolnosti in krajevnih razmer.
e) Prejemke iz prebitkov krajevnega cerkvenega
imetja je izkazovati z oblastvenim dovolilom in
drugimi listinami, na katere se opirajo.
f) Gledé štolnín je treba kot podlago za odmero
poprečnine v zmislu g. 4., lit. f) zakona pri-
ložiti priznanici od dekanijskega urada potrjeni
razkaz o stoli zavezanih, po razredih razvrščenih
opravkih, kar jih je poprek bilo v poslednjih
šestih letih, in pa o pristojbinah, ki gredo
za vsakega od njih, in tako tudi razkaz o srednjem
številu in o visokosti štolnín, katere se
niso mogle izterjati zaradi ubožtva ali iz drugih
razlogov.
V priznanico naj dušni pastir za sedaj postavi
vsoto, pripoznano v poslednji, po zakonu z dne
19. aprila 1885. 1. (drž. zak. št. 47) oziroma z dne
19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 176) popravljeni
priznanici, ako pa té ni, šestletno poprečnico
res izterjanih štolnín, odbivši 30 gl. a. v.
Končno veljavno številko zaračunivnih štolnín
naj ustanovi deželno oblastvo v porazumu z dijecezanskim
škofom, oziroma minister bogočastja, ako
se ne doseže porazum; nato naj se zaukaže, da
se v priznanici stoječi štolninski znesek popravi.
Če je priznanica v zmislu zakona z dne
19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 176) že popravljena,
sme se deset let, počenši od dne, ko se
je popravila, opuščati predlaganje zgoraj imenovanih
pomagal, ako bi jih morda deželno oblastvo ne
zahtevalo, ker so nastopile posebne razmere.
II. Gledé razhodkov:
a) Cesarske davke, deželne, okrajne in občinske
príklade, ki jih je plačevati od priznanih prejemkov,
in druge prispevke,, ki jih je po kakem
zakonu dajati za javne namene, in tako
tudi pristojbinski náměstek je izkazovati z dotičnimi
davčnimi knjižicami ali potrdili, s plačilnimi
nalogi itd.
b) Gledé dovolitve pisarničnih stroškov za pisanje
matic tam, kjer se ne plačujejo iz cerkvenega
imetja, je merodajen ministrski ukaz z dne
8. decembra 1885. 1. (drž. zak. št. 170),
gledé stroškov za oskrbovanje dekanijskega
urada (okrajnega vikarstva) pa ministrski ukaz
z dne 19. junija 1886. 1. (drž. zak. št. 107.)
in k njemu za posamezne dijeceze izdani dodatni
ukazi.
c) Gledé tistih dolžnosti za dajatve v denarju ali
v denarnih vrednotah, katere se opirajo na kak
praven poseben naslov, priložiti je priznanici
dotične listine. Med dajatve v denarju ali denarnih
vrednotah zaradi kake obveznosti, ki se
drži dohodka, spadajo dosedanje, na dolgo-

Kos LXX. 205. Ukaz ministra za bogočas je in nauk itd. z dne 16. novembra 1898. 387
letno navado se opirajoče in pa na posebnem
pravnem naslovu osnovane dajatve iz župnih
(farnih) dohodkov duhovnim pomočnikom, sistemizovanim
pri dušno-pastirski postaji.
d) Nagrada za maše verskega zaloga se dovoljujejo,
če so natančno ustanovljene maše verskega
zaloga, ki so dotičnemu mestu dušnega
pastirstva stalno odkázané v odslužbo, in ta
nagrada naj se odmerja v zmislu pravil, obstoječih
glede tega v posameznih kronovinah. Ako
bi se v posameznih deželah ne dala dokazati
taka pravila, se je glede izmere dotične nagrade,
ki jo je ustanoviti, obrniti na ministra za
bogočastje zarad razsodbe.
f) Na stavbinske stroške za poslopja in dele poslopij,
dane v najem, se ne more ozirati, in
sicer za to ne, ker so stroški za vzdrževanje in
razdolžitev precenjeni že v g. 4, lit. b) zakona.
g. 5.
Ordinarijat odpošilja pri sebi vložene priznanice
deželnemu oblastvu, ter ob enem naznanja visokost
štolnínske poprečnine, ako treba.
Če se deželnemu oblastvu ne zdi potrebno
zaukazati, da naj se priznanica zaradi oblikovnih hib
vrne v dopolnitev ali popravo, naj po političnem
okrajnem oblastvu, ako treba, dá poizvediti, kar bi
bilo potrebno, da se stvar pojasni.
Ako gré pri tem poizvedovanju za to, koliko
vrednost ima dohodek v blagu, ali ako gre za kak
izpremenljiv prejemek, izvzemši takega, ki je že
izkazan z davčno-uradnimi pismi, smé se, kjer se
vrednost ne dá v čisto dejati z uradnimi podatki,
napraviti cenilni ogled, h kateremu naj se pod
vodstvom političnega okrajnega oblastva privzameta
dva izvedenca.
Poizvedovalni stroški naj se nalož é priznavajočemu
dušnemu pastirju, ako se najde, da znaša
dotični postavek najmanj za 20 odstotkov več, nego
se je priznalo*
g 6.
Deželno oblastvo naj tedaj, kadar se mu glede
štolnin ne zdi potrebno, pritrditi dotičnemu predlogu
dijecezanskega škofa, sjprimerno obrazložbo
naznani ordinarijatu poprečnino, ki jo namerja ugotoviti,
ter naj potem, ako se porazum ni mogel doseči,
izrecilo ordinarijata, katero mu dospe, predloži
z doticnimi spisi v odloko ministru za bogočastje.
Nagrada za ustanovljene maše verskega
zaloga, za katere se plačuje ustanova, se ne
sme v nikakem slučaju postavljati med raz-
g. 7.
hodke.
Na to je po natančni presoji priznanice treba
e) Stroški za ugotovitev potrebovane množine vode odločiti o popravi in o nakazu za dopolnitev kon-
se smejo le tedaj dovoliti, če je župnišče odgruve, ter to odloko priznavajočemu duhovniku dušdaljeno
najmanje QJcrn, od kraja, kjer se dobiva nega pastirstva dostaviti po političnem okrajnem
voda, ali če je ob manjši daljavi premagovati oblastvu; ob enem je treba ordinarijatu doposlati
nenavadne težkoče tal in niso župniku na raz- prepis te odloke.
polago
konji).
nikaka lastna vozila (morda lastni
Drugi istopis priznanice naj
deželnem oblastvu.
se pridrži pri
Te okolnosti je poistiniti s potrdilom političnega
oblastva I. stopinje.
g. 8.
Zoper odloko deželnega oblastva sme dotični
duhovnik dušnega pastirstva v dveh mesecih po
vrocbi odloka vložiti pri političnem okrajnem
oblastvu rekurz na ministerstvo za bogočastje
in nauk.
Rekurzu je treba priložiti pobijano rešilo
s priznanico in vsemi vrnjenimi prilogami vred.
Deželno oblastvo mora rekurz doposlati v izjavo
ordinarijatu ter ga potem kar najhitreje predložiti
ministerstvu za bogočastje in nauk ob enem
s to izjavo in priloženimi doticnimi poprejšnjimi
spisi ter se svojim mnenjem o tem, kar izvaja
rekurz.
Ministrska odloka, katera se o njem izdá, mora
se rekurentu vročiti po političnem okrajnem oblastvu
in ob enem je treba njen prepis doposlati ordinarijatu.
g. 9.
Uradoma se sme popravno razsodilo vsaki čas
preskusiti, oziroma izpremeniti.
98*

388 Kos LXX. 205. Ukaz mintstra za bogočas je in nauk itd. z dne 16. novembra 1898.
g. 10.
Tiste premembe v substanci prebendnega
metja, oziroma lokalnih dohodkov, katere imajo
upliv na dopolnitev kongruve iz verskega zaloga,
je dolžen dotični duhovnik dušnega pastirstva po
ordinarijatu naznaniti deželnemu oblastvu kar najhitreje,
najkesneje pa v treh mesecih pocenši od
tistega časa, ko je zvedel o njih.
Ako bi vedomá opustil, naznaniti take premembe,
po katerih bi se mu dopolnitev kongruve
zmanjšala, zadenejo ga posledice g. 9., odstavka 1.
v zakonu z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak.
št. 176).
g. 11.
V slučajih v katerih nastopijo pogoji g. 9.;
odstavka 1. zakona, naj dotično kazensko razpravo
vrši politično okrajno oblastvo, zakonita pot rekurzu
pa ostani odprta.
g. 12.
Dotacijske dopolnitve se nakazujejo in izplačujejo
tako, kakor je bilo do sedaj navadno, in sicer
za duhovne pomočnike tam. kjer se je to zgodilo do
sedaj, na roko samostalnim, načelujocim jim dušnim
pastirjem, za redovnike pa na roko predstojniku duhovne
družbe, kateri pripadajo.
Na prošnjo se smejo novoimenovanemu dušnemu
pastirju od dne, ko urad nastopi, izplačevati
začasno prejemki iz verskega zaloga, katere je užival
njegov prednjik. toda proti temu, da se poravnajo
tedaj, kadar se mu nakaže stalno ustanovljena dopolnitev
kongruve.
Ako se v predpisanem roku (g. 2.) priznanica
ne predá, ustaviti je treba nadaljno izplačevanje teh
prejemkov in potrebno ukreniti, da se povrnejo že
izplačani prejemki.
Kadar se pri tem ali pa pri poravnavi se stalno
pripoznano dopolnitvijo kongruve pokaže, da je treba
verskemu zalogu vrniti več nego dvajset goldinarjev
a. v., tedaj je to povračilo plačati v dvanajstih mesečnih
obrokih.
g. 13.
Do časa, ko se nakažejo prejemki, ki gredo po
zakonu z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak.
št. 176), se izplačujejo duhovnikom dušnega pastirstva
prejemki, ki so jih uživali doslej, na račun
nove dotacije, in ob enem z nakazom nove dotacije
je vse poravnati.
g. 14.
Tistim duhovnikom dušnega pastirstva. ki
opravljajo na podslavi pooblastila dijecczanskega
škofa v kakem kraju dušnega pastirstva če tudi brez
državnega privolila samostojno posle dušnega pastirstva,
in katerim se je za njih osebo že priznala
kongrua samostojnih dušnih pastirjev, naj se izplačujejo
dosedanji prejemki iz verskega zaloga v tem
času. ko so tam nameščeni.
|. 15.
Provizorji, ki upravljajo župna temporalia,
imajo pravico, pristoječo si plačo jemati iz dohodkov
prébende in jo postavljati v interkalarnem računu
med razhodke.
V tej meri ostanejo v moči do sedaj veljavni
predpisi o tem, kako je obračunjevati dohodke in
razhodke izpraznjenih prebend (interkalarni račun).
Nagrade excurrendo provizorjem naj določi deželno
oblastvo v porazumu z ordinarijatom v največinski
meji, ustanovljeni v g. 10., odstavku 3. zakona,
z ozirom na oddaljenost in število župljanov (faranov)
v izpraznjeni dušno-pastirski postaji.
Enako pristoja deželnemu oblastvu. da prisoja
nagrade, omenjene v g. 12 zakona.
8- 16.
V založbo pokojnin samostalnim dušnim pastirjem,
kateri se prešla vi jo v stalež deficijento\,
pritegovati je v prvi vrsti prebilni dohodek prébende,
pri kateri so «dužili tedaj, ko so se prevzeli
v pokoj.
Kadar o dohodkih prébende ni nobene priznanice,
popravljene po načelih zakona z dne
19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 176), tedaj
mora prosilec pokoja se svojo po duhovnem glavarstvu
vloženo prošnjo za to, da naj bi se mu
začasno zagotovil vzprejem v stalež deficijentov, deželnemu
oblastvu predložiti po načelih tega zakona
napravljeno priznanico v ta namen, da se za gotovo
dokaže, ali je pri tej prcbendi kak prebitek, ki bi se
dal porabiti v zalogo vse defieijentove plače ali nekega
nje dela; za popravo te priznanice naj se
zmisloma uporabljajo zgorenji predpisi.
Pokojnine dušnoskrbnih duhovnikov, ki so že
v staležu deficijentov, je po g. 13., odstavkih 1 in 2
in po razkazu II zakona dopolniti, ko se je določil
njih službeni čas, kar je uradoma ukreniti, in nove
pokojnine naj se nakažejo v izplačilo iz verskega
zaloga počenši s 1. dnem oktobra 1898. J.,

Kos LXX. 205. Ukaz ministra za bogočas ?tje in nauk itd. z dne 16. novembra 1898. 389
vzdržuje to, kar se je doslej morda glede poprej samostojnih
dušnih pastirjev izplačalo iz prebendnega
dohodka na njih račun, prejšnje prejemke pa je
ustaviti.
g. 17.
Ako se zahteva za kako prispojeno postajo
dušnega pastirstva dotacija po določilih zakona z dne
19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 176); naj
predstojnik družbe ali imetnik prébende dokaže
stalno nezmožnost dotične družbe ali prébende,
plačevati stanu primerni najmanjši dohodek duhovnikom,
katerim je izročeno dušno pastirstvo.
V ta namen je priznati vse dejanske prejemke
družbe ali prébende in pa potrebne dejanske razhodke,
s katerim so obremenjeni prejemki, tabelarno
za čas zadnjih minolih treh let. Nadalje je pri
družbah izkazati njih osebni stan v tem času.
g. 18.
Ta ukaz stopi ob enem z zakonom z dne
19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 176) v moč,
in s tem časom izgubi svojo moc ministrski ukaz
z dne 20. januvarja 1890. 1. (drž. zak. št. 7).
Bylandt s. r. Kaizl s. r.

Kos LXX. 205. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 16. novembra 1898. 391
Obrazec A.
Dijeceza Politični okraj
Dékánija Davčni okraj .
Priznanica
o prejemkih, združenih z uradom župnika
v za dopolnitev kongrue (plače) iz verskega zaloga po
zakonu z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št 176).
Stalež z dne
S . . . . . prilogami.

392 Kos LXX. 205. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 1(5. novembra 1898.
Tek.
št.
Številka
priloge
koliko
je prilog
5—7
~~3~~
10
Predmet
Donos župnih zemljišč
Dohodki.
Donos cerkvenih zemljišč, prepuščenih
in partem congruae . . . .
Donos najmovin za poslopja, dana
v najem
Donos glavnic, naloženih
a) v javnih zalogih
b) pri zasebnikih
Donos koristonosnih pravic, obrtnih
obratov in stalnih dotacij in natura
(v blagu)
Donob stalnih rent in dotacij v denarju
in denarnih vrednotah . .
Dohodek iz prebitkov lokalnega cerkvenega
imetja
Štolnine
Vsota dohodkov
Znesek v a. v.
gl.
100
60
40
75
180
40
180
10
kr.
60
O p o m n j a
ad 1) po davčno-uradni posestni
poli z dne št...
ad 0 2) po davčno-uradni poli
z dne št
ad 3) po davčno-uradnem potrdilu
z dne št
ad 4) po izkazu z dne.
ad 5) po davčno-uradnem potrdilu
z dne št... .
oziroma zakupni pogodbi
z dne
in potrdilu o tržni ceni
z dne
ad 6) po izkazu z dne
ad 7) po razpisu
z dne št.
ad 8) po dekanijskem uradu
potrjen izkaz v zmislu g. 4,
í, lit./) ministrskega ukaza
z dne 16. novembra 1898.1.
(drž. zak. št. 205), oziroma
poslednjič popravljena napoved
prilaga se tej priznanici.

j. Tek.
1 št
1
2
3
4
5
G
7
8
9
Številka
priloge
koliko
je prilog
1 — 3
3
4
1
—
5
~ 1
6
7
8
9
1
Kos LXX. 205. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 16. novembra 1898. 393
P r e d m e t
Razhodki,
Deželne, okrajne in občinske pri-
Pristojbinski náměstek
Pisarniških stroškov za pisanje matic
Stroškov za oskrbo dekanijskega
Stolna poprečnina župniku v . . .
Za vzdržavanje duhovnega pomočnika
Za pokojnino prednjiku delež za . .
Najemnina za cerkvena zemljišča,
prepuščena in partem congruae .
Nagrada za odslužbo maš verskega
zaklada
Izredni stroški za vgotovitev potrebovane
množine vode
Vsota razhodkov .
Če se s to vsoto primerjajo dohodki,
ki iih ie .
prikaže se čisti donos . . . .
in nasproti kongruvi za
Znesek v a. v.
1 gl.
. .
* "
21
28
10
2
150
10
289
50
10
36
30
kr.
34
26
15
50
—
—
80
—
—
—
I.
žu
O p o m n j a
ad 1) po davčni knjižici,
davčno-uradnem potrdilu
z dne in plačilnem
nalogu z dne
reg. št.. . . II
ad 2) po izkazu z dne
znaša število duš 576. j
ad 4) po ustanovilnem pismu 1
župnije z dne 1
ad 5) po ustanovnem pismu 1
(ali po sistemizovalni listini, 1
odobrenem komisijskem za- 1
pisniku) z dne , 1
oziroma po priznanici du- 1
hovnega pomočnika (g. 3., 1
odstavek 4). 1
ad 6) po razpisu I
z dne 1
ad 7) glej prilogo 5. k razhod- I
nemu postavku 4. 1
ad 8) po razpisu I
z dne št I
ad 9) po potrdilu okrajnega 1
glavarstva v 1
po pozvedbenem zapisniku 1
z dne ). 1
Po prilogi 6. k razhodnemu 1
postavku št. 5 je sistemizo- 1
van en duhovni pomočnik. 1
L,
3nik. II
(fclovenisch ) 99

Kos LXX. 205. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 16. novembra 1898. 395
Obrazec B.
Dijeceza Politični okraj
Dékánija , . , . . . . . Davčni okraj . . . .
Priznanica
o prejemkih, združenih z uradom . . . . duhovnega pomočnika
v , za dopolnitev kongrue (plače) iz verskega zaloga po
zakonu z dne 19. septembra 1898. L (drž. zak. št. 176).
Stalež z dne . .
S prilogami.

39ü Kos LXX. 205. Ukaz ministra za bogoeastje in nauk itd. z dne 16. novembra 1808
I Tek.
št.
Številka
priloge
koliko
je prilog
2—3
P r e d m e t
Obresti ustanovljene glavnice
Od župnika
Dohodki.
Vsota dohodkov
Znesek v a. v.
kr.
289 50
O p o m n j a
ad 1) po izkazu z dne.
ad 2) po ustanovnem pismu
ali po si s I emi zo val ni listini
odobrenem komisijskem zapisniku
itd. z dne
(evenlualno) viviinik
jo pri župnikovi piiznanici.

Tek.
št.
Številka
priloge
koliko
je prilog
Kos LXX. 205. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 16. novembra 1898. 397
Predmet
Razliodki,
Vsota razhodkov
Če se s to vsoto primerjajo dohodki,
ki jih je
prikaže se čisti donos
in nasproti kongruvi nedostatek (prebitek)
Znesek v a. v.
gl. kr.
O p o m n j a
LI.,
duhovni pomočnik.
Videl in glede dohodnega postavka št. 2 potrdil.
I. L,
župnik.
(Slowenisch.] 100

Leto 1898. 399
Držayni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXI. — Izdan in razposlan dne 30. novembra 1898.
Vsebina: Št. 206. Ukaz v izvršitev zakona z dne 19. septembra 1898. L, s katerim se izdajejo določila o dotacji
grško-vzhodne duhovščine po Dalmaciji, oskrbujoče dušno pastirstvo.
200.
Ukaz ministra za bogocastje in
nauk in pa finančnega ministra
z dne 1. oktobra 1898.1.
v izvršitev zakona z dne 19. septembra 1898. I.
(drž. zak. št. 177), s katerim se izdajejo določila
o dotaciji grško-vzhodne duhovščine po Dalmaciji,
oskrbujoče dušno pastirstvo.
Š- 1.
Tisti samostalni dušni pastirji (župniki) in pa
tisti sistemizovani duhovni pomocniki, ki zahtevajo
dopolnitev dotacije iz državne blagajnice v zmislu
zakona z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak.
št. lil) naj v roku dveh mesecev od dne, ko so
nastopili urad, ako pa so že v uradu, v dveh mesecih
od dne veljave zakona izročé škofijskemu konzistoriju
priznanice o prejemkih, združenih z duhovnim
uradom, ki vstrezajo g. 3 tega zakona in
nastopnim določilom.
Isto velja za tiste redovnike, ki oskrbujejo
sistemizovano službo duhovnega pomočnika (g. 1.,
alinea 2 zakona).
Prošnje za podaljšanje tega roka je vlagati
štirinajst dni, predno izteče rok, pri deželnem
oblastvu, katero ga srne podaljšati največ za nadaljne
štiri tedne, ako so za to tehtni razlogi.
izjemoma lahko dovoli minister za bogocastje
nadaljno podaljšanje roka.
g. 2.
Priznanice naj po priloženih obrazcih A in B
v dveh glavnih razpredelkih obsegajo dohodke in
razhodke dušnih pastirjev, ki jih je priznavati po
gg. 4 in 7 zakona.
Ako bi bilo treba obrazložiti posamezne postavke,
naj se to pristavi v pritičnem razpredelku
„Opomnje".
Priznanico sistemizovanih duhovnih pomočnikov
in rednikov, oskrbujočih sistemizovano službo
duhovnega pomočnika naj podpiše tudi pristojni
samostalni dušni pastir.
8-3.
Priznanice je podajati v dveh istopisih in
enemu izmed njih priložiti poslednjo prirejeno priznanico
o dohodku prébende in pa najnovejši popis
prebendnega imetja; potem je dodati podroben
izkaz o vseh kakorkoli imenovanih prejemkih priznavajočega
dušnega pastirja iz državne blagajne in
končno dokazila, našteta v nastopnem.
Poslednje prirejene priznanice ni treba donašati,
ako se hrani en njen istopis pri deželnem
oblastvu. Na zahtevo tega oblastva v posameznem
slučaju je predložiti poslednji prirejeni cerkveni
račun.
Kar se tiče posameznih postavkov glede dohodkov
in razhodkov (izdavkov) in pa dotičnih dokazil,
paziti je na to-le:
(Slovenlach.) 101

400
Kos LXXT. *2()t). Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 1. oktohia 1898
I. Glede dohodkov:
a) Cisti donos iz lal onih zemljišč, katera so
z dušno-pastirskim uradom združena kot
lastnina ali samo za užitek, treba jo izkazovati
z davčno-uradno posestno polo,
b) donos najmovine od poslopij ali delov poslopja,
danih v najem, z daveno-uradnim potrdilom
(certifikatom),
c) donos glavnic z izkazom, v katerem je razlož'ti
posamezno glavnice po številkah, kolikor
katera znaša, po obrestni stopinji in po podiobnejših
znakih dotičnih dolžnih pisom;
d) donos koristonosnih pravic (kakoršne so pravico
drvarjenja, paše, ribištva itd.), potem
obrtnih obratov in stalnih dotacij v blagu je
priznavati s poprečnino, katero daje poslednjih
šest let, ter izkazovati z listinami (zakupnimi
pogodbami, potrdili o tržni ceni ali o cenitvah
itd.), s katerimi se dá podkrepiti številka donosov,
kakor jo je povedal priznavajoči duhovnik
dušnega pastirstva.
Kadar jo ta donos razviden iz davčnouradnih
glavnih knjig in pri pisil, tedaj je tamkaj
naposled povedana donosna številka merodajna
in priznanici je priložiti dotično davčnouradno
potrdilo.
Ako bi kedo pri dohodku iz glavnic ali
rent v zmislu g. 4., lit. d) zakona zahteval kak
odbitek, treba jo take zahteve na priznanici
vrazprcdelku „Opomnje" primerno obrazložiti,
toda na-nje se bo moglo ozirati samo tedaj,
kadar gré za potrebne in pravilno se povračil -
joče nerazmerno visoke stroške izterjevanja,
kateri so zavisni od posebnih okolnosti in krajevnih
razmer.
e) Prejemke iz prebitkov krajevnega cerkvenega
imetja jo izkazovati z listinami, na katere se
opirajo.
f) Gledé štolnín je treba kot podlago za odmero
popročnine v zmislu g. 4., lit. f) zakona priložiti
priznanici od okrajnega protopresbiterja
potrjeni razkaz o stoli zavezanih, po razredih
razvrščenih opravkih, kar jih je poprek bilo
v poslednjih testih letih, in pa o pristojbinah,
ki gredo za vsakega od njih, in tako tudi razkaz
o srednjem številu in o visokosti štolnín. katere
se niso mogle izterjati zaradi uboštva ali iz
drugih razlogov.
V priznanioo naj dušni pastir za sedaj postavi
šestletno poprečnico res • izterjanih štolnín, odbivši
30 gl. a. v.
Končno veljavno številko zaračunivnih štolnín
naj ustanou' politično deželno oblastvo v porazumu
z dijecezanskim škofom, oziroma minister bogočastja,
ako se ne doseže porazum; nató naj ^e
zaukaže, da se v priznanici stoječi štolninski znesek
popravi.
Ce jo priznanica v zmislu zakona z dne
19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 177) že popravljena,
sme se deset let, počenši od dne, ko se
je popravila, opuščati predlaganje zgoraj imenovanih
pomagal, ako bi jih morda deželno oblastvo ne
zahtevalo, ker so nastopile posebne razmere.
íl. Gledé razhod ko v:
a) Cesarske davke, deželno, okrajne in občinske
priklado, ki jih je plačevati od priznanih prejemkov,
in drugo prispevke, ki jili je po kakem
zakonu dajati za javne namene, in tako
tudi pristojbinski náměstek je izkazovati z dotičnimi
davčnimi knjižicami ali potrdili, s plačilnimi
nalogi itd.
h) Gledé zaračunivnih pi^arničnih stroškov za pi-
^anje matic tam. kjer so no plačujejo iz cerk\enega
imetja ali kjer jih ne plačuje kdo drngi.
ki je temu zavezan, so morodajna določila mini-
^trskega ukaza z dno 8. decembra 1 885.1. (drž.
zak. št. 170), gledé stroškov za oskrbovanje
okrajnega protopresbiterskega urada pa ministrski
ukaz z dne 22. septembra 1888.1. (drž. zak.
št. 151.).
c) K opravam v denarju in denarnih vrednotah
zarad kako zaveznosti, ki se drži dohodka,
spadajo tudi plače deficientom, katere je
opravljati po vsem ali deloma iz dohodkov prebende.
Kolikor se dolžnost takšnih oprav ne
opira na nikak zakon, treba je dotične listine
priznanici pridjati.
d) Na htavbinske stroške za poslopja in dele poslopij,
dane v najem, se ni moči ozirati, in
sicer za to ne, ker so stroški za vzdrževanje in
razdolžitev precenjeni že v ^. 4, lit. b) zakona.
Stroški za ugotovitev potrebovane množine vode
se smejo navadno le tedaj dovoliti, če je župnišče
oddaljeno najmanje 2 km od kraja, kjer se dobi\a
voda. in če niso župniku na razpolago nikaka lastna
vozila (konji i. dr.).
Te okolnosti je poistiniti
nega okrajnega oblastva.
potrdilom politic-

Kos LXXI. 20(>. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 1. oktobra 1898. 401
g. 4.
Škofijski konzistorij naj odpošilja pri sebi vložene
priznanice političnemu deželnemu oblastvu, 1er
ob enem naznanja visokost štolninske poprečnine,
ako treba.
Če se deželnemu oblastvu ne zdi potrebno
zaukazati, da naj se priznanica zaradi oblikovnih hib
vrne v dopolnitev ali popravo, naj po političnem
okrajnem oblastvu, ako treba, dá poizvedeti, kar bi
bilo potrebno, da se stvar pojasni.
Ako gré pri tem za to. koliko vrednost ima
dohodek v blagu, ali ako gre za kak izpremenljiv
prejemek, izvzemši takega, kije že izkazan z davčno-1
uradnimi pismi, srne se, kjer se vrednost ne dá
v čisto dejati z uradnimi podatki, napraviti cenilni
ogled, h kateremu naj se pod vodstvom politič-
nega okrajnega oblastva privzameta dva izvedenca.
Poizvedovalni stroški naj se naložé priznavajočemu
dušnemu pastirju, ako se najde, da znaša
dotični postavek najmanj za 20 odstotkov več, nego
se je priznalo.
g. 5.
Deželno oblastvo naj tedaj, kadar se mu glede
štolnin ne zdi potrebno, pritrditi dotičnemu predlogu
škofijskega konzistorija, s primerno obrazložbo
naznani konzistoriju poprečnino, ki jo namerja ugotoviti,
ter naj potem, ako se porazum ni mogel doseči,
izrecilo konzistorija. katero mu dospe, predloži
z dotičnimi spisi v odloko ministiu za bogočastje.
g. 6.
Na to je po natančni presoji priznanice treba
odločiti o popravi in o nakazu za dopolnitev kongruve,
ter to odloko priznavajočemu duhovniku dušnega
pastirstva dostaviti po političnem okrajnem
oblastvu; ob enem je treba konzistoriju doposlati j
prepis te odloke. Drugi istopis priznanice naj se
pridrži pri deželnem oblastvu.
Zoper odloko deželnega oblastva sme dotični
duhovnik dušnega pastirstva v dveh mesecih po
vročbi odloka vložiti pri političnem okrajnem
oblastvu rekurz na ministerstvo za bogočastje
in nauk.
I ložiti ministerstvu za bogočastje in nauk OD enem
s to izjavo in priloženimi dotičnimi poprejšnjimi
spisi ter se svojim mnenjem o tem, kar izvaja
rekurz.
Ministrska odloka, katera se o njem izdá, mora
se rekurentu vročiti po političnem okrajnem oblastvu
in ob enem je treba njen prepis doposlati konzis
toriju.
š- 8.
uradoma se sme popravno razsodilo vsaki čas
preskusiti, oziroma izpremeniti.
8.9-
V slučajih v katerih nastopijo pogoji g. 9V
odstavka 1. zakona, naj dotično kazensko razpravo
vrši politično okrajno oblastvo, zakoniti rok rekurzu
pa ostani odprt.
g. 10.
Priznanice je obnavljati, kadar minister bogočastja
zaukaže, a vsekakor tedaj, kadarkoli se
v osebi dušnega pastirja primeri kaka mena.
Tiste premembe v substanci prebendnega
imetja, katere imajo upliv na lokalne dohodke, oziroma
na dopolnitev kongrue. je po konzistoriju naznaniti
deželnemu oblastvu kar najhitreje, najkesneje
pa \ treh mesecih počenši od tistega časa, ko je
zvedel o njih.
Ako bi se vedomá opustilo, naznaniti take pre-
I membe, po katerih bi se mu dopolnitev kongruve
zmanjšala, zadenejo ga posledice g. 9., odstavka 1.
v zakonu z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak.
št. 177).
Na popravo priznanice, ki jo je storiti vsleci
takega naznanila, naj se zmislu primerno uporabljajo
zgoraj dani predpisi o ugotavljanju priznanice
same.
g. H.
Dotacijske dopolnitve se nakazujejo in izplačujejo
tako, kakor je bilo do sedaj navadno, in sicer
za duhovne pomočnike tam. kjer se je to godilo do
sedaj, na roko samostalnim; načelujočim jim dušnim
pastirjem, za redovnike pa na roko predstojniku samostana,
kateremu pripadajo.
Na prošnjo se smejo novoimenovanemu dušnemu
pastirju od dne, ko urad nastopi, izplačevati
Rekurzu je treba priložiti pobijano rešilo
začasno prejemki iz državne blagajne, katere je užival
s priznanico in vsemi vrnjenimi prilogami vred. j
njegov prednjik. toda proti temu, da se poravnajo
Deželno oblastvo mora rekurz doposlati v iz- ' tedaj, kadar se mu nakaže stalno ustanovljena do-
|avo konzistoriju 1er ga potem kar najhitreje pred- j polnitev kongrme.
101*

402 Kos LXXI. 206. Ukaz ministra za bogoi istje in nauk itd. z dne 1. oktobra 1898.
Ako se v predpisanem roku (g. 1.) priznanica
ne predá, ustaviti je treba nadaljno izplačevanje teh
prejemkov in potrebno ukreniti, da se povrnejo že
izplačani prejemki.
Kadar se pri tem ali pa pri poravnavi se stalno
pripoznano dopolnitvijo kongruve pokaže, daje treba
državni blagajni vrniti več nego dvajset goldinarjev
a. v., tedaj je to povračilo plačati v dvanajstih mesečnih
obrokih.
8- 12.
Do časa, ko se nakažejo prejemki, ki gredo po
zakonu z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak.
št. 177), se izplačujejo duhovnikom dušnega pastirstva
prejemki, ki so jih uživali doslej, na račun
nove dotacije, in ob enem z nakazom nove dotacije
je vse poravnati.
ë- 13.
Ko se novi prejemki nakazujejo, ustaviti je
one iznose, kateri so bili posamičnim duhovnikom
dušnega pastirstva dovoljeni izrecno dotlej, dokler
se im dotacija ne poboljša.
g. H.
V g. 10 zakona ustanovljene dopolnitve prebendnih
dohodkov naj provizorjem izpraznjenih prebend,
ki dne 1. oktobra 1898 1. uže službujejo, prihajajo
na dobro od tega dne počenši, a takim, ki
se bodo po tem postavljali, od dne njihovega vstopa.
g. 15.
Uvet temu. da se komu nakažejo te dopolnitve
(g. 13), bodi izkaz, da delež istinitega prebendnega
donosa, ki prihaja na čas administracije, ne
doseza številčne vsote, ustanovljene v g. 10. odstavkih
1 in 2 zakona.
Podrobnejša določila, kdaj in kako je ta istiniti
prebendni donos izkazati in popregledati, se izdado
pozneje.
g. 16.
Nagrade (remuneracije) excurrendo administratorjev
naj deželno oblastvo — dovprašavši dije-
cezanskega škofa — v maksimalni meji s pogojno
ustanovljeni \ g. 10. odstavku 2 zakona, z ozirom
na razsežnost dušno-pastirskega okoliša in število
župljanov (faranov) zn vsak slučaj posebej ustanovi.
Istotako pristoja deželnemu oblastvu, da prisoja
nagrade, omenjene v g. 12 zakona.
g. 17.
Pokojnine dušnoskrbnih duhovnikov, ki so že
v staležu deficijentov, je po g. 13., odstavkih 1 in 2
in po razkazu II zakona dopolniti, ko se je določil
njih službeni čas, kar je uradoma ukreniti, in nove
pokojnine naj se nakažejo v izplačilo iz državne
blagajne počenši s 1. dnem oktobra 1898. 1.,
vzdržuje to, kar se je doslej morda glede poprej samostojnih
dušnih pastirjev izplačalo iz prebendnega
dohodka na njih račun, prejšnje prejemke pa je
ustaviti.
V založbo pokojnin samostalnim dušnim pastirjem,
ki so od 1. oktobra 1898. 1. prestavljeni
v stalež deficijentov, pritegovati je v prvi vrsti prebitni
dohodek prébende, pri kateri so služili nazadnje.
g. 18.
Ako se zahteva za kako piispojeno postajo
dušnega pastirstva dotacija po določilih zakona z dne
19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 177), naj
predstojnik družbe dokaže stalno nezmožnost dotične
družbe plačevati stanu piimerni najmanjši dohodek
duhovnikom, katerim je izročeno dušno pastirstvo.
V ta namen je priznati vse dejanske prejemke
družbe in pa potrebne dejanske razhodke, s katerimi
so obremenjeni prejemki, tabelarno za Čas zadnjih
minolih treh let in je izkazati osebni stan samostana
v tem Času.
g. 19.
Ta ukaz stopi ob enem z zakonom z dne
19. septembra 1898. L (drž. zak. št. 177) v moč,
in s tem časom izgubi svojo moč ministrski ukaz
z âne 30. marca 1888. 1. (drž. zak. št. 36).
Bylandt s. i. Kaizl s. t.

Kos LXXÍ. 206. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 1. oktobra 1898. 403
Obrazec A*
Dijeceza Politični okraj
Protopresbiterstvo Davčni okraj .
Priznanica
o donosu župe (fare) v za dopolnitev dotacije
iz državne blagajne po zakonu z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 17 7).
Stalež z dne 1898.
S . . . . prilogami.

404 Kos LXXI. 20(i. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 1. oktobra 1898.
Tek.
št.
Številka
priloge
koliko
je prilog
5—7
3"
10
Pred ni e t
Donos župnih zemljišč
Dohodki.
Donos cerkvenih zemljišč, in partéin
congraae
Donos najmovine za poslopje, dano
v najem, št. . .v
Donos glavnic, naloženih
a) v javnih zalogi h . .
b) pri zasebnikih . .
Donos koristonosnih pravic, obrtnih
obratov in stalnih dotacij in natura
(v blagu)
Donos stalnih rent in dotacij v denarju
in denarnih vrednotah . .
Dohodek iz prebitkov lokalnega cerkvenega
imetja
Štolninc
Vsota dohodkov .
Znesek v a. v.
100
60
40
/5
180
40
180
10
kr.
60
685 60
O p o in u j a
ad 1) po davčno-u radni po-
^estni poli z dne št...
ad 0 2) po davčno-uradni posestni
poli z dne št..
ad 3) po davčno-ui adnom potrdilu
z dno št
ad A') po izkazu z dne.
ad 5) po davčno-uradnem potrdilu
z dne *t. . . .
oziroma zakupni pogodbi
z dne
in potrdilu o tržni coni
z dne
ad b) po izkazu z dne
ad 7) po razpisu
z dne št.
ad 8) po protopresbiterskeni
uradu potrjen izkaz v zmislu
g. 4, T, lit. f) ministrskega
ukaza z dne 1. oktobra
1898.1. (drž. zak št. 206).

Tek.
št.
Številka
priloge
koliko
je prilog
1-3
Kos LXXI. 206. Ukaz ministra za bogočastje in nank itd. z dne 1. oktobra 1898. 40f
Za cesarske davke
Pred in e t
Razhodki.
Deželne, okrajne In občinske priklade
Pristojbinski náměstek
Pisarniških stroškov za pisanje matic
Stroškov za oskrbo protopresbiterskega
urada
Za pokojnino prednjiku v uradu delež
za
Najemnina za cerkvena zemljišča,
prepuščena in partem congruae .
Izredni stroški za vgotovitev potrebovane
množine vode
Vsota razhodkov .
Če se s to vsoto primerjajo dohodki,
kijih je
prikaže se Čisti donos
in nasproti novi kongruvi za postajo
dušnega pastirstva za
nedostatek letnih
Znesek v "a. v.
kr.
21 34
28
10
100
50
10
40
261
685
423
700
276
26
15
2 ' 10
85
60
75
25
í. I.,
župnik.
O p o m n j a
ad 1) po davčni knjižici,
davčno - uradnem potrdilu
z dne in pla-
Čilnem nalogu z dne
reg. št
ad í2) po izkazu, potrjenem od
protopresbiterskega urada
z dne v zmislu
ministrskega ukaza z dne
8. decembra 1885. L (drž.
zak. št. 170.)
ad 5) po ustanovilnem pismu
župnije z dne
ad 6) po potrdilu okrajnega
glavarstva z dne

Kos LXXI. 206. Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 1. oktobra 1898. 407
Obrazec B.
Dijeceza Politični okraj
Protopresbiterstvo Davčni okraj
Priznanica
o dohodku eksponiranega duhovnega pomočnika v
župi , za dopolnitev dotacije iz državne blagajne po
zakonu z dne 19. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 177).
Stalež z dne 1898.
S prilogami.
(Slovenisoh.) 102

408 Kos LXXI. 206. Ukaz ministra za bogoČastje in nauk itd. z dne 1. oktobra 1898
I Tek.
št.
Številka
priloge
koliko
je prilog
Predmet
Donos travnika in njive .
Donos glavnic, naloženih:
a) v javnih zalogah
b) pri zasebnikih
Dohodki.
Obresti od ustanov za eksponiranega
kaplana
Štolnine . .
Znesek v a. v.
gl.
kr.
O p o m n j a
30 ad 1) po davčno-uradni posestni
poli.
30
120
10
Vsota dohodkov . 190
ad 2) po izkazu z dne
ad 3) od rente v notah št. .. .
za po 5%
odbivši dohodarine 16%.
ad 4) po potrdilu protopresbiterskega
urada po g. 4, \.f)
ministrskega ukaza z dne. .
(drž. zak.
št )

I Tek.
št.
Številka
priloge
koliko
je prilog
1—3
Kos LXXI. 206 Ukaz ministra za bogočastje in nauk itd. z dne 1. oktobra 1898. 409
Cesarskih davkov
Predmet
Razhodki.
Deželnih, okrajnih in občinskih
priklad
Pristojbinski náměstek
Zakupščina od zemljišč, omenjenih
pod 1 dohodkov
Vsota razhodkov .
Ako se primerjajo zgornji dohodki .
kaže se Čist donos
in v primeru k novi kongruvi . . .
nedostatek letnih
Znesek v a. v.
gl.
10
190
180
300
120
kr.
O p o m n j a
50 ad 1) po davčni knjigi, davčnouradni
potrdilnici z dne....
in plačilnega naloga
z dne
reg. št
50
ad 2) po listini z dne .
župnik v
I. L,
LI.,
eksponiran kaplan v . . .

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXII. — Izdan in razposlan dne 30. novembra 1898.
Vsebina: (Št. 207—210.) 207. Dopustilnica za lokalno železnico z ozkim tirom od Gmünda v LUschau s krilom
od Alt-Nagelberga v Heidenreicbstein. — 208. Ukaz, s katerim se razveljavlja ukaz z dne 14. marca
1893. 1. glede komisij, ki se strani političnih deželnih oblastev in poljedelskega ministrstva poslujejo kakor
strokovni pridodani svetniki v stvareh trtne uši. — 209. Razglas, da se Najviše dopustilo za lokalno železnico
z električnim obratom iz Badna v Vöslau prenaša na delniško družbo Dunajskih lokalnih železnic in
da se izpreminjajo nekatera dopustilna določila za to lokalno železnico. — 210. Razglas o ustanovitvi
po enega davčnega in sodnega hranilnega urada v Slemien-u, Niemirów-u in Lutowiski v Galiciji.
20*.
Dopustilnica z dne 12. novembra
1898. L,
za lokalno železnico z ozkim tirom od Gmlinda
v Litschau s krilom od Alt-Nagelberga v Heidenreichstein.
Na podstaví Najvišega pooblastila dodeljujem
v porazumu z udeleženimi ministrstvi nižjeavstrijskemu
deželnemu odboru po pogojih in načinih,
določenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o
dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1.
(drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno
dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice,
katero bo kot lokalno železnico z ozkim tirom napraviti
od postaje Gmünd državne železniške proge
Dunaj —Gmünd—Praga čez Alt- in Neu-Nagelberg
in Gopprechts v Litschau s krilom od Alt-Nagelberga
v Heidenreichstein.
g. 1.
Železnici, katera je predmet te dopustilnice, se
podeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decem-
(Slovenisch.)
411
bra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene
ugodnosti.
g. 2.
Koncesijonar je dolžen, začeti gradnjo dopuščene
železnice precej po dobljenem dovolila za
gradnjo, dokončati jo najdalje v enem in pol leta,
računaje od današnjega dne, in dodelano železnico
izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat
nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bode držal gorenjega roka za gradnjo,
in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo,
mora dati koncesijonar na zahtevo državne
uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih
papirjih, v katerih se smejo nalagati novci
varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se
srne izreči, da je zapala ta varščina.
g. 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje
koncesijonarju pravica razlastitve po določilih dotičnih
zakonitih predpisov.
10 5

41 2 Kos LXXII. 207. Dopustilni a z dne 12, novembra 1898.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarju tudi
zastran tistih dovlačnic, ki se morda naredé in o
katerih bi državna uprava spoznala, daje njih naprava
v javni koristi.
g. 4.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu
dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice
in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu
za železnice in pa po semkaj merečih zakonih
in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic
z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak.
Št. 238) in pa po redu za obrat železnic z dne
16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.),
potem po zakonih in ukazih, kateri se dadó morebiti
v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne
naredbe in prometni predpisi, obseženi
v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih,
v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na
posebne prometne in obratne razmere, sosebno
na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu
za železnice, in glede tega bodo veljali dotični
posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo
za železnice.
g. 5.
Koncesijonarju se daje pravica, da s posebnim
dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih
ta postavi, naredi delniško družbo, katera stopi
v vse pravice in zaveznosti koncesijonarja.
Znesek resnične in pa nominalne nápravné
glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo
razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta,
za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo
vozil in pa za dotacijo priČuvnega zaklada, katerega
določi državna uprava^ in se izkažejo, kakor
gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo
med grajenjem, in kar bo morda res kurzne
izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakoršni
drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih
novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti
obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti
napravni glavnici, če privoli državna uprava v namerjane
nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav
in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je odplačati v času,
dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtcžu,
ki ga odobri državna uprava,.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih
obligacij, ki se izdadó, in delnic, potrebujejo odobrila
državne uprave.
g. 6.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah.
Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb
in reči se bo v tem oziru in pa glede polaj šil potujočim
vojaškim osebam ravnati po določilih, katera
bodo vsaki Čas veljala pri avstrijskih državnih že«
leznicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno
brambo in Črno vojsko obéh državnih polovic, na
tirolske deželne strelce in žandarje, in to ne samo
ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak
tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun
k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonar je dolžen, da pristopi k dogovoru,
med avstrijskimi železniškimi družbami
sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči
za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripomaganja
z osebjem in z vozili za vece vojaške
prevoze, dalje da pristopi k vsaki čas veljajocim
predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu
dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1.
o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je na
račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpis za vojaški prevoz
po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu
za čas vojske zadobé za koncesijonarja moč
in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni
železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdado
po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku,
zadobé za koncesijonarja veljavnost, kakor
hitro se mu priznanijo uradoma.
Te dolžnosti ima koncesijonar samo v toliko,
v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo
z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila, dodeljena
vsled tega glede na napravo, opremo in
vrste obrata.
Koncesijonar je dolžen, oddajaje službe se
ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1.
(drž. zak. št. 60) na doslúžené podčastnike iz vojske,
vojne marine in deželne hrambe.

V koliko je enake ugodnosti, kakor jih usta"
navija glede na prevažanje vojakov g. 6., dodelje"
vati civilnim stražnim četam (varnostni straži,
finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom,
to se določa v dopustilnih pogojih.
Kos LXXII. 207. Dopusülnica z dne 12. novembra 1898. 413
7.
8.8.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v g. 9., lit. b) zakona
o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper
napravo novih železnic se določa na devetdeset
(90) let, računeč od današnjega dne, ter mine po
izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo
moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se
ne bi izpolnile dolžnosti, v g. 2. ustanovljene o
začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata,
v kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti
po zmislu g. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
S. 9.
Koncesijonar nima pravice, prepuščati obrat
dopuščene železnice tretjim osebam, razen v slučaju
izrecnega dovolila od strani državne uprave.
Državni upravi se pridržuje pravica, prevzeti
obrat dopuščene železnice in ga potem voditi v še
ostali dopustilni dobi za račun koncesijonarja.
V tem slučaju mora koncesijonar državni
upravi povrniti stroške, ki so resnično nastali vsled
obratovanja, eventuvalno jih je poprečno določiti.
Sicer je načine, kako je voditi ta obrat, uravnati
z obratno pogodbo, katero je skleniti s koncesijonarjem.
g. 10.
Koncesijonar ima dolžnost, po pogojih in
pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne
31. decembra 1894. L (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.)
vsaki čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje
skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi
železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo
in bodo v državnem obratu, in to takó, da bo
imela državna uprava pravico, prosto določevaje
tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati
odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po
skupno porabljam železnici ali posameznih njenih
kosih.
g. H.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme
dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana,
odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih :
1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni
čisti doneski, kar jih bo imela podjetba v poslednjih
sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo
čisti doneski najslabejših dveh let in potem se
izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
Ce bi se železnica odkupila po preteku začasne
davčne prostosti, določene v g. 1., tedaj je
pri seštetju letnih čistih donosov z davki, dokladami
in drugačnimi javnimi davščinami, katere zadenejo
odkupljeno železniško podjetbo, ravnati kot z obratnimi
stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let,
privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka
prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po
odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta
ter ga odbiti od doneska. K tako najdenemu Čistemu
donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki
ga je plačevati od odkupne rente po g. 131., lit. a)
zakona z dne 25. oktobra 1 896. 1. (drž. zak. št. 220),
prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih doneskov.
2. Po zmislu spredaj stoječega določila najdeno
odkupnino je potem koncesijonarju kot odškodnino
za odkup železnice v še ostali dobi dopustila
izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija
in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
3. Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim
sedmim obratnim letom ali kadar bi po
določilih v št. 1 najdeni poprečni čisti donos ne dosegel
vsaj letnega zneska, ki je enak za pogojeno
obrestovanje in razdolžbo zajma, vzprejetega z dovolilom
državne uprave, oziroma eventuvalno izdanih
prednostnih obligacij, potrebni letnini, prištevši
tisto letnino, kije potrebna za štiriodstotno obrestovanje
in razdolžbo po državni upravi odobrene delnične
glavnice v Času, dokler bo trajalo dopustilo,
tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dá država za odkup
železnice, v tem, da država namesto koncesijonarja
prevzame, da ga sama plača, zgoraj omenjeni zajem
do popolne njega razdolžbe ob dogovorjenih
rokovih dospelosti, in da izplačuje spredaj navedeno
letnino za delnično glavnico v polletnih obrokih
ío.r

414 Kos LXXII. 207. Dopustilnica z dne 12. novembra 1898.
30. dne junija in 31. dne decembra vsakega letal I 7. Državna uprava si pridržuje pravico, posta-
po dospelosti, ter da povrne družbi rentnino, ki jo viti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega
je plačevati od te odkupne rente.
! komisarja, lq mora paziti na to, da se stan imovine
od tega Časa počenši ne izpremeni na škodo
državi.
4. Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli
na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu
št. 2., oziroma namesto letnine, ki jo bo po št. 3.
plačevati za delnično glavnico, plačati glavnico, ki
je enaka znesku glavnične, računaje obresti od
obresti, po štiri od sto na leto, diskontovane vrednosti
plačil, ki jih je opravljati po določilih v št. 2.
in 3. (samo ob sebi umevno odbivši morda v zmislu
končnega odstavka v št. 1 storjeni pribitek).
Ako se država odloči, plačati to glavnico, plačaj
jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah vsake vrste,
kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je računiti
pri tempo tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega
med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno
preteklem polletju zaznamovali na dunajski borzi
uradno o državnih zadolžnicah enake vrste.
5. Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa
pride država, izplačavši odškodnino, predpisano
v št. 1 do 4 brez daljne odplate v bremen čisto,
oziroma samo še z nepoplačanim ostankom z odobrilom
državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno
last in v užitek te tukaj dopuščene železnice
z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične,
vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in
blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so morda
last koncesijonarja, in družbena postranska opravila
in pa iz nápravné glavnice narejene obratne in pričuvne
zaklade, v kolikor niso bili ti že določilu primerno
uporabljeni z odobrilom državne uprave.
6. Sklep državne uprave o izvrševanju pravice
državnega odkupa, ki se mora zgoditi vselej z začetkom
koledarskega leta, se v obliki izjave priobči
železniški podjetbi najpozneje do 31. dne
oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi:
a) čas, od katerega se opravi odkup;
b) železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in
drugi imovinski predmeti, kateri morajo kot
pritiklina železniške podjetbe ali iz drugih
pravnih naslovov preiti na državo ;
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi,
potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega
komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti,
katere segajo črez mejo rednega opravilnega obrata
ali provzročujejo trajno obremenjenost.
8. Koncesijonar je dolžen, poskrbeti za to.
da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen
za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni
izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonar ne izpolnil te dolžnosti,
ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarja
in brez sodnega posredovanja prevzeti
v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica
obratovala za račun države, in potemtakem
so odslej vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni
stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do
časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak
mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata
železnice do zgoranjega časa nastale obračunske
dolžnosti in druge dolgove.
9. Država si pridržuje pravico, da na podstavi
odkupne izjave (št. 6) izvrši vknjižbo državne lastninske
pravice na vseh nepremičnih imovinskih
predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonar je dolžen, dati državni upravi,
ako bi se to zahtevalo, na razpolago pravne listine,
katere bi bile morda še potrebne z nje strani.
c) znesek odkupnine, ki jo plača država železniški
podjetbi, eventuvalno s pridržkom poznejše
g. 12.
izprave začasno ovedene odkupne cene (št. 1
do 4) s povedbo plačilnega roka in plačil- Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega
nega kraja. | mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena

Kos LXXII. 208. Ukaz poljedelskega ministrstva z dne 19. novembra 1898. 415
lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega
in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila,
gradivne zaloge in pa iz nápravné glavnice narejene
obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem
v g. 11., št. 5.
Ko mine to dopustilo in pa tudi, ko se odkupi
železnica (g. 11.), obdrži koncesijonar last pričuvnega
zaklada, napravljenega iz lastnih donosov
podjetbe, in pa kar bi imel po obračunih terjati,
potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih
ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si
je koncesijonar sezidal ali pridobil sam po pooblastilu
državne uprave z izrecnim pristavkom, da te
reči niso pritiklina železnice.
8- 13.
Državna uprava ima pravico, se prepričati,
da je gradnja železnice in pa obratna naprava DO
vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in
ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali
pa odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po odposlanem
organu, pregledovati gospodarstvo, in sosebno
po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarja,
kakorkoli se ji vzvidi primerno, prigledovati,
da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar,
ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat
se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega
sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za
predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam
ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom,
dopustilu in družbenim pravilom, oziroma
kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva
dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva
za železnice, katero je dati brez odloga in
katero veže družbo.
8- 14.
Državna uprava si nadalje pridržuje pravico, da
se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila
večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici,
v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti,
poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb
ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo
moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.
SOS.
Ukaz poljedelskega ministrstva
z dne 19. novembra 1898. L,
s katerim se razveljavlja ukaz z dne 14. marca
1893. I. (drž. zak. št. 35) glede komisij, ki se
strani političnih deželnih oblastev in poljedelskega
ministrstva poslujejo kakor strokovni pridodani
svetniki v stvareh trtne uši.
Ukaz poljedelskega ministrstva z dne 14. marca
1893. 1. (drž. zak. št. 35), s katerim se je izpremenilo
določilo pod št3vilko II v ukazu z dne 20. decembra
1885. 1. (drž. zak. št. 5 iz leta 1886.) glede
komisij; ki se strani političnih deželnih oblastev in
poljedelskega ministrstva poslujejo kakor strokovni
pridodani svetniki, izgubi svojo moč in naj se določilo
pod številko II. zadnjega ukaza z ozirom na od
tedaj ustanovljeni deželni zemljedelski svét za
mejno grofijo Moravsko glasi v bodoče tako-le:
II.
Predsedništvo v deželni komisiji ima cesarjev
namestnik (deželni predsednik) ali pa namestnik,
katerega v to določi on Poročila (referate) podajeta
komisiji roferent političnega deželnega oblastva,
kateremu so vsaki Čas izročene uradne razprave
v stvareh trtne uši. in pa tehnični voditelj del, merečih
na zatiranje trtne uši, ako je kateri v deželi
postavljen.
Glasujoči udje deželne komisije so:
a) ud, ki ga pošilja deželni odbor izmed sebe;
b) poslanec deželnega zemljedelskega sveta (na
Češkem, Moravském in Tirolskem po en poslanec
obeh odsekov deželnega zemljedelskega
sveta) ali, kjer deželnega zemljedelskega sveta
ni, poslanec kmetijske družbe;
c) trije udje strokovnjaki, ki jih cesarjev namestnik
(deželni predsednik) pozove vselej na
triletno dobo (1886—1888,1889 —1891 itd.)
oziroma za ostali čas take dobe.
Kast s. r.

416 Kos LXXII. 210. Razglas finančnega ministrstva z dne 25. novembra 1898.
309.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 19. novembra 1898. L,
da se Najviše dopustilo za lokalno železnico
z električnim obratom iz Badna v Vöslau prenaša
na delniško družbo Dunajskih lokalnih železnic in
da se izpreminjajo nekatera dopustilna določila za
to lokalno železnico.
Ker je delniška družba dunajskih lokalnih železnic
kupoma pridobila lokalno železnico z električnim
obratom od Badna v Vöslau, katero je
izdelal in v obrat dejal inžener Franc Fischer na
Dunaju na podstaví Najviše dopustilnice z dne
29. julija 1892. 1. (drž. zak. št. 159) vštevši v to
lokalno železnico privzeto in tudi za električni obrat
urejeno Badensko železnico s konji, se prenašajo
na podstaví Najviše pooblastitve dopustilu primerne
pravice in dolžnosti, nastale imenovanemu inženerju
glede oznamenjene lokalne železnice, na delniško
družbo Dunajskih lokalnih železnic in vsled tega se
dopustilna določila, veljajoča za oznamenjeno lokalno
železnico, izpreminjajo tako-le:
I.
Dopolnjuje določila gg. 1 in 3 Najviše dopustilnice
z dne 29. julija 1892. 1. (drž. zak. št. 159)
se ustanavlja, da je tako imenovana proga na
„Ringu" v Badnu, ki jo je izdelati kakor pomožno
progo obstoječih železnic, in ki vodi od trga pred
kolodvorom južne železnice v Badnu „Wilhelmstrasse",
„Fran z en s stras se" in „Alleegasse" do
„Löwenbrücke 0 , celokupna sestavina podjetja, inda
je na kosu lokalne železnice in Badna v Vöslau, ki
vodi od trga pred kolodvorom južne železnice
v Badnu po „Neugasse" do „Löwenbrücke", in pa
na prej imenovani progi po „Ringu" vzdrževati obrat
nepretrgoma celo leto.
IL
Ker je smatrati oznamenjeno železnico v bodoče
za celokupno sestavino enotnega železniškega
podjetja, ki je predmet Najviših dopustilnic z dne
10. marca 1885. 1. (drž. zak. št. 45) in z dne
29. decembra 1896. 1. (drž. zak.št. 16 izleta 1887.)
nadalje razglasa c. kr. ministrstva za železnice z dne
5. septembra 1898. 1. (drž. zak. št. 165) in pa dopustilnice
z dne 17. oktobra 1898.1. (drž. zak.
št. 195), naj veljajo odslej, razveljavljaje ob enem
določila gg. 6—15 Najviše dopustilnice z dne
29. julija 1892. 1. (drž zak. št. 159), določila
gg. 8 do 15 gori omenjene Najviše dopustilnice
z dne 10. marca 1885. 1. (drž. zak. št 45) tudi za
lokalno železnico Baden—Vöslau v obliki, izpremenjeni
po zgoraj navedenem razglasu o. kr. ministrstva
za železnice z dne 5. septembra 1898. 1.
(drž. zak. št. 165).
III.
Gledé obrata naj veljajo za železniške proge,
obravnavane pod I, v bodoče določila oddelka II dopustilnih
pogojev, ustanovljenih za lokalno železnico
Dunaj —Wiener-Neudorf z dne 28. marca 1885. 1.
z dopolnili, ustanovljenimi po odstavku A III razglasa
c. kr. ministrstva za železnice z dne 5. septembra
1898. 1. (drž. zak. št. 165) namesto odredeb
oddelka II. v dopustilnih pogojih z dne
2J. avgusta 1892. 1. za lokalno železnico Baden —
Vöslau.
Wittek s. r.
SIO.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 25. novembra 1898. L
o ustanovitvi po enega davčnega in sodnega hranilnega
urada v Slemieh-u, Niemirów-u in Lutowiski
v Galiciji.
Na podstaví Najvišega sklepa z dne 5. septembra
1898. 1. se ustanavlja v Slemien-u, Niemirów-u
in Lutowiski v Galiciji za občine v enako
imenovanih sodnih okrajih po en davčni in sodni
hranilni urad.
Vsaki teh novih uradov mora razen del, ki
gredo davčnim uradom kakor takim, oskrbovati tudi
posle kumulativnega sirotinskega in sodnega hranilnega
urada sodnije, obstoječe v njegovem kraju.
Uradno poslovanje novih davčnih in sodnih
hranilnih uradov naj se prične s 1. dnem decembra
1898. 1.
Vsled ustanovitve poprej omenjenih novih uradov
se od imenovanega časa počenši:
1. v sodnem okraju Slemieil ležeče občine
Gilowice, Kocierz ad Moszczanica, Kocieizad Rych-

Kos LXXII. 210. Razglas finančnega ministrstva z dne 25. novembra 1898. 417
wald, Kocon, Krzeszów, Kuków, Kurów, Lachowice,
Las, fcçkowica, Lysina, Oczków, Okrajnik, Pewel
slemienski, Pewelka, Rychwald, Rychwaldek, Slemieri,
Stryszowa, Sucha izločujejo iz davčno-uradnega
okraja Žywiec in se odkazujejo davčnemu
uradu v Slemien-u;
2. v sodnem okraju Niemirów ležeče občine
Biala, Huta obedynska, Magierów, Niemirów, 01szanka,
Parypsy Przedmiescie, Radruž, Smolin,
Szczerzec, Szczerczyk, Uličko seredkiewicz, Uličko
zarçbane, Wróblaczyn izločujejo iz davčno-uradnega
okraja Rawa ruska ter se odkazujejo davčnemu
uradu v Niemirów-u, končno
3. v sodnem okraju Lutowiska ležeče občine
Berchy górne, Carynskie, Chmiel s Ghmielniczkom,
Ghrewt z Olchowiecom, Dwernik z Dwerniczkom,
Hulskie, Krywka, Lutowiska, Nascizne, Paniszczów,
Polana, Pročísne, Rosochate, Rosolin, Ruskie, Serednie
male, Skorodne s Chudákom, Smolnik ad
Lutowiska, Stupiosiany z Berezkim, Ustrzyki górne,
Wolosate, Wydrne, Zatwarnica s Sucherzeki, Žurawin
s Poloninskiem izločujejo iz davčno-uradnega
okraja Ustrzyki dolne ter se odkazujejo davčnemu
uradu v Lutowiski.
Kaizl s. r.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXIII. — Izdan in razposlan dne 10. decembra 1898.
Vsebina: (Št. 211— 217.) 211. Razglas, da se loči pomožni carinski urad v Cajniču od tamošnjega davčnega urada
in da se premešča omenjeni carinski urad na sedlo Metaljka. — 212. Ukaz glede carinskega postopanja
s svetlim bêlom. — 213. Ukaz glede carinskega postopanja s sulfurnim oljem. — 214. Ukaz glede prenaredbe,
oziroma dopolnitve določil abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi pri iskalnici „oljni tropinovec".
— 215. Ukaz o prenaredbi službenega naslova obrtno-nadzorniških asistentov. — 216. Ukaz o
ustanovitvi okrajne sodnije v Polski Ostrawi v Šleziji. — 217. Ukaz, da se odkazujejo občine Svatoslava,
Blahonov-Prosatín in Nová Ves u Kurími k okolišu okrajne sodnije Tišnov na Moravském.
211.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 14. novembra 1898. L,
da se loči pomožni carinski urad v Cajniču od
tamošnjega davčnega urada in da se premešča
omenjeni carinski urad na sedlo Metaljka.
Po sporočilu c. in kr. vkupnega ministrstva
v stvareh Bosne in Hercegovine se pomožni carinski
urad I. razreda, ki je sedaj v Cajniču, loči
s 1. dnem januarja 1899. I. od tamošnjega davčnega
urada in se premesti kakor samostojni pomožni
carinski urad I. razreda na deželno mejo na
sedlo Metaljka, opustivši ob enem tam postavljeni
napovedni urad. Na ta novi pomožni carinski urad
I. razreda, ki bode imel ime Metaljka, preidejo tudi
posebne oblasti dosedanjega carinskega davčnega
urada v Cajniču, naštete v zaznamku carinskih uradov
in carinskih postaj avstrijsko-ogrskega carinskega
ozemlja iz leta 1891.
Kaizl s. r.
312.
Ukaz ministrstev za finance in
trgovino z dne 25. novembra
1898. L
glede carinskega postopanja s svetlim bêlom.
419
Na podstaví člena IV zakona o carinski tarifi
z dne 25. maja 1882. 1. se v porazumu z udeleženima
kraljevima ogrskima ministrstvoma odkazuje
„svetlo belo" t. št. 323 (carinski postavek 3 gl.,
po pogodbi 2 gl., za 100 kg).
V abecednem blagovnem spisku je vsled tega
po iskalnici „svetli skrob 0 sprejeti nastopno
novo iskalnico :
,,Svetlo Ibelo^ zmes osnovno-žveplenokisle gline
z umetnim mavcem (gipsom), napravljena
tako, da se vsede žveplenokisla glina z apnenim
hidratom na dno, tudi v obliki testa kakor
barit-belo . . .
t. št. 223 — 3 gl., glej tudi „satin-belo a .
Pri iskalnici „s a tin-belo" je sprejeti napotilo:
„glej tudi ,svetlo belo*. tt
Ta ukaz stopi takoj v moč.
Kaizl s. r. Di Pauli s. r.
(Sloveniioh.) 104

420 Kos LXXTIL 214. Ukaz ministrstev za finance itd. z dne 28. novembra 1898.
213.
Ukaz ministrstev za finance in
trgovino z dne 25. novembra
1898. 1.
glede carinskega postopanja s sulfurnim oljem.
V poraznimi z udeleženima kraljevima ogrskima
ministrstvoma se izpreminjajo. oziroma dopolnjujejo
določila abecednega blagovnega spiska
k carinski tarifi takó-le :
Iskalnica „olje iz olivnih koščie" naj se
glasi:
„Olje iz olivnih košcic
— stiskano iz košcic aH tropin oliv, kakor
olivno olje
— iz košcic ali tropin oliv po ekstrakciji z žveplenim
ogljencem dobljeno olje zelenkaste ali
rumenkaste barve, ki zaradi svojega zoprnega
duha in neprijetnega okusa ni sposobno, da bi
je ljudje uživali (brez denaturovanja) t. št. 72
opomnja . . . . . 80 kr. za 100 kg."
Oponmja. Odprava tega olja ni omejena na
urade, pooblaščene za ugodnostno ocarinjevanje
denaturovanega olivnega olja, ampak se sme oprav-
Ljati po meri splošnih oblasti uradov za ocarinjevanje
olja t. št. 72.
Pri iskalnici „olivno olje" je sprejeti naslednji
novi odstavek:
„— Glej tudi olje iz olivnih košcic".
Nadalje je pred iskalnico „soline" sprejeti
naslednjo novo iskalnico:
„SulfurilO Olje, gl. olje iz olivnih košcic".
S tem se razveljavljajo določila ministrskega
ukaza z dne 27. avgusta 1894. 1. (drž. zak. št. 184;
uk. št. 35), v kolikor se nanašajo na ocarinjevanje
sulfurnega olja.
Ta ukaz stopi takoj v moč.
Kaizl s. r. Di Pauli s. r.
214.
Ukaz ministrstev za finance in
trgovino z dne 28. novembra
1898. 1.
gledé prenaredbe, oziroma dopolnitve določil
abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi
pri iskalnici ..oljni tropinovec".
V porazumu z udeleženima kraljevima ogrskima
ministrstvoma se izpreminjajo, oziroma dopolnjujejo
določila abecednega blagovnega spiska
k carinski tarifi tako-le :
Iskalnica ,oljni tropinovec" naj se glasi:
„Oljni tropinovec (oljne drože, oljna gošča,
oljna troskva, morchia itd.) po meri resnične
oljne vsebine, ki se od slučaja do slučaja poistini
v njih, kakor olja. od katerih izvira.
Opomnja. Da se poistini resnična vsebina
olja. je ravnati takó-le:
25 cm 3 oljnege tropinovca se kuha s 50 cm'
zredčene žveplene kisline (z vsebino 50 0 /0 žveplenokislega
hidrata Hz SO,+) v pripravni porcelanasti
sklediei četrt ure in se meša (s stekleno palčico), potem
se hitro shladi in se takoj vlije v natančno
kalibrovaní merski cilinder z 200 cm i prostora, ki
naj bo ozek in visok. Ostanki v sklediei se opetovano
izplaknejo s 5 cm 3 gori imenovane žveplene
kisline vsakikrat tako dolgo, da sega tekočina v merskem
cilindru natančno do znamenja 100. Na to se
dá še [00cm* pelrolejskega etra v cilinder, tako da je
toiej notri vse tekočine skupaj natančno 200 cm 3 .
Cilinder se na to zapre s pripravnim steklenim
zatikom in se potem 5 minut močno pretresa. Potern
se pusti 24 ur mirno stati. Po tem času se je
petrolejski etei, ki obsega sedaj olje raztopljeno,
zopet odločil kakor gornja plast. Množina plasti
petrolejskega etra, ki ima v sebi olje. se prečita vem^
na razdelitvi cilindrovi: ako se od tega odbije poprej
pridana množina petrolejskega etra. torej
100 cm\ se dobi množina olja, ki je bila v prvotno
porabljenih 25 cm i tropinovca. Ako se množi s 4,
se dobé naravnost prostorninski odstotki, ki so bili
v 100 prostorninskih delih. Prečitati se mora ob
dobri dne\ni luči, ker se pri nekaterih \istah olja
radi temne barve ne dá povsem lahko videti ločilna
črta obeh nastalih tekočinskih plasti. Tu pa tam
nastanejo tudi tri ločene plasti in torej dve ločilni
Črti v tekočini. V tem slučaju ni paziti na spodnjo

Kos LXXIII. 217. Ukaz pravosodneg , ministrstva z dne 6. decembra 1898. 421
ločilno črto in prečitati je kakor merodajno le
gornjo ločilno črto, oziroma tekočinsko plast, ki je
nad gornjo ločilno črto, in izračunati je zopet natančno
tako kakor poprej.
Ta ukaz stopi takoj v moč.
Kaizl s. r. Di Pauli s. r.
Ukaz trgovinskega ministrstva
v porazumn z ministrstvom za notranje
stvari z dne 2. decembra
1898. L
o prenaredbi službenega naslova obrtno-nadzorniških
asistentov.
Deloma izpremenjujé ministrski ukaz z dne
14. marca 1890. 1. (drž. zak. št. 42) se ukazuje,
da naj imajo pomožni organi obrtnega nadzorništva,
ki so se postavili na podstavi tega ukaza in ki se,
ako treba, še postavijo, v bodoče službeni naslov
„komisarji obrtnega nadzorstva".
Ta ukaz stopi z dnem, ko se razglasi, v moč.
Thun s. r. Di Pauli s. r.
21«.
Ukaz pravosodnega ministrstva
z dne 2. decembra 1898. 1.
o ustanovitvi okrajne sodnije v Polski Ostrawi
v Šleziji.
Na podstavi g. 2 zakona z dne 11. junija
1868. 1. (drž. zak. št. 59) se ustanavlja v okolišu
okrožne sodnije Těšín za občine Polska Ostrawa,
Konczyce male, Radwanice, Pietrwald, Michalkowice,
Herzmanice, Muglinów in Hruszów sodnega
okraja Bogumin okrajna sodnija z uradnim sedežem
v Polski Ostrawi.
Z začetkom poslovanja te sodnije, ki se pozneje
določi in naznani, se izločijo imenovane
občine iz okoliša okrajne sodnije Bogumin.
Ruber s. r.
Ukaz pravosodnega ministrstva
z dne 6. decembra 1898. 1.,
da se odkazujejo občine Svatoslava, Blahonov-
Prosatín in Nová Ves u Kurími k okolišu okrajne
sodnije Tišnov na Moravském.
Na podstavi zakonov z dne 11. junija 1868.1.
(drž. zak. št. 59) in z dne 26. aprila 1873 1. (drž.
zak. št. 62) se občine Svatoslava, Blahoüov-Prosatín
in Nová Ves u Kurími izločujejo iz okoliša
okrajne sodnije Byteš Velká in okrožne sodnije
Iglava, ter se odkazujejo okolišu okrajne sodnije
Tišnov, oziroma deželne sodnije Brno.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899.
v moč.
Ruber s. r.

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, í. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, českem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v zaiožbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
NaroČilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, če
se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ah vec desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. | desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
, , 1859. , , , 1868. . . 12 . | , „ , 1879. „ , , 1888.
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane
desetletje od J. 1870. vštevši do L 1879. ... 16 gl. desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889
desetletji od 1. 1870. vštevši do L 1889. pa staneta . .30 gl
16 gl.
20 .
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849. za . . 2 gl. 10 Letnik 1866. za • a gl. 20 kr. Letnik 1883. za • . 2 gl. 50 kr.
„ 1850. * . 5 . 25 . 1867. , • 2 . — »
1884 w . .2 . 50 ,
1851. * . . 1 , 30 • 1868. , • 2 . — » 1885. « . . 1 . 80 ,
1852. JI • . -2 . 60 » 1869. , •3 , —
1886. . .2 , 30 .
s 1853. . 3
T
, 15 n 1870. , • 1 . 40 j»
1887.
9
. .2 . 50 ,
„ 1854. r> . . 4 . 20 . 1871. , •2 , —
1888.
n 9 » . . 4 20 „
„ 1855. . . 2 „ 35 , 1872. , • 3 . 20 „ r 1889. . . 3 „ T)
* 1856. . . 2 . *5 , 1873. „ • 3 . 30 „
1890.
9 .2 . 70 ,
O
* 1857. . 2 . 85 . 1874. .
30 3>
1891. n . . 3
1858. n . . 2 . 4.0 „ 1875. . '2 ; — e » 1892. . .5 . •
1859. * . 2
„ 1876. n .1 . 50 n
1893. * . .3 , ~ »
» 1860. n
I 70 , 1877. „ 1 . — „ 1894. n . .3 , 71
1861. v
. 50 , 1878. . .2 . 30 9 * 1895. . . 3 , 50 „
T) 1862. „
. 40 » 1879. „ .2 . 30
1896 »• . . 3 „ 50 ,
1863. n
, 40 . 1880. . .2 , 20 ^ 1897 „ . . 7 „ 50 ,
n 1864. JI
n 40 . 1881. . . 2 „ 20 „
1865. . 2 „ — „ 1882. , . 3 , — Ä
Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889. 1. vštevši do 1898. L in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celó niso došli ali pa so mu dosli nedostatni,
naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na
Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne
cene ( x \ pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. L, in v izdajah osta*
lih sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopolnjeni,/ae
dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi
vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno ( a/ 4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem \e vsakemu moči dopolnili nedosUtne (po
manjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarmi.
20 gl

Leto 1898. ^3
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXIV. — Izdan in razposlan dne 10. decembra 1898.
Vsebina: Št. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba med avstrijsko-ogrsko monarhijo in Japonskim.
218.
Trgovinska in plovstvena pogodba z dne 5. decembra 1897. 1.
med avstrijsko-ogrsko monarhijo in Japonskim.
(Sklenjena na Dunaju dne 5. decembra 1897. L, po Njegovem c. in kr. apostolskem Veličanstvu pritrjena na
Dunaju dne 30. novembra 1898. L, o čemer sta se obojestranski njeni pritrdili izmenjali dne 30. novembra 1898. 1.
na Dunaju.)
Nos Franeiseus Josephus Primus,
divina favente dementia Austriae Imperator;
Apostolicus Rex Hungáriáé, Rex Bohemiae, Dalmatiae, Croatiae, Slavoniae,
Galiciae, Lodomeriae et Illyriae; Archidux Austriae; Magnus Dux Cracoviae;
Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae, Carinthiae, Oarnioliae, Bucovinae,
superioris et inférions Silesiae; Magnus Princeps Transilvaniae; Marchio
Moraviae; Comes Habsburgi et Tirolis etc. etc.
faoimus
Notum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore praesentium
Quum a Plenipotentiary Nostro atque illo Majestatis Suae Japaniae Tmperatoris
ad promovendas et dilatandas commerça relationes inter Utriusque Nostrum
ditiones et subditos existentes conventio die quinto mensis Decembris anni elapsi
Vindobonae inita et si gnatafuit tenoris sequtntis:
(SlovejiUth.) 105

{

Kos LXXJV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim zjlne 5. decembra 1897. 425
Padministration de la justice, ils jouiront de tous le»
droits et privilèges dont jouissent les nationaux.
Pour tout ce qui concerne le droit de résider et
de voyager, de posséder des biens et effets mobiliers
quelconques, de disposer de quelque manière que
ce soit des biens de toutes sortes qu'ils peuvent
légalement acquérir, et transmettre par succession,
par testament ou autre manière, les sujets de chacune
des Hautes Parties cou tractantes jouiront, dans les
territoires de l'autre, des mêmes privilèges, libort< s
et droits que les nationaux ou les sujets de la nation
la plus favorisée sans pouvoir être tenus à acquitter
des impôts ou taxes autres ou plus élevés. Les sujets
de chacune des Hautes Parties contractantes jouiront,
dans les tetritoire^ de l'autre, d'une entière liberté
de conscience et pourront, en se conformant aux
lois, ordonnances et règlements du pays, se livrer à
r exercice privé ou public de leur culte; ils jouiront
aussi du droit d'inhumer leurs nationaux respectifs,
suivant leurs coutumes religieuses, dans des lieux
convenables et appropriés qui seront établis et
entretenus à cet effet.
Ils ne seront contraints, sous aucun prétexte,
à subir des charges ou à payer des taxes autres ou
plus élevées que celles qui sont ou seront perçues
sur les nationaux ou les sujets de la nation la plus
favorisée.
Article II.
Les sujets de chacune des Parties contractantes
qui résident dans les territoires de l'autre,
ne seront astreints à aucun service militaire
obligatoire, soit dans l'armée ou la marine, soit
dans la garde nationale ou la milice; ils seront
exempts de toutes contributions imposées en lieu
et place du service personnel et de tous emprunts
forcés de toutes exactions ou de contributions
militaires.
Sont toutefois exceptées les charges qui sont
attachées à la possession d'un bien-fonds, ainsi que
les prestations et réquisitions militaires auxquelles
tous les nationaux peuvent être appelés à se soumettre
comme propriétaires, fermiers ou locataires
d'immeubles en tant que la possession d'un bienfonds
ou d'immeubles sera permise.
Article III.
Il y aura réciproquement pleine et entière
liberté de commerce et de navigation entre les
territoires des Hautes Parties contractantes.
Les sujets de chacune des Hautes Parties contractantes
pourront, en quelque lieu que ce soit des
stvareh, nanašajočih se na pravosodje, vse pra\ice
| in ugodnosti tozemcev.
Pripadniki vsake izmed visokih strank pogodnic
naj uživajo v ozemljih druge z ozirom na naselitev
in potovanje, na posest blaga in premičnih
stvari vsake vrste, na razpolaganje vsake vrste glede
vsega imetja, ki si ga morejo zakonito pridobiti, in
z ozirom na prenos za slučaj smrti, ki se zgodi
bodisi vsled poslednje volje ali na drugi način, iste
ugodnosti, svobode in pravice in naj v teh ozirih ne
bodo podvrženi visim davščinam in bremenom, nego
tozemci ali pripadniki največo ugodnost uživajočega
naroda. Pripadniki vsake izmed visokih strank pogodnic
naj uživajo v ozemljih druge popolno duševno
svobodo in pa po zakonih, ukazih in pravilnikih
pravico, opravljati zasebno ali javno svojo
božjo službo in tudi pravico, svoje dotične rojake
pokopavati po svojih verskih obredih na mestih,
pripravnih in za primerne spoznanih, v ta namen
napravljenih in vzdržavanih.
Z nobeno pretvezo naj se ne silijo, plačevati
druge ali više davščine ali davke nego tiste, katere
plačujejo sedaj ali v bodoče tozemci ali pripadniki
največo ugodnost uživajočega naroda.
Člen II.
Pripadniki vsake izmed strank pogodnie, ki
stanujejo v ozemljih druge, naj bodo oproščeni
vsake prisilne vojaške službe katerekoli vrste, bodisi
v vojski, v mornarici, državljanski brambi ali v milici,
vseh namesto osebnega službovanja naloženih
davščin in vseh prisilnih posojil ali vojaških dajatev
ali davščin.
Od teh pa so izvzeta bremena, ki se drže posesti
nepremičnega imetja, in pa vojaške dajatve in
zaprošnje, katerim se morejo, v kolikor je sploh dovoljena
posest ležečega blaga ali nepremičnin,
privzeti vsi domačini v svoji lastnosti kakor posestniki,
zakupniki ali najemniki nepremičnin.
Člen III.
Med ozemlji obeh visokih strank pogodnie
bodi obojestranska svoboda trgovine in plovstva.
Pripadniki vsake izmed visokih strank pogodnic
smejo povsod v ozemljih druge trgovati na
105*

426 Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena p< ogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897.
territoires de l'autre, fairele commerce tant en gros
qu'en détail de tous produits, objets fabriqués,
lóus articles de commerce licite, soit en personne,
soit par leurs agents, seuls ou en entrant en société
avec des étrangers ou avec des nationaux; ils
pourront y posséder, louer et occuper des maisons
et boutiques, des fabriques, des magasins, louer des
í erres à l'effet d'y résider ou d'y exeicer une industrie
ou faire i e commerce, le tout en se conformant
comme les nationaux eux-mêmes aux lois, aux
règlements de police et de douane du pays.
Us auront pleine liberté d'entrer avec leurs Oni naj imajo pravico, svobodno in varno
navires et leurs cargaisons dans tous les ports et s svojimi lad i jami in njih nakladi obiskovati vse pri-
rivières de leurs territoires respectifs, qui sont ou stane in reke v doticnih ozemljih, ki so odprti ali bodo
pourroni être ouverts au commerce extérieur, et v bodoče odprti zunanji trgovini, in naj mejsebojno
jouiront, en matière de commerce, d'industrie et de uživajo v stvareh trgovine, industrije in plovstva tisto
navigation, du même traitement que les nationaux ravnanje kakor tozemci ali pripadniki naroda, uži-
ou les sujets de la nation la plus favorisée, sans vajočega največo ugodnost, ne da bi plačevali drugih
avoir à payer aucun impôt, taxe ou droit de ali viših davkov, naklad ali carin katerekoli vrste ali
quelque nature ou de quelque dénomination que ce imena, bodisi da se pobirajo v imenu ali v prid
soit, perçu au nom ou au profit du Gouvernement, vlade, javnih uradnikov, zasebnikov ali katerihkoli
de fonctionnaires publics, de particuliers, de cor- združeb ali za\odov, nego tiste, katere plačujejo toporations
ou établissements quelconques, autres ou | zemci ali pripadniki naroda, uživajočega največo
plus élevés que ceux imposés aux nationaux ou ugodnost; vse to vedno po zakonih, ukazih in pra-
aux sujets de la nation la plus favorisée; le tout en vilih dotične dežele.
se conformant aux lois, ordonnances et règlements
des pays respectifs.
Article IV.
Les habitation^, iabriques, magasins et
boutiques des sujets de chacune des Hautes Parties
contractantes dans les territoires de l'autre, ainsi
que leurs dépendances, servant soit à la demeure,
soit à l'industrie ou au commerce, sei ont respectés.
Il ne sera point permis d'y procéder à des perquisitions
ou visites domiciliaires non plus que
d'examiner ou d'inspecter les livres, papiers ou
comptes, sauf dans les conditions et formes prescrites
par les lois, ordonnances et règlements
applicables aux nationaux ou aux sujets de la nation
la plus favorisée.
Article V.
Il ne sera imposé à l'importation dans la
Monarchie austro-hongroise de tous articles produits
ou fabriqués dans le territoire de Sa Majesté
l'Empereur du Japon, de quelque endroit qu'ils
viennent, et à l'importation dans le territoire de Sa
Majesté l'Empereur du Japon de tous articles produits
ou fabriqués dans la Monarchie austrohongroise,
de quelque endroit qu'ils viennent, aucun
debelo ali drobno z \semi vrstami izdelkov zemlje in
marljivega obrta ter z vsemi vrstami blaga, v kolikor
i se sme spraviti v promet, bodisi osebno ali po zaukazancih,
sami ali v zvezi s tujci ali tozemci; oni
i smejo imeti ali najemati stauovališča in prodajalnice,
tovarniška poslopja in skladišča za blago 1er
stanovati v njih, smejo tudi v zakup jemati zemljo
v namene naselitve, industrije in trgovine, pri čemer
so, kakor tozemci, podvrženi zakonom, redarshenim
in carinskim predpisom dežele.
Člen IV.
Poslopja za stanovanje, tovarne, skladišča za
blago in prodajalnice pripadnikov vsake visokih
strank pogodnie v ozemljih druge, in pa vse k njim
pripadajoče prostornosti, ki so določene za namene
naselitve, industrije in trgovine, naj bodo neoskrunljiva.
Ne dopušča se, opravljati tam hišne raziskave,
ali knjige, papirje in račune preiskovati ali preskuševati,
izvzemši v tistih slučajih in v tistih oblikah,
v katerih se dadó lake odiedbe po zakonih, ukazih
in pravilih porabljati tudi za tozemee ali pripadnike
naroda, uživajočega največo ugodnost.
Člen V.
Ob uvozu v avstrijsko-ogr&ko monarhijo naj se
na vse predmete, ki so izdelani ali narejeni v ozemlju
Njegovega Veličanstva cesarja Japonskega, od katerega
trga koli prihajajo, in ob uvozu v ozemlje Njegovega
Veličanstva cesarja Japonskega naj se na
vse predmete, ki so izdelani ali narejeni v avstrijsko -
ogrski monarhiji, od katerega trga koli prihajajo, ne
nalagajo nikake druge ali više carine nego na enako-

Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne 5. decembra '897. 427
droit autre ou plus élevé que celui imposé aux
articles similaires produits ou fabriqués dans tout
autre pays étranger.
De même, aucune prohibition d'importation ne
sera établie dans les territoires de l'une des Hautes
Parties contractantes sur un article quelconque
produit ou fabriqué dans les territoires de l'autre,
de quelque endroit qu'il vienne, à moins que cette
prohibition ne soit appliquée en même temps à
l'importation des articles similaires produits ou
fabriqués dans tout autre pays. Cette dernière disposition
n'est pas applicable aux prohibitions sanitaires
ou autres provenant de la nécessité de
protéger la sécurité des personnes, ainsi que la
conservation du bétail et des plantes utiles à l'agriculture.
Article VI.
Il ne sera imposé dans les territoires de chacune
des Hautes Parties contractantes, à t'expor
tation d'un article quelconque à destination des
territoires de l'autre, aucun droit ou charge autre
ou plus élevé que ceux qui sont ou seront payables
à l'exportation des articles similaires à destination
d'un autre pays étranger quel qu'il soit; de même,
aucune prohibition ne sera imposée à l'exportation
d'aucun article des territoires de l'une des Parties
contractantes à destination des territoires de l'autre
sans que cette prohibition soit également étendue
à l'exportation des articles similaires à destination
de tout autre pays.
Article VIL
Les sujets de chacune des Hautes Parties
contractants jouiront, dans les territoires de l'autre,
de l'exemption de tous droits de tiansil et d'une
parfaite éga'ité de traitement avec les nationaux
pour tout ce qui concerne le magasinage, les
primes, les facilités et les drawbacks.
Ai ticle Viii.
Les objets passibles dun d i oit d'entrée qui
sont importés comme échantillons par des marchands,
des industriels ou des commis-voyageurs
seront, de part et d'autre, admis en franchise de
droits d'entrée et de sortie à la condition que ces
objets soient réexportés, sans avoir été vendus,
dans le délai fixé par les lois du pays respectif et
sous réserve de l'accomplissement des formalités de
douane pour en assurer la réexportation ou la réintégration
en entrepôt. La réexportation des échantillons
devra être garantie dans les territoires des
Hautes Parties contractantes immédiatement au
premier lieu d'entrée soit par dépôt du montant
des droits de douane respectifs soit par cautionne
ment.
vrstne predmete, ki so izdelani ali narejeni v kak 1
tuji deželi.
Tudi naj se glede kakega predmeta, izdelanega
ali narejenega v ozemljih ene visokih strank pogodnic,
od kateregakoli trga pride, ne izda nikaka
prepoved uvoza v ozemlja druge, ki ne zadeva enako
uvoza enakovrstnega predmeta iz kake tretje dežele.
Ta poslednji predpis ne velja za zdravstvene in
druge prepovedi,- katere provzroči potreba varovati
javno zdravje, ohranitev živine ali rastlin, koristnih
kmetovalstvu.
Člen VI.
V ozemljih vsake visokih strank pogodnie naj
se ob izvozu v ozemlja druge ne nalagajo na nikak
predmet druge ali više carine ali davščine nego
tiste, ki se plačujejo sedaj ali v bodoče ob izvozu
enakovrstnih predmetov v katerokoli drugo tujo deželo;
tudi se ne sme ustaviti izvoz kakega predmeta iz
ozemelj ene strank pogodnie v ozemlja druge, če se
to ne razteza enakomerno na izvoz enakovrstnih
predmetov v kako drugo deželo.
Člen VII.
Pripadniki vsake visokih strank pogodnie naj
bodo v ozemljih druge oproščeni plačevanja prevozne
carine in naj bodo glede vsega, kar se nanaša
na zaloge, povračila izvoznine, olajšave in povratne
carine, popolnoma enaki tozemcem.
Člen VIII.
Za predmete, zavezane uvozni carini, katere
uvažajo trgovci, obrtniki in trgovinski potovalci za
uzorce, se pripoznava na obeh straneh oprostilo od
uvoznin in izvoznin, če se ti predmeti v roku, določenem
z deželnimi zakoni, izvozijo zopet neprodani
in s pridržkom, da se izpolnijo carinske formalnosti,
potrebne za zopetni izvoz in za spravljanje nazaj
v zalogo. Zopetni izvoz uzorcev se mora v ozemljih
visokih strank pogodnie zajamčiti neposredno
v prvem uvoznem kraju, položivši znesek dotičnih
carinskih pristojbin ali z ugotovitvijo.

428 Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne .Vdpcembra 1897.
Seront de même exempts de part et d'autre
des droits d'entrée, les cartes d'échantillons, les
échantillons en morceaux coupés de la pièce où les
échantillons représentant les marchandises en tant
qu'ils ne peuvent servir à aucun autre usage, même
lorsqu'ils seront importés d'une manière autre que
celle prévue dans l'alinéa précédent.
Article IX.
S'il est prélevé dans les territoires de l'une
des Hautes Parties contractantes dans le pays entier
ou dans une circonscription restreinte un droit
interne, soit pour le compte de l'Etat, soit pour
celui d'une commune ou d'une corporation, de la
production, de la fabrication ou de la consommation
d'un article, l'article similaire qui serait importé
des territoires de l'autre Partie contractante ne
pourra, dans ce pays ou dans cette circonscription,
être grevé que du droit égal et non d'un droit plus
élevé, ni plus onéreux.
Il ne pourra être prélevé des droits internes
quelconques dans le cas où les articles de même
nature ne seraient pas produits ou fabriqués ou ne
seraient pas frappés des mêmes droits dans ce pays
ou dans cette circonscription.
Article X.
Tous les articles qui sont ou pourront être
également importés dans les ports du territoire de
Sa Majesté l'Empereur du Japon sur des navires
japonais pourront, de même, être importés dans
ces ports sur des navires autrichiens ou hongrois ;
dans ce cas, ces articles n'auront à payer aucun
droit ou charge, de quelque dénomination que ce
soit, autres ou plus élevés que ceux imposés sur les
mêmes articles importés par des navires japonais.
Réciproquement, tous les articles qui sont ou
pourront être légalement importés dans les ports
autrichiens ou hongrois sur des navires autrichiens
ou hongrois pourront, de même, être importés dans
ces ports sur des navires japonais ; dans ce cas,
ces articles n'auront à payer aucun droit ou charge
de quelque dénomination que ce soit, autres ou
plus élevés que ceux imposés sur les mêmes
articles importés par des navires autrichiens ou
hongrois. Cette égalité réciproque de traitement
sera accordée indistinctement, soit que ces articles
viennent directement des pays d'origine, soit qu'ils
viennent de tout autre lieu.
De même, il y aura parfaite égalité de traitement
relativement à l'exportation; ainsi, les mêmes
droits d'exportation seront payés, et les mêmes
primes et drawbacks seront accordés, dans les territoires
de chacune des Hautes Parties contractantes,
sur l'exportation de tout article qui est ou pourra
Nadalje se pripuščajo vzajemno listi z uzorci
ia uzorci v odrezkih in pa poskusi, če so pripravni
samo za rabo kakor poskusi, prosti uvoznin, tudi če
se uvažajo po einigem potu nego v prejšnjem odhtavku
o zna menj en o m.
Člen IX.
i Ako se ^ ozemlju ene visokih strank pogodnie
v celi deželi ali v omejenem okrožju, bodisi za račun
, države ali za račun kake občine ali združbe pobira
i notranja davščina od izdelovanja, napravljanja ali
i porabe kakega predmeta, sme se na enaki predmet,
! če se uvaža iz ozemlja druge stranke, v tej deželi
ali v tem okrožju nalagati le enaka in ne večja ali
I težja davščina.
Nikake notranje davščine se ne smejo pobirati,
ako se v tej deželi ali v tem okrožju ne izdelujejo
ali ne napravi jajo predmeti iste vrste ali, Če se tudi
, tam izdelujejo in napravljajo, pa jih ne zadeva isla
I davščina.
Člen X.
Vsi predmeti, ki se zakonom primerno uvažajo
ali smejo uvažati v japonske pristane na japonskih
ladijah, se lahko uvažajo v te pristane tudi na
avstrijskih ali ogrskih ladijah, ne da bi bili podvrženi
drugim ali visim carinam ali davščinam kateregakoli
imena, kakor če bi se ti predmeti uvažali
na japonskih ladijah; in narobe se lahko vsi predmeti,
ki se v avstrijskih ali ogrskih pristanih zakonito
uvažajo ali smejo uvažati na avstrijskih ali ogrskih
ladijah, uvažajo v te pristane tudi na japonskih ladijah,
ne da bi bili podvrženi drugim ali visim carinam
ali davščinam katerega koli imena, kakor če
bi se ti predmeti uvažali na avstrijskih ali ogrskih
ladijah. To obojestransko enako ravnanje se godi
brez razlike, ali prihajajo dotični predmeti neposredno
iz kraja izvirka ali od kakega drugega trga.
Ravno tako naj bode povsem enako ravnanje
tudi glede izvoza, tako da se naj v ozemljih vsake
visokih strank pogodnie ob izvozu kakega predmeta,
ki se lahko sedaj ali v bodoče zakonito izvaža iz
njega, plačujejo iste izvoznine in dovoljujejo ista
povračila izvoznine in povratne carine, vsejedno, ali

Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena p zgodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897. 42 f )
être légalement exporté, que cette exportation ait se izvaža na japonskih ali na avstrijskih ali ogrskih
lieu sur des navires japonais ou sur des navires ladij ah, in brez ozira na namenišce, bodisi da je
autrichiens ou hongrois et quel que soit le lieu de j pristan ene visokih strank pogodnie ali kake
destination, qu'il soit un des ports de chacune des I tretje sile.
Hautes Parties contractantes ou un des ports d'une
Puissance tierce.
Article XL
Aucun droit de tonnage, de port, de pilotage,
de phare, de quarantaine ou autres droits similaires
ou analogues, de quelque nature ou sous quelque
dénomination que ce soit, levés au nom ou au
profit du Gouvernement, de fonctionnaires publics,
de particuliers, de corporations ou d'établissements
quelconques qui ne seraient également et sous les
mêmes conditions imposés en pareil cas sur les
navires nationaux ou sur les navires de la nation
la plus favorisée, ne seront imposés dans les
ports des territoires de chacune des Hautes Parties
contractantes, sur les navires de l'autre. Cette
égalité de traitement sera appliquée réciproquement
aux navires respectifs, de quelque endroit qu'ils
arrivent et quel que soit le lieu de destination.
Article Xïï.
En ce qui concerne le placement des navires,
leur chargement, leur déchargement dans les
ports, bassins, docks, rades, havres ou rivières
des territoires des Hautes Parties contractantes,
il ne sera accordé aux navires nationaux aucun
privilège ni aucune faveur qui ne le soit également
aux navires de l'autre Partie, la volonté des Hautes
Parties contractantes étant que, sous ce rapport
aussi, les navires respectifs soient traités sur le pied
d'une parfaite égalité.
Article XIII.
Člen XI.
V pristanih ozemelj vsake visokih strank pogodnic
se ne smejo ladijam druge nalagati nikake
bečvarine, pristanske pristojbine, privodnine, svetilniške,
karantenske ali sličné pristojbine katere koli
vrste ali katerega koli imena, ki se pobirajo bodisi
v imenu ali v prid vlade, bodisi v prid javnih uradnikov,
zasebnikov, združeb ali zavodov katerekoli
vrste, ako se v enakih slučajih enako in z istimi pogoji
ne nalagajo tozemskim ladijam in ladijam naroda,
uživajočega največo ugodnost. Ta enoličnost
v ravnanju naj menjaje velja za dotiČne ladije, brez
ozira na to, iz katerega pristana ali trga prihajajo in
kam so namenjene.
Člen XII.
Glede sidrališča, nakladanja in razkladanja
ladij v pristanih, krnicah, ladjenicah, pristaniščih in
na rekah v ozemljih visokih strank pogodnie naj se
tozemskim ladijam ne dodeljuje niti kaka predpravica
niti kaka ugodnost, ki ne gre enako ladijam
druge stranke; namen visokih strank pogodnie je,
da se tudi v tem oziru ravna z obojestranskimi ladijami
povsem enako.
Clen XIII.
11 est fait exception aux dispositions du Obrežno plovstvo v ozemljih ene ali druge
présent Traité pour le cabotage dans les territoires visokih strank pogodnie se ne izpreminja z določili
de Tune ou de l'autre des Hautes Parties con- te pogodbe; podvrženo naj ostane zakonom, ukazom
tractantes, dont le régime reste soumis aux lois, in pravilom dotičnih dežel. Dogovorjeno pa je, da
ordonnances et règlements des pays respectifs. Il est naj japonski državljani v avstrijsko-ogrski monarhiji
entendu toutefois que les sujets japonais dans la in avstrijski ali ogrski državljani v ozemlju Njego-
Monarchie austro-hongroise, et les sujets autrichiens vega Veličanstva cesarja Japonskega uživajo v tem
ou hongrois dans le territoire de Sa Majesté l'Em- 1
oziru pravice in ugodnosti, ki so po tistih zakonih,
pereur du Japon jouiront, pour tout ce qui concerne [ ukazih in pravilih dovoljene ali se v bodoče dovolc
le cabotage, des droits et privilèges qui sont ou I pripadnikom kake druge dežele.
seront accordés par ces mêmes lois, ordonnances
et règlements aux sujets de tout autre pays.
Tout navire japonais chargé à l'étranger d'une Vsaka japonska ladija, ki je v kaki tuji deželi
cargaison destinée en tout ou en partie à deux ou povsem ali deloma naložena z blagom za dva ali več
plusieurs ports de l'Autriche ou de la Hongrie et I avstrijskih ali ogrskih pristanov, in vsaka avstrijska

A 30 Kos LXXIV. 218. Trgo\iuska in plovstvena ] Dgodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897.
tout navire autrichien ou hongrois chargé à
l'étranger d'une cargaison destinée en tout ou en
partie à deux ou plusieurs ports du territoire de
Sa Majesté l'Empereur du Japon pourra, en se conformant
aux lois et aux règlements de douane du
pays, décharger une partie de sa cargaison dans un
port, et continuer son voyage pour l'autre ou les
autres ports de destination où le commerce étrangei
est admis, dans le but d'y décharger une autr<
partie ou te reste de sa cargaison d'origine,
Le Gouvernement japonais concède en outre
aux navires autrichiens et hongrois de continuer
comme par le passé, et pour toute la durée du
présent Traité, à transporter des cargaison? entre
les ports ouverts de l'Empire, à l'exception des
ports d'Osaka, de Niigata et d'Ebisu-Minato.
Article XIV.
Tout vaisseau de guerre ou navire de commerce
de l'une ou de l'autre des Hautes Parties
contractantes qui serait forcé par le mauvais
temps ou pour toute autre raison de se réfugier
dans un port de l'autre, aura la liberté de s'y faire
réparer, de s'y pourvoir de tous les approvisionnements
dont il aura besoin et de reprendre la mei
sans payer d'autres taxes que celles qui seraient
acquittées en pareille circonstance par les navires
nationaux. Dans le cas cependant où le capitaine
d'un navire de commerce se trouverait dans 'a
nécessité de vendre une partie de sa cargaison
pour payer les frais, il sera obligé de se conformei
aux règlements et tarifs du lieu où il aurai'
lelâché.
S'il arrive qu'un vaisseau de guerre ou un
navire de commerce de l'une des Hautes Partie.contractantes
échoue ou fasse naufrage sur les
côtes de l'autre, les autorités locales en infor
nieront sans retard le Consul-Général, le Consul,
te Vice-Consul ou l'Agent consulaire le plus
voisin.
Toutes les opérations relatives au sauvetage
des navires japonais naufragés ou échoués dans let
eaux territoriales de l'Autriche ou de la Hongrie
auront lieu conformément aux lois, ordonnances et
règlements de l'Autriche et de la Hongrie et, réei
proquement, toutes ]e^ mesures de sauvetage
relatives aux navires autrichiens ou hongrois oaufragés
ou échoués dans les eaux territoriales de
Sa Majesté l'Empereur du Japon, auront lieu conformément
aux lois, ordonnances et règlements du
Japon.
Tous navires ou vaisseaux ainsi échoués ou
naufragés, tous débris et accessoires, toutes fournitures
leur appartenant, et tous effets et m*»rcharidists
sauvés desdits navires ou vaisseaux, y eoinpris
ceux qui auraient été jetés à la mer, ou les
ali ogrska ladija, ki je v kaki tuji deželi povsem ali
deloma naložena z blagom za dva ali vec japonskih
pristanov, sme del svojega naklada raztovoriti v enem
namembnih pristanov in nadaljevati svojo pot v drugi
ali v druge pristane, ako je tam dovoljena tuja
trgovina, da raztovori drugi del ali ostanek svojega
prvotnega naklada, v vseh slučajih opazovaje zakone
in carinske predpise dotične dežele.
Japonska vlada privoljuje vrhu tega v to, da
smejo avstrijske in ogrske ladije poslej kakor poprej
za dobo te pogodbe odpravljati naklade med
odprtimi pristani cesarstva, izvzemši v pristane ali
iz pristanov Osaka, Niigata in Ebisu-Minato,
Člen XIV.
Vse vojne ali trgovske ladije ene ali druge visokih
strank pogodnie, ki so vsled viharnega vrenicna
ali iz kakega drugega vzroka prisiljene, iskati
si pribežališča v pristanu druge stranke, naj imajo
pravico, delati tam poprave, si pridobiti vse potrebne
zaloge in iti zopet na morje, ne da bi plačale kake
druge pristojbine nego tiste, ki jih morajo v takih
slučajih plačevati tozemske ladije. Ako pa bi se
\odja kake trgovske ladije čutil prisiljenega, prodati
del svojega naklada, da poplača razhodke, tedaj naj
bo dolžen, ra\nati se po ukazih in tarifah kraja,
v katerega je prišel.
Ako se kaka vojna ali trgovska ladija ene \isokih
strank pogodnie razbije ali razsuje na obrežjih
druge, naj krajevna oblastva brez odloga obvestijo
generalnega konzula, konzula, podkonzuia ali konzularnega
agenta, ki ima najbliže svoj sedež.
Vse rešilne naredbe glede japonskih ladij, ki
so se ponesrečile ali razbile v obrežnih vodah
Avstrijskega ali Ogrskega, naj nastopijo po avstrij-
-kih in ogrbkih zakonih, ukazih in pravilih, in narobe
naj vse rešilne naiedbe glede avstrijskih ali ogrskih
ladij, ki so se ponesrečile ali razbile v obrežnih
vodah Njegovega Veličanstva cesarja Japonskega,
nastopijo po japonskih zakonih, ukazih in pravilih.
Vse tako tazbite ali ponesrečene ladije ali plovila,
vse podrtine ladije in vse ladijske prilikline, in
pa vse njene opravne leči, dalje \se blago, ki se je
rešilo od teh ladij in plovil, všlevši tisto, ki se je
! vrglo v morje, alf izkupilo teh predmetov, ako so se

Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897. 431
produits desdits objets, s'ils sont vendus, ainsi
que tous papiers trouvés à bord de ces navires ou
vaisseaux échoués ou naufragés, seront remis aux
propriétaires ou à leurs représentants quand ils les
réclameront. Dans le cas où ce^ propriétaires ou
représentants ne se trouveraient pas sur les lieux,
lesdits produits ou objets seront remis aux Consuls-Généraux,
Consuls, Vice-Consuls ou Agents
consulaires respectifs, sur leur réclamation, dans
le délai fixé par les lois du pays, et ces officiers
consulaires, propriétaires ou représentants paieront
seulement les dépenses occasionnées pour la
conservation desdits objets ainsi que les frais de
sauvetage ou autres dépenses auxquels seraient
soumis, en cas de naufrage, les navires nationaux.
Les effets et marchandises sauvés du naufrage
seront exempts de tous droits de douane, à moins
qu'ils n'entrent dans la consommation intérieure,
auquel cas ils paieront les droits ordinaires.
Dans le cas où un navire appartenant aux
sujets d'une des Hautes Parties contractantes ferait
naufrage ou échouerait sur les territoires de l'autre,
les Consuls-Généraux, Consuls, Vice-Consuls ou
Agents consulaires respectifs seront autorisés, en
l'absence du propriétaire, capitaine ou autre représentant
du propriétaire, à prêter leur appui officiel
pour procurer toute l'assistance nécessaire aux
sujets des Etats respectifs. Il en sera de même
dans le cas où le propriétaire, capitaine Ou autre
représentant serait présent, et demanderait une
telle assistance.
Article XV.
Tous les navires qui, conformément aux lois
japonaises, sont considérés comme navires japonais
et tous les navires qui, conformément aux lois
autrichiennes ou hongroises, sont considérés comme
navires autrichiens ou hongrois seront respectivement
considérés comme navires japonais et autrichiens
ou hongrois pour l'application du présent
Traité.
Article XVI.
Si un marin déserte d'un vaisseau de guerre
ou d'un navire de commerce appartenant à Tune
ou à l'autre des Hautes Parties contractantes sur
les territoires de l'autre, les autorités locales seront
tenues de prêter toute assistance en leur pouvoii
pour l'arrestation et la remise de ce déserteur, sur
la demande qui leur sera adressée par le Consul
du pays auquel appartient le navire ou vaisseau du
déserteur ou par le représentant dudit Consul.
prodali, prav tako vsi papirji, ki so se našli na krovu
teh razbitih ah ponesrečenih ladij ali plovil, naj se
izročijo lastnikom ali njih namestnikom, ako jih
zahtevajo. Ako ti lastniki ali namestniki niso na
licu mesta, izročiti je oznamenjeno izkupilo, in pa
omenjene predmete dotičnim generalnim konzulom,
konzulom, podkonzulom ali konzularnim agentom,
ako zahtevajo, da se izročé v teku roka, določenega
z deželnimi zakoni, in ti konzularni uradniki, lastniki
ali namestniki naj plačajo samo stroške, nastale
s tem, da se je ohranilo oznamenjeno blago,
in pa povračilo za otetbo in druge razhodke, kakor
bi jih bilo plačati, ako bi se bila razbila tozemska
ladij a.
Iz ladjelorna rešeno blago naj bode oproščeno
vseh carin, v kolikor ne prehaja v notranjo porabo
; v tem slučaju je plačati navadne davščine.
Ako se ladija, ki je lastnina pripadnikov ene
visokih strank pogodnie, razbije ali ponesreči v ozemljih
druge, naj imajo dotični generalni konzuli, konzuli,
podkonzuli in konzularni agenti, ako lastnik ali
vodja ladij e ali kak drug namestnik lastnika ni
navzoč, pravico, uradno pomoči, da se dodeli pripadnikom
dotične dežele potrebna podpora. Isto
načelo naj velja v tem slučaju, če je lastnik, vodja
ladij e ali drugačni namestnik navzoč in zaprosi tako
pripomoč.
Člen XV.
Vse ladije, katere je po japonskih zakonih šteti
za japonske ladije, in vse ladije, katere je po avstrijskih
ali ogrskih zakonih šteti za avstrijske ali ogrske
ladije, naj veljajo za japonske, oziroma avstrijske
ali ogrske ladije v zmislu te pogodbe.
Člen XVI.
Ako pobegne kak mornar od vojne ali trgovske
ladije ene visokih strank pogodnie na ozemlju druge,
naj imajo krajevna oblastva na prošnjo konzula tiste
dežele, katere je ladija ali plovilo beguna, ali na
prošnjo njegovega namestnika dolžnost, biti v vsakojako
pomoč, da se begun zopet prime in izroči.

432 Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897.
Il est entendu que cette stipulation ne s'appliquera
pas aux sujets du pays où la désertion a eu
lieu.
Article XVII.
Les Hautes Parties contractantes conviennent
que, dans toutes les matières relatives au commerce
et à la navigation, tout privilège, faveur ou immunité
quelconque que l'une d'Eues a déjà accordés
ou accorderait à l'avenir au Gouvernement, aux
navires ou aux sujets de tout autre Etat, seront
étendus immédiatement et sans condition à l'autre
Partie contractante, leur intention étant que,
pour ce qui concerne le commerce et la navigation,
les Hautes Parties contractantes jouissent, sous
tous les rapports, du traitement de la nation la plus
favorisée.
Article XVIII.
Les sujets de chacune des Hautes Parties
contractantes jouiront, sur les territoires de l'autre,
de la même protection que les nationaux relativement
aux patentes, aux dessins et modèles, aux
marques de fabrique ou de commerce, aux raisons
sociales et aux noms, en remplissant les formalités
prescrites par la loi.
Article XIX.
Chacune des Hautes Parties contractantes
pourra nommer des Consuls-Généraux, Consuls,
Vice-Conbiils, Pro-Consuls et Agents consulaires
dans tous les ports, villes et places de l'autre
Partie, sauf dans les localités où il y aurait inconvénient
à admettre de tels officiers consulaires.
Cette exception ne sera cependant pas faite à
l'égard de l'une des Parties contractantes sans
l'être également à l'égard de toutes les autres
Puissances.
Les Consuls-Généraux, Consuls, Vice-Consuls,
Pro-Consuls et Agents consulaires exerceront toutes
leurs fonctions et jouiront de tous les privilèges,
exemptions et immunités qui sont ou seront
accordés aux officiers consulaires de la nation la
plus favorisée.
Article XX.
Les Hautes Parties contractantes sont convenues
de ce qui suit:
Les divers quartiers étrangers qui existent au
Japon seront incorporés aux communes respectives
japonaises et feront dès lors partie du système
municipal du Japon.
Zlaga se gledé tega, da to določilo ne velja za
pripadnike tiste dežele, v kateri se je dogodil beg.
Glen XVII.
Visoki stranki pogodnici sta se dogovorili, da
naj se v vseh stvareh, nanašajočih se na trgovino in
plovstvo raztezajo predpravice, ugodnosti ali oprostitve
vsake vrste, katere je ena stranka pogodnica
dovolila sedaj ali bode v bodoče dovolila vladi, ladijam
ali pripadnikom katerekoli druge države, takoj
in brezpogojno na drugo stranko pogodnico, ker je
njih namen, da ravnata gledé trgovine in plovstva
v vseh ozirih druga z drugo kakor z narodom, uživajočim
največo ugodnost.
Glen XVIII.
Pripadniki vsake visokih strank pogodnie naj
uživajo v ozemljih druge stranke gledé iznajdeb
uzorcev, modelov, trgovskih in fabriških znamk,
firm in imen isto obrano, kakor lastni pripadniki, če
izpolnjujejo pogoje, določene zakonito za to.
Člen XIX.
Vsaka visokih strank pogodnie lahko imenuje
generalne konzule, konzule, podkonzule, prokonzule
in konzularne agente v vseh pristanih, mestih in
trgih druge stranke, izvzemši tiste kraje, v katerih
bi se ne zdelo umestno, pripuščati take konzularne
uradnike.
Ta izjema pa naj se ne dela gledé ene izmed
strank pogodnie, ako ne nastopi enako gledé vseh
drugih sil.
Generalni konzuli, konzuli, podkonzuli, prokonzuli
in konzularni agenti naj vršijo vse svoje
pravice in naj uživajo vse tiste posebne pravice,
ugodnosti in oprostitve, ki pristojajo sedaj ali bodo
pristojale v bodoče konzularnim uradnikom naroda,
uživajočega največo ugodnost.
Člen XX.
Visoki stranki pogodnici zlagata se z nastopnim:
Posamezne tuje naselbine na Japonskem naj
se pripojijo dotičnim japonskim občinam in naj
bodo odslej sestavine japonskih občin.

Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897. 433
Les autorités japonaises compétentes assumeront
en conséquence toutes les obligations municipales
qui résultent de ce nouvel état de choses et
les fonds et biens municipaux qui pourraient
appartenir à ces quartiers seront, de plein droit,
transférés aux dites autorités japonaises.
Lorsque les changements ci-dessus indiqués
auront été effectués, les baux à perpétuité, en vertu
desquels les étrangers possèdent actuellement des
propriétés dans les dits quartiers seront confirmés
et les propriétés de cette nature ne donneront lieu
à aucuns impôts, taxes, charges, contributions ou
conditions quelconques autres que ceux expressément
stipulés dans les baux en question. Il est
entendu toutefois qu'aux autorités consulaires dont
il y est fait mention seront substituées les autorités
japonaises.
Les droits de possession sur les dits biens
fonciers pourront être librement aliénés à l'avenir
par leurs possesseurs à des indigènes ou étrangers
sans qu'ils soient tenus de demander comme à
présent pour certains cas l'approbation des autorités
consulaires ou japonaises.
Les terrains que le gouvernement japonais
aurait concédés exempts de rentes vu l'usage
public auquel ils étaient affectés, resteront, sous la
réserve des droits de la souveraineté territoriale,
affranchis d'une manière permanente de tous
impôts, taxes et charges et ils ne seront point
détournés de l'usage auquel ils étaient primitivement
destinés.
Article XXI.
Les dispositions du présent Traité sont applicables
aux pays qui appartiennent à présent ou
appartiendront à l'avenir au territoire douanier de
Tune des Hautes Parties contractantes.
Article XXII.
A dater de la mise en vigueur du présent Traité
dans toutes ses parties, seront abrogés le Traité du
18 octobre 1869 correspondant au quatorzième
jour du neuvième mois de la deuxième année de
Meiji et tous les Arrangements et Conventions
conclus entre les Hautes Parties contractantes
existant antérieurement à cette date. En conséquence,
la juridiction exercée par les tribunaux
consulaires austro-hongrois au Japon et les privilèges,
exemptions et immunités exceptionnels dont
les sujets autrichiens ou hongrois jouissaient en
matière juridictionnelle seront supprimés de plein
droit et sans qu'il soit besoin de notification du
jour de la mise en vigueur du présent Traité; et
Pristojna japonska oblastva prevzamejo torej
z ozirom nanje vse obveznosti, nastale iz tega novega
reda stvari, ki jim gredo glede občin, in ob
enem se izročé javni novci in imovinski predmeti, ki
so teh naselbin, imenovanim japonskim oblastvom.
Kakor hitro se izvršé zgoraj omenjene izpremembe,
naj se obstoječe, časno neomejene prepustilne
pogodbe, na kojih podstavi imajo tujci sedaj
v omenjenih naselbinah zemljišča, potrdé in glede
teh zemljišč naj se ne nalagnjo nikakoršni drugi
davki, davščine, bremena, nakladi ali pogoji, nego
so obseženi v obstoječih prepustilnih pogodbah.
Razume se pa, da je konzularna oblastva, ki so
omenjena v prepustilnih pogodbah, nadomestiti
z japonskimi oblastvi.
Posestne pravice do teh zemljišč naselbine
lahko njih posestniki v bodoče prodajo tozemcem
ali inozemcem prosto, in ne da bi bilo kakor doslej
treba v kakih siušajih odobrila konzularnih ali japonskih
oblastev.
Vsa zemljišča, katera je japonska vlada z ozirom
na javno rabo, kateri so se poklonila, prepustila
doslej brez najemnine, naj ostanejo, ne kratè pravic,
izhajajočih iz ozemeljske visokosti, prosta vseh
davkov, davščin in bremen ohranjena javnim namenom,
za katere so bila prvotno določena.
Člen XXI.
Ta pogodba se razteza tudi na dežele, seda
ali v bodoče carinsko zedinjene s carinskim ozem
ljem ene visokih strank pogodnie.
Člen XXII.
Ta pogodba stopi od dne, katerega dobi popolno
veljavo, na mesto pogodbe z dne 18. oktobra
1869. L, to je od štirinajstega dne devetega meseca
v drugem letu od Meji, in pa na mesto vseh pogodb
in dogovorov, sklenjenih poprej med visokima strankama
pogodnicama. Potemtakem prestane potem
sodna oblast, katero so vršile doslej avstrijskoogrske
konzularne sodnije na Japonskem, in minejo
vsi izjemni privilegiji, oprostitve in svoboščine, katere
so doslej uživali avstrijski in ogrski državljani
glede sodstva, brez ovinkov in ne da bi bilo treba
notifikacije dneva, katerega stopi ta pogodba v moč;
od tega dne bodo Avstrijci in Ogri podvrženi japonski
sodni oblasti.
106*

434 Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne 5- decembra 1897.
les Autrichiens et les Hongrois seront dès lors
soumis à la juridiction des tribunaux japonais.
Article XXm.
Le pré sent Traité, à l'exception de l'article XVIII,
n'entrera en vigueur qu'une année après que le
Gouvernement de Sa Majesté l'Empereur du Japon
aura notifié à la Monarchie austro-hongroise son
intention de le voir mis à exécution, mais en aucun
cas avant le 17 juillet 1899. Le présent Traité
restera obligatoire pendant une période de douze
ans à partir du jour où il aura été mis à exécution.
Chacune des Hautes Parties contractantes aura
le droit, à un moment quelconque après que onze
années se seront écoulées depuis l'entrée en vigueur
du présent Traité, de notifier à l'autre Partie son
intention d'y mettre fin, et à l'expiration du douzième
mois qui suivra cette notification, le Traité cessera
et expirera entièrement.
L'article XVIII du présent Traité sera mis en
vigueur au moment de l'échange des ratifications
dudit Traité et restera valable — à moins que les
Hautes Parties contractantes ne conviennent pas
d'une disposition contraire — jusqu'à ce que les
autres articles du Traité cesseront d'être obligatoires.
Toutefois l'alinéa 1 de l'article V du Traité
pourra être dénoncé à toute époque par l'Autriche-
Hongrie et dans ce cas ladite disposition de cet
article cessera d'être en vigueur douze mois après
sa dénonciation.
Article XXIV.
Le présent Traité sera ratifié par les Hautes
Parties contractantes et les ratifications en seront
échangées à Vienne ou à Tokio aussitôt que faire
se pourra.
En foi de quoi les Plénipotentiaires l'ont signé
et l'ont revêtu de leurs cachets respectifs.
Fait en double expédition à Vienne le cinq
décembre mil huit cent quatre-vingt-dix-sept correspondant
au cinquième jour du douzième mois
de la trentième année de Meiji.
(L. S.) Goluchowski (L. S.) K. Takahiia
m. p. m. p.
Člen XXIII.
Ta pogodba, izvzemši člen XVIII, naj stopi
še-le po preteku enega leta, ko bode vlada Njegovega
Veličanstva cesarja Japonskega naznanila avstrijskoogrski
monarhiji namen dejati pogodbo v moč —
toda nikakor ne pred 17. julijem 1899.1. — v moč.
Pogodba naj ostane počenši z dnem, katerega stopi
v moč, dvanajst let v veljavi.
Vsaka visokih strank pogodnie naj ima pravico,
o kateremkoli Času, ko bode minulo enajst let od
dne, katerega je stopila pogodba v moč, sporočiti
drugi stranki svoj namen, opustiti to pogodbo, in po
preteku dvanajstih mesecev po storjeni odpovedi
naj ta pogodba povsem mine in prestane.
Člen XVIII te pogodbe stopi s časom, ko se
izmenijo potrdila te pogodbe, v moč, in ostane ako
se visoki stranki pogodnici ne dogovorita drugače,
v veljavi do časa, v katerem prestane veljava drugih
členov pogodbe.
Alinea 1 člena V pogodbe pa se lahko se strani
Avstrijsko-Ogrskega vsaki čas odpove, in v tem slučaju
izgubi omenjeno določilo tega člena dvanajst
mesecev po storjeni odpovedi svojo moč.
Člen XXIV.
To pogodbo naj visoki stranki pogodnici potrdita,
in potrdilne listine naj se na Dunaju ali
v Tokiu izmenijo kakor hitro moči.
V spričalo tega sta pooblaščenca pogodbo podpisala
in ji pritisnila vsak svoj pečat.
Tako narejeno v dvojnem izdatku na Dunaju
dne petega decembra tisoč osemsto sedem in devetdesetega
leta, to je petega dne dvanajstega meseca
v tridesetem letu od Meji.
(M. P.) Goiuchowski
s. r.
(M. P.) K. Takahira
s. r.
Nos vivis et perpensis omnibus et singulis, quae in hac conventione eiusque
adnexis continentur, ea rata grataque habere profitemur, verbo Nostro Caesareo et
Regio spondentes, Nos illa omnia fideliter executioni mandaturos esse.

Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897. 435
In quorum fidem majusque robur praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas
mann Nostra signavimus sigilloque Nostro adpresso muniri jussimus.
Dabantur Yindobonae die tricesimo mensis Novembris anno Domini millesimo
octingentesimo nonagesimo octavo, Regnorum Nostrorum quinquagesimo.
Franciscus Josephus m. p.
Agenor Comes GrOtuchowski m. p.
Ad mandátum Sacrae Gaesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium:
Alexander Eques a Suzzara m. p.,
caput sectionis.

436 Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897.
Protocole final.
Au moment de procéder à la signature du
Traité de commerce et de navigation conclu en
date de ce jour, les Plénipotentiaires soussignés
sont convenus des dispositions suivantes :
1. Ad article I du Traité.
Le Gouvernement japonais consent, en attendant
l'ouverture complète du pays aux sujets
autrichiens et hongrois, d'étendre le système
existant des passeports de façon à permettre auxdits
sujets, sur la production d'un certificat favorable
émanant de la Légation austro-hongroise à
Tokio ou de l'un quelconque des Consulats austrohongrois
dans les ports japonais ouverts, d'obtenir
sur leur demande du Département Impérial des
affaires étrangères à Tokio ou des autorités principales
de la Préfecture dans laquelle est situé un
port ouvert, des passeports valables pour toute
l'étendue du pays et pour toute période n'excédant
pas douze mois. Il est bien entendu que, sous cette
réserve, les lois et règlements existants et applicables
aux sujets autrichiens ou hongrois qui
voyagent dans l'Empire du Japon sont maintenus.
2. Ad article I et lu.
Il est convenu que les sujets de l'une des
Hautes Parties contractantes seront admis dans les
territoires de l'autre, de la même manière que les
nationaux, à l'acquisition et à la possession d'hypothèques
sur des immeubles.
3. Ad article I et XIX.
En ce qui concerne la compétence des fonctionnaires
consulaires ainsi que l'assistance judiciaire
en matière civile et pénale et l'extradition des
criminels, les Hautes Parties contractantes s'accorderont,
sous réserve de pleine réciprocité, le traitement
de la nation la plus favorisée aussi longtemps
qu'elles n'auront pas réglé cette matière par un
arrangement spécial.
Končni zapisnik.
Podpisovaje trgovinsko in plovstveno pogodbo,
sklenjeno današnjega dne, sta se podpisana pooblaščenca
dogovorila o nastopnih določilih :
1. K členu I pogodbe.
Japonska vlada se zlaga s tem, razširiti še
predno se dežela povsem odpre za avstrijske in
ogrske državljane, obstoječi sistem potnih listov
tako, da dobé oznamenjeni državljani, ki pokažejo
kako priporočilno spričalo avstrijsko-ogrskega poslaništva
v Tokiu ali kateregakoli avstrijsko-ogrskega
konzulata v odprtih japonskih pristanih, na svojo
prošnjo od cesarskega japonskega zunanjega urada
v Tokiu ali od viših oblastev okraja, v katerem je
kak odprt pristan, za celo deželno ozemlje in za
dobo najdalje dvanajst mesecev veljavne potne liste.
Soglasje je v tem, da ostanejo, z oznamenjenim pridržkom,
v moči obstoječi zakoni in ukazi, ki so merodajni
za avstrijske ali ogrske državljane, potujoče
po japonski državi.
2. K členu I in III.
Dogovorilo se je, da se pripadniki ene visokih
strank pogodnie v ozemljih druge stranke pripuščajo,
da si pridobe in imajo hipotečne pravice do nepremicnega
blaga enako kakor tozemci.
3. K členu I in XIX.
Glede pristojnosti konzularnih opraviteljev»
sodne pomoči v civilnih in kazenskopravnih stvareh*
in pa glede izročevanja hudodelnikov si priznavata
visoki stranki pogodnici z uvetom polne vzajemnosti
najbolj pogodovano ravnanje tako dolgo, dokler se
to polje ne uredi s posebnim dogovorom.

Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena i pogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897. 437
4. Ad article V.
Un mois après l'échange des ratifications du
Traité de commerce et de navigation signé ce jour,
le tarif d'importation actuellement appliqué aux
articles importés de la Monarchie austro-hongroise
au Japon cessera d'être en vigueur. A partir du
même moment, le nouveau tarif de douane japonais
ainsi que les droits de faveur stipulés dans les
autres Traités conclus entre le Japon et les Etats
étrangers seront applicables aux articles produits
ou fabriqués en Autriche-Hongrie à leur importation
au Japon, tout en maintenant le traitement
de la nation la plus favorisée garanti par les
stipulations de l'article XX du Traité existant
entre les Hautes Parties contractantes aussi longtemps
que lesdites stipulations resteront en
vigueur, puis subséquemment des articles V et
XVII du Traité signé ce jourd'hui.
Toutefois il est entendu que les modifications
qui seraient apportées ultérieurement au tarif
douanier japonais devront être publiées six mois
avant leur application aux articles produits ou fabriqués
dans la Monarchie austro-hongroise.
Rien de ce qui est contenu dans le Traité,
dans ce Protocole ou dans la Convention additionnelle
signée ce jourd'hui ne pourra être tenu
comme limitant ou déterminant le droit de l'Autriche-Hongrie
et du Japon de restreindre ou de
prohiber l'importation des drogues, médecines, aliments
ou breuvages falsifiés, d'imprimés, peintures,
livres, cartes, lithographies, gravures indécentes ou
obscènes, ou d'autres objets pouvant offrir quelque
danger pour la sécurité ou la morale publique, d'articles
fabriqués en violation des lois qui, en Autriche,
en Hongrie et au Japon, réglementent les brevets
d'invention, les marques de fabrique ou la propriété
littéraire. Ce droit réciproque s'étendra également
aux prohibitions sanitaires ou autres provenant de
la nécessité de protéger la santé des personnes,
ainsi que la conservation du bétail et des plantes
utiles à l'agriculture.
Il est convenu que, dans le cas où l'application
du principe de la nation la plus favorisée en matière
des droits de douane garanti par le Traité signé ce
jourd'hui et par le présent Protocole serait reconnue
non satisfaisante dans la pratique, les Hautes Parties
contractantes s'entendront sur des droits de faveur
applicables aux articles ayant un intérêt spécial
pour chacune d'Elles.
Tout en se réservant l'exécution ultérieure de
cette clause les Hautes Parties contractantes sont
convenues déjà actuellement d'une Convention
additionnelle signée ce jourd'hui qui détermine
4. K členu V.
En mesec po tem, ko se izmenita potrdili danes
podpisane trgovinske in plovstvene pogodbe se razveljavi
uvozninska tarifa, ki se uporablja na Japonskem
sedaj na uvoz blaga iz avstrijsko-ogrške monarhije.
Od tega časa počenši bodo veljale nova
japonska carinska tarifa in pa ugodnostne carine,
dogovorjene v drugih pogodbah Japonskega s tujimi
državami, za blago, narejeno ali izdelano na Avstrijsko-Ogrskem,
ob njega uvozu na Japonsko. Ravnanje
na stopinji največe ugodnosti po določilih člena XX
trgovinske pogodbe, obstoječe sedaj med strankama
pogodnicama, ostane povsem v moči, dokler bodo
trajala ta določila, in po preteku njih veljave po
členih V in XVII danes podpisane pogodbe.
Sploh se je dogovorilo, da se morajo izpremembe,
ki bi se napravile na japonski carinski tarifi
pozneje, razglasiti šest mesecev poprej, predno se
uporabijo na blago, narejeno in izdelano na Avstrijsko-Ogrskem.
Nobeno določilo pogodbe, tega zapisnika ali
današnjega dne sklenjenega dodatnega dogovora naj
ne ovira Avstrijsko-Ogrskega izdajati omejitve ali
prepovedi glede uvoza ponarejenih lekarij, zdravil,
živil ali pijač, nedostojnih ali nečistih tiskovin, slik,
knjig, kart, litografij in vrezkov, ali drugih predmetov,
ki so nevarni javni varnosti ali morali, končno
takih predmetov, ki so narejeni v nasprotju z zakonodajstvom,
obstoječim na Avstrijskem, Ogrskem in
Japonskem, o iznajdbenih patentih, fabriških znamkah
ali duševni lastnini. Ta mejsebojno priznana
pravica se razteza enakomerno tudi na zdravstvene
prepovedi ali druge prepovedi, ki izhajajo iz potrebe,
da se varuje zdravje oseb, in pa iz ozirov, da se
ohrani živina in rastline, koristne kmetovalstvu.
Soglasje je tudi v tem, da v slučaju, ako bi se
pokazalo, da je raba načela najbolj pogodovanega
naroda glede carin, ki se je zajamčilo s pogodbo,
danes podpisano in pa s tem zapisnikom, v praksi
nedostatna, dogovorita stranki pogodnici ugodnostne
carine za tiste koristi, na katerih ima vsak izmed
njih kak poseben interes.
Pridržuje si poznejšo izvršitev tega pristavka
sta se visoki stranki pogodnici že sedaj dogovorili
o dodatnem dogovoru, podpisanem današnjega dne,
v katerem je do 31. decembra 1903.1. ustanovljeno

438 Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena i zgodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897.
jusqu'au 31 décembre 1903 le régime d'importation
applicable à certains articles d'un pareil intérêt.
Sous tout autre rapport, les dispositions du
Traité actuel ainsi que des Arrangements et Gonventions
subsidiairement conclus entre les Hautes
Parties contractantes resteront obligatoires jusqu'à
la mise en vigueur du Traité de commerce et de
navigation signé ce jourd'hui.
5. Ad article XVIII.
Les Hautes Parties contractantes se réservent
de régler par une Convention spéciale la protection
des patentes, dessins et modèles et entameront en
son temps les négociations nécessaires.
Le Gouvernement japonais s'engage à adhérer,
avant la cessation de la juridiction consulaire
austro-hongroise au Japon, à l'Union internationale
de Paris concernant la protection de la
propriété industrielle.
6. Ad article XXII.
Il est convenu que, malgré la cessation de la
juridiction consulaire austro-hongroise au Japon,
amenée ipso facto par l'entrée en vigueur entière
du Traité de commerce et de navigation signé ce
jourd'hui, cette juridiction sera maintenue par
rapport à toutes les affaires déjà pendantes au
moment de la mise en vigueur complète du Traité
et restera obligatoire jusqu'à leur décision définitive.
Le présent protocole sera considéré comme
approuvé et sanctionné par les Hautes Parties contractantes
sans autre ratification spéciale par le
seul fait de l'échange des ratifications du Traité
auquel il se rapporte.
Ce protocole prendra fin en même temps que
ledit Traité cessera d'être obligatoire.
En foi de quoi les Plénipotentiaires des Hautes
Parties contractantes ont signé le présent Protocole
et l'ont revêtu du cachet de leurs armes.
Fait en double expédition à Vienne le cinq
décembre 1897 correspondant au cinquième jour
du douzième mois de la trentième année de Meiji.
(L. S.) Goïuchowski (L. S.) K. Takahira
m. p. m. p.
uvozninsko ravnanje, porabno za nekatere predmete
takega posebnega interesa.
V vseh drugih ozirih naj ostanejo določila sedaj
veljajoče pogodbe in pa dogovorov in domenkov,
sklenjenih razen tega med visokima strankama pogodnicama
v veljavi tako dolgo, da stopi v moč današnjega
dne podpisana trgovinska in plovstvena
pogodba.
5. K členu XVIII.
Visoki stranki pogodnici si pridržujeta sklep
posebne pogodbe o obrambi patentov, uzorcev in
znamk in bodeta zaceli svoječasno primerna razpravljanja.
Nadalje se obvezuje japonska vlada, da pristopi
mednarodni pariški zvezi, zadevajoči obrambo industrijalne
lastnine, predno prestane avstrijsko-ogrska
konzularna sodna oblast na Japonskem.
6. K členu XXII.
Soglaša se o tem, da naj, kljub temu, da prestane
ob sebi na Japonskem izvrševana avstrijskoogrska
konzularna sodna oblast tedaj, ko stopi danes
podpisana trgovinska in plovstvena pogodba v polno
moč, traja dalje ta sodna oblast glede vseh stvari,
ki so že v teku, ko stopi pogodba v polno moč, tako
dolgo, da se končno odločijo.
Ta zapisnik se smatra brez posebnega potrdila*
vsled gole istine, da so se izmenila potrdila pogodbe,
na katero se nanaša, kakor da sta ga visoki
stranki pogodnici odobrili in potrdili.
Dogovorilo se je tudi, da izgube določila tega
zapisnika ob enem, ko prestane veljava imenovane
pogodbe, svojo moč.
V potrdilo tega sta ga obojestranska pooblaščenca
podpisala in mu pritisnila vsak svoj pečat.
Tako narejeno na Dunaju v dvojnem izdatku
dne petega decembra 1897. L, to je petega dne
v dvanajstem mesecu tridesetega leta od Meji.
(M. P.) Gohichowski (M. P.) K. Takahira
s. r. s. r.

Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897. 439
Convention additionnelle.
Les Soussignés, Ministre des affaires étrangères
de Sa Majesté l'Empereur d'Autriche, Roi
de Bohême etc. et Roi Apostolique de Hongrie,
et Envoyé extraordinaire et Ministre plénipotentiaire
de Sa Majesté l'Empereur du Japon à Vienne,
en vertu de la disposition du Protocole final annexé
au Traité de commerce et de navigation conclu ce
jourd'hui, sont convenus de ce qui suit:
Article I.
En même temps que le nouveau tarif de
douane japonais (alinéa 1 de la section 4 du Protocole
final ad article V du Traité de commerce et
de navigation ci-dessus mentionné) entrera en
vigueur, les articles ci-après mentionnés, produits
ou fabriqués dans la Monarchie austro-hongroise
seront soumis à leur importation au Japon aux
droits suivants:
Les ustensiles de cuisine ou vaisselles,
ainsi que les autres ouvrages en tôle
de fer ou d'acier, émaillés, décorés
ou non;
Les lampes, parties et accessoires de
lampes en métal ou en verre; l 10 o/0
Les meubles de toute sorte en bois ^ ad
courbé; / valorem
La bijouterie fausse;
Les boutons de toute sorte;
Les objets en verre, les cristaux et
la vitrification, excepté le verre à
vitres;
La poudre insecticide 5% ad valorem.
Les chevaux exempts.
Les droits ad valorem seront calculés sur le
prix réel des marchandises au lieu d'achat, de production
ou de fabrication, augmenté des frais de
transport et d'assurance dudit lieu jusqu'au port de
déchargement, ainsi que des frais de commission,
s'il en existe.
Article II.
A partir du jour où les articles de l'Autriche -
Hongrie seront traités au Japon de la manière
Dodatni dogovor.
Podpisanca, in sicer minister za zunaje stvari
Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega, kralja
češkega itd. in apostoljskega kralja ogrskega in
izredni poslanik in pooblaščeni minister Njegovega
Veličanstva cesarja japonskega na Dunaju sta se na
podstavi določila končnega zapisnika k trgovinski in
plovstveni pogodbi, sklenjeni današnjega dne, dogovorila
o naslednjem:
Člen I.
Od časa počenši, ko stopi nova japonska carinska
tarifa v moc (točka 4, alinea 1 končnega zapisnika
k členu V. zgoraj omenjene trgovinske in
plovstvene pogodbe) bodo v nastopnem našteti,
v avstrijsko-ogrski monarhiji izdelani in narejeni
predmeti ob uvozu na Japonsko plačevali nastopne
carine :
Kuhinjska orodja ali posode in paN
drugi predmeti iz železa ali jeklene
pločevine, tudi postekleni in okrašeni;
svetilke, sestavine in pritikline svetilk |
iz kovine ali stekla;
pohištvo vsake vrste iz zakrivljenega y
lesa;
nepristne dragocenine;
gumbi vseh vrst;
stekleno blago, kristalno steklo in
vitrifikacija, izvzemši steklo za šipe ;
10% od
vrednosti.
prašek zoper mrčese 5% od vrednosti.
konji prosti.
Vrednostne carine se preračunijo po resnični
vrednosti blaga v kraju, kjer se je kupilo, izdelalo
in naredilo, privzemši stroške prevoza in zavarovanja
od imenovanega kraja do razkladalnega pristana,
in pa vštevši morebitne komisijske stroške.
Člen II.
Počenši z dnem, katerega se bode s predmeti
Avstrijsko-Ogrskega na Japonskem ravnalo na zgo-
(Sloreniioh.) 107

440 Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897.
stipulée ci-dessus, les articles produits ou fabriqués
dans l'Empire du Japon jouiront à leur importation
dans le territoire douanier austro-hongrois du traitement
de la nation la plus favorisée.
Les articles produits ou fabriqués au Japon
ci-dessous mentionnés seront soumis à leur importation
dans le territoire douanier austro-hongrois aux
droits d'entrée suivants:
florins en or
les 100 kg.
Soie en cocons, déchets de soie, non
filés exempts
Soie dévidée ou filée, écme
Bourre de soie (déchets de soie filés),
exempte
écrue exempte
Tissus de soie pure, unis
Tresses de paille (en forme de rubans
de toute sorte), non combinées avec
200.—
d'autres matières 2.—
Papier de tenture
Porcelaine
18.—
blanche 5.—
de couleur, lisérée, peinte, imprimée,
dorée, argentée
Cuivre brut, même vieux en morceaux,
10.—
et débris exempt
Article Hí.
Dans le cas où, pendant la durée de la présente
Convention, il serait accordé par le Japon à un tiers
Etat pour les marchandises dénommées dans l'article I
de la présente Convention un traitement plus
favorable, ce traitement profitera également, en
vertu des dispositions contenues dans la section 4
ad article V du protocole final annexé au Traité de
commerce et de navigation signé ce jourd'hui, aux
marchandises similaires produites ou fabriquées
dans la Monarchie austro-hongroise.
De même il est entendu que, dans le cas où
l'Autriche-Hongrie accorderait pendant la durée de
la présente Convention à un tiers Etat pour les
marchandises dénommées dans l'article II de la
présente Convention des droits d'entrée plus réduits,
ces droits seront appliqués également aux marchandises
similaires produites ou fabriquées au Japon.
Article IV.
La présente Convention entrera en vigueur le
jour où le nouveau tarif de douane japonais sera
appliqué et restera exécutoire jusqu'au 31 décembre
1903.
Dans le cas où l'Autriche-Hongrie aurait
notifié en vertu de la disposition contenue dan?
raj dogovorjeni način, bodo uživali predmeti, narejeni
in izdelani v cesarstvu japonskem, ob uvozu
v avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje ravnanje kakor
najbolj pogodovani narod.
Spodaj navedeni, na Japonskem narejeni ali
izdelani predmeti bodo ob uvozu v avstrijsko-ogrsko
carinsko ozemlje podvrženi nastopnim uvozninam:
Goldinarjev
v zlatu za 100 kg
Svilni zapredki (kokoni), svilni odpadki,
nepredeni prosti
Svila, odmotaná ali zmrežena (filirana),
surova prosta
Zadnja kosmata svila (svileni odpadki,
predeni) surova prosta
Povsem svilene gladke tkanine 200
Slamnati trakovi (trakovom enake slamnate
pletenine vsake vrste) ne v zvezi
z drugo robo 2
Tapete 18
Porcelan :
bel 5
barven, obrobljen, slikan, potiskan,
pozlačen, posrebren 10
Baker, surov, tudi star zlomljen in v odpadkih
. , prost
Člen III.
Za slučaj, da bi se v dobi trajanja tega dogovora
se strani Japonskega dovolilo kaki tretji državi
ugodnejše ravnanje glede predmetov, navedenih
v členu I tega dogovora, se bode v zmislu določil
(očke 4 k členu V v končnem zapisniku k trgovinski
in plovstveni pogodbi, podpisani današnjega
dne, enako dovolilo tudi enakovrstnemu blagu, narejenemu
in izdelanemu v avstrijsko-o grški monarhiji.
Prav tako se je dogovorilo, da se naj za slučaj,
ako bi Avstrijsko-Ogrsko v dobi trajanja tega
dogovora dovolilo kaki tretji državi glede predmetov,
navedenih v Členu II tega dogovora, niže uvoznine,
te carine enako plačujejo tudi za enakovrstno
blago, narejeno in izdelano na Japonskem.
Člen IV.
Ta dogovor dobi moč tistega dne, katerega
pride nova japonska carinska tarifa v veljavo, in
ostane v veljavi do 31. decemhra 1903. 1.
Za slučaj, ako bi Avstrijsko-Ogrsko po dolo-
Čilu Člena XXIII v trgovinski in plovstveni pogodbi,

Particle XXIII du Traité de commerce et de navigation
signé ce jourd'hui son intention de faire
cesser les effets de l'alinéa 1 de l'article V dudit
Traité, la présente Convention sera mise hors de
vigueur douze mois après cette notification.
Elle sera considérée comme approuvée et
sanctionnée par les Hautes Parties contractantes
sans autre ratification spéciale par le seul fait de
l'échange des ratifications du Traité signé ce
jourd'hui.
En foi de quoi les Plénipotentiaires des Hautes
Parties contractantes ont signé la présente Gonvention
et Font revêtue du cachet de leurs armes.
Fait à Vienne en double expédition le cinq
décembre 1897 correspondant au cinquième jour
du douzième mois de la trentième année de Meiji.
(L. S.) Goïuchowski (L. S.) K. Takahira
m. p. m. p.
pogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897, 441
podpisani današnjega dne, izrazilo svoj namen, da
bi se razveljavili učinki odstavka 1 Člena V v imenovani
pogodbi, se razveljavi ta dogovor dvanajst
mesecev po tem obvestilu.
Smatalo se bode brez posebnega potrdila,
z golo istino, da sta se izmenili potrdili današnjega
dne podpisane pogodbe, da sta visoki stranki pogodnici
dogovor odobrili in potrdili.
V potrdilo tega sta pooblaščenca visokih
strank pogodnie ta dogovor podpisala in mu pritisnila
vsak svoj pečat.
Tako narejeno na Dunaju v dvojnem izdatku
dne petega decembra 1897.1., to je petega dne dvanajstega
meseca v tridesetem letu od Meji.
(M P.) Goliichowski (M. P.) K. Takahira
s. r. s. r.
107*

442 Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897.
Déclaration concernant l'interprétation des
articles XVIII et XXIII du Traité de commerce
et de navigation conclu ce jourd'hui.
Au moment de procéder à la signature du
Traité de commerce et de navigation conclu ce
jourd'hui entre l'Autriche-Hongrie et le Japon, les
Soussignés déclarent qu'il est bien entendu que le
règlement des questions, tant au point de vue de
l'action privée que sous le rapport de l'action
publique, qui surgiraient au Japon en matière de
la propriété industrielle ou commerciale dans la
période transitoire s'écoulant depuis le moment où
l'article XVIII entrera en vigueur jusqu'à celui où
ledit Traité recevra la pleine exécution, appartiendra
à la juridiction japonaise, pourvu que cette
juridiction soit appliquée également aux sujets des
autres Etats ayant conclu des Traités avec le Japon.
Fait à Vienne en double expédition le cinq
décembre 1897 correspondant au cinquième jour
du douzième mois de la trentième année de Meiji.
(L. S.) Gohichowski m. p.
(L. S.) K. Takahira m. p.
Izjava gledé razlage členov XVIII in XXIII
v trgovinski in plovstveni pogodbi, sklenjeni
današnjega dne.
Podpisuje današnjega dne med Avstrijsko-
Ogrskim in Japonskim sklenjeno trgovinsko in
plovstveno pogodbo, izjavljata podpisanca dogovorno,
da pristoji v prehodnem času od tedaj, ko stopi
v moč člen XVIII dotlej, ko nastopi popolna veljava
pogodbe, uredba vseh prašanj, ki bi se pokazala na
Japonskem gledé industrijalne in trgovinske lastnine,
se strani zasebnopravnega in pa tudi javnopravnega
ravnanja, japonski sodni obla iti, ako s ta sodna
oblast izvršuje enakomerno tudi nasproti pripadnikom
vseh drugih držav, ki so v kakem pogodbenem
razmerju k Japonskemu.
Tako narejeno na Dunaju v dvojnem izdatku
dne petega decembea 1897. 1,, to je petega dne
v dvanajstem mesecu tridesetega leta cd Meji.
(M. P.) Goluchowski s. r.
(M. P.) K. Takahira s. r.

Ko* LXXIV. 218. Trgovinska ín píovstvena pogodba z Japonskim z dne o. decembra 1897. 443
Au moment de procéder à la signature du
Traité de commerce et de navigation conclu, en
date de ce jour, entre l'Autriche-Hongrie et le
Japon, le soussigné Ministre Impérial et Royal des
affaires étrangères de T Autriche-Hongrie, désirant
mettre hors de doute plusieurs questions traitées
dans le courant des négociations, déclare qu'il a
signé ledit Traité dans les suppositions suivantes,
savoir que:
1 o bien que la législation japonaise actuellement
en vigueur n'admette pas encore les sujets étrangers
à l'acquisition de la propriété d'un immeuble au
Japon, cette disposition ne déroge pas à la faculté
des sujets autrichiens ou hongrois d'acquérir, dans
les buts visés par les articles I et III du Traité,
aux mêmes conditions que les nationaux et en
conformité des lois régissant cette matière, le droit
d'emphytéose, de superficie et tout autre droit réel
sur des immeubles et d'assurer aux droits personnels
résultant des contrats de bail et de fermage
le caractère d'un droit réel par l'inscription dans
les registres y affectés;
2 0 que le Gouvernement Impérial du Japon
prendra en considération de faire construire selon
l'exigence du commerce des magasins et des entrepôts
réels dans toutes les places du pays qui ont
une importance spéciale pour le commerce;
3 0 que, l'Etat japonais restant propriétaire des
terrains concédés pour l'usage des quartiers étrangers
visés dans l'article XX du Traité, leurs possesseurs
ou leurs ayants cause n'auront à payer pour
ces immeubles, à l'exception de la rente qu'ils ont
à verser en vertu du contrat, aucune taxe ou
imposition ;
4 0 que les droits légalement acquis avant la
mise en vigueur ou pendant la durée du Traité par
les sujets de Tune des Hautes Parties contractantes
dans les territoires de l'autre resteront valables sans
qu'une modification y puisse être apportée après
l'expiration du Traité.
Le Soussigné, en priant M. l'Envoyé extraordinaire
et Ministre plénipotentiaire de Sa Majesté
l'Empereur du Japon, M. Takahira, de vouloir bien
prendre acte de ce qui précède, a l'honneur
d'ajouter qu'il attacherait du prix à être informé
»ur l'époque que choisira le Gouvernement Impérial
Podpisuje da ašnjega dne med Avstrijsko-
Ogrskim in Japonskim sklenjeno trgovinsko in
plovstveno pogodbo, izjavlja podpisani cesarski in
kraljevi minister za zunanje stvari Avstrijsko-Ogrskega,
navdan z željo, da se odpravijo dvomi še
glede nekaterih prašanj, ki so prišla v teku razprav
v pretres, da je podpisal to pogodbo z nastopnimi
u veti, namreč:
1. da ostane avstrijskim ali ogrskim državljanom,
dasi po sedaj veljajočem japonskem zakonodajstvu
tujcem ni prepovedano, pridobiti si na Japonskem
lastnino nepremičnin, pravica, v dosego
namenov, oznamenjenih v členu I in III pogodbe,
z enakimi pogoji kakor tozemci in po zakonodaj s tvu,
urejujočem ta predmet, pridobiti si dedno zakupne,
superficijarične in druge stvarne pravice do nepremičnin
in dati osebnim pravicam, nastalim iz zakupnih
in najemnih pogodb, z vpisom v zato namenjen
register značaj stvarnih pravic;
2. da bode cesarska japonska vlada gledala
na to, da zgradi v vseh za trgovino posebno važnih
trgih svoje dežele, primerno potrebam prometa,
skladišča za blago in carine proste sklade;
3. da posestnikom ali njih pravnim naslednikom,
ker ostane lastnina naselbinskih zemljišč,
omenjenih v členu XX pogodbe, japonski državi,
za ta zemljišča razen pogodbi primerne površnine
ne bode treba plačevati davščin ali davkov katerekoli
vrste;
4. da ostanejo pravice pripadnikov ene visokih
strank pogodnie, prav pridobljene pred veljavo ali
v času veljave pogodbe, v ozemlju druge stranke
tudi po preteku pogodbe, neizpremenjene.
Proseč izrednega poslanika in pooblaščenega
ministra Njegovega Veličanstva cesarja japonskega,
gospoda Takahiro, da vzame spredaj stoječe na
znanje, je podpisancu čast dostaviti, da bi mu bilo
mnogo na tem izvedeti, kateri čas d je cesar-

4f44-
Kos LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897.
japonais pour la notification prévue dans l'alinéa 1
de l'article XXIII du Traité.
Le S mssigné saisit cette occasion pour renouveler
à M. Takaliira l'assurance de sa haute considération.
Vienne, le cinq décembre 1897.
(L. S.) Gotachowski m. p.
ska japonska vlada izbrala za naznanilo, omenjeno
v prvem odstavku člena XXIII.
Podpisanec porablja tudi to priliko, da obnovi
gospodu Takahiri zagotovilo svojega najodličnejšega
spoštovanja.
Na Dunaju, dne 5. decembra 1897.
(M. P.) Gohichowski s. r.

K( s LXXIV. 218. Trgovinska in plovstvena pogodba z Japonskim z dne 5. decembra 1897. 445
Le Soussigné Envoyé extraordinaire et Ministre
plénipotentiaire de Sa Majesté l'Empereur du Japon,
a l'honneur d'informer Son Excellence Monsieur le
Comte Goluchowski, Ministre Impérial et Royal des
affaires étrangères de l'Autriche-Hongrie, en réponse
à Sa Note en date d'aujourd'hui, que les suppositions
y énoncées sous les Nos. 1—4 et qui ont
pour objet l'acquisition des droits réels sur les
biens-fonds, l'établissement de magasins et d'entrepôts
réels, l'exemption des terrains dans les concessions
étrangères et la conservation des droits
acquis à l'expiration du Traité, sont exactes en tous
les points.
Pour ce qui concerne la demande de Son
Excellence Monsieur le Comte Goluchowski,
énoncée à la fin de la dite Note, le Soussigné a
l'honneur de faire la communication suivante:
Le Gouvernement Impérial japonais, jugeant
désirable ques les codes de l'Empire du Japon
soient effectivement en vigueur au moment où le
Traité existant entre le Japon et l'Autriche-Hongrie
cessera d'être obligatoire, s'engage à ne pas faire
la notification prévue dans le premier alinéa de
l'article XXIII du Traité signé ce jourd'hui avant que
les parties desdits codes qui sont soumises à un
nouvel examen ne soient entièrement mises en
vigueur.
Le Soussigné saisit cette occasion pour renouveler
à Son' Excellence Monsieur le Comte
Goluchowski les assurances de ses sentiments de
la plus haute considération.
Vienne, le cinq décembre 1897.
(L. S.) K. Takahira m. p.
Podpisanemu izrednemu poslaniku in pooblaščenemu
ministru Njegovega Veličanstva cesarja japonskega
je čast, odgovoriti Njegovi ekselenci
gospodu grofu Goluchowskemu, cesarskemu in
kraljevemu ministru za zunanje stvari Avstrijsko-
Ogrskega na dopis z današnjega dne, da se izpolné
v vseh točkah v njem pod številkami 1 do 4 izraženi
uveti, kojih predmet so pridobitev stvarnih pravic do
zemljišč, naprava skladišč za blago in carinskih
skladov, davčna prostost zemljišč v naselbinah
tujcev in ohranitev prav pridobljenih pravic po preteku
pogodbe.
Kar se tiče zaprosila, stavljenega na koncu
oznamenjenega dopisa Njegove ekselence gospoda
grofa Gomchowskega, je podpisancu čast sporočiti
naslednje:
Cesarska japonska vlada želi, da so zakoniki
japonske države dejanski v veljavi, kakor hitro izgubi
pogodbeno razmerje, obstoječe sedaj med
Japonskim in Avstrijsko-O grški m, svojo veljavo; ona
se torej zavezuje, v prvem odstavku člena XXIII
v pogodbi, danes podpisani, omenjenega naznanila
ne podati poprej, dokler ne bodo povsem v moč dejani
tisti deli imenovanih zakonikov, ki se sedaj še pripravljajo.
Podpisanec porablja to priliko, da obnovi Njegovi
ekselenci gospodu grofu Goluchowskemu zagotovilo
'svojega najodličnejšega spoštovanja.
Na Dunaju, dne 5. decembra 1897.
(M. P.) K. Takahira s. r.
Sprednja trgovinska in plovstvena pogodba s končnim zapisnikom, dodatnim dogovorom in dodatki
vred, katerim sta pritrdili obe zbornici državnega zbora, se s tem razglaša.
Na Dunaju, dne 6. decembra 1898.
Thun s. East s. Eaizl s. r. Di Pauli s. r.

Državni zakonik
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4t gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samo, Če
se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
. , 1859. „ , , 1868. . . 12 , | „ „ „ 1879. , , , 1888.
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
16 gl.
20 ,
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl desetletje od L 1880. vštevši do 1. 1889. 20 gl.
desetletji od 1.1870. vštevši do L 1889. pa staneta .
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849. za . . 2 gl. 10 kr.
1850.
5 , 25 ,
» 1851. • . 1 , 30 ,
» 1852. » • •2 , 60 „
» 18*3. » • • . 3 , 15 „
« 1854. » • • 4 j, 20 „
1855. » • • . 2 . 35 ,
M 1856. » • • . 2 . 45 „
* 1857. » • • 2 . 85 „
1858.
9
2 . 40 ,
1859. » 2 V J>
» 1860. i>
, 70 ,
1861
. 50 ,
1» 1862. * . M ,
S 1863. T» ' . 40 ,
1864. 11 . 'W r
1» 1865. * 2 V J»
Letnik 1866. za
. 1867. ,
, 1868. „
, 1869. ,
, 1870. ,
, 1871. ,
, 1872. ,
, 1873. .
, 1874. ,
, 1875. ,
, 1876. „
„ 1877. „
, 1878. ,
• 1879. „
, 1880. ,
, 1«81. ,
, 1882. ,
. . 2 gl. 20 kr.
• -2 . - .
• -2 , - „
. .3 , - ,
. .1 . 40 ,
• • 2 , — .
• • 3 , 20 ,
• -3 , 30 ,
• .-
Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889.1. vštevši do 1898.1. in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
0 . . .30 gl.
Letnik 1883. za .
. 1884 n
, 1885.
T
. 1886. yi •
» 1887. „ .
, 1888. »
. 1889. n •
, 1890.
. 30 , , 1891. » •
• .2 , - , , 1892. , .
. . 1 , 50 , . 1893. » •
• .1 . - . . 1894. u •
• -2 , 30 , , 1895. » •
. .2 . 30 . , 1896. r * •
• .2 , 20 „ r 1897. T •
• -2 , 20 ,
• .3 , - .
. 2 gl. 50 kr.
. 2 . 50 ,
. 1 . 80 ,
. 2 , 30 ,
.2 , Ö0 .
.4 20 „
.3 „ - ,
.2 , 70 ,
.3 . - ,
.5 , - .
. .3 , - .
-3 , - .
. .3 , 50 „
. .3 n 50 „
. .7 , 50 .
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celo niso došli ali pa so mu došli nedostatni,
naj se reklamirajo naj dalje v štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na
Dunaju, III., Rennweg Št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu pjrodajne
cene (V% P 0 ^ e » t0 J e 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do LS97. L, in v izdajali ostalih
sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopoinjeni, se
dobiva ne samó vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi
vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostala^ (pomanjkljive)
letnike, ter si liste urediti po tvarini.

Leto 1898 ^
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXV. — Izdan in razposlan dne 13. decembra 1898.
Vsebina: St. 219. Ukaz o zdravilski odredbini za leto 1899.
319.
Ukaz ministrstva za notranje stvari
z dne 3. decembra 1898. L
o zdravilski odredbini za leto 1899.
Dne 1. januvarja 1899. L stopi v moč na
podstavi najnovejših lekarskih cenikov v kronski
vrednosti ustanovljena odredbina, ki je izšla z naslovom
„Zdravilska odredbina za leto 1899.
k avstrijskemu lekárskemu pravilniku iz leta 1889"
v zalogi c. kr. dvorne in državne tiskarne.
Ukaz ministrstva za notranje stvari z dne
12. decembra 1889. 1. (drž. zak. št. 191) o avstrijski
zdravilski odredbini za leto 1890. oziroma njegove
prenaredbe in dopolnila obsegajoči ukaz ministrstva
za notranje stvari z dne 14. decembra
1892. L (drž. zak. št. 222) o zdravilski odredbini
za leto! 1893. se razveljavljata s 1. dnem januvarja
1899. L in na njih mesto naj stopijo naslednja dolocila
:
8-1.
Vsi lekarniki brez izjeme, potem zdravniki in
ranocelniki, oziroma živinozdravniki, kateri imajo
pravico imeti domačo lekarno, dolžni so natanko
držati se zdravilske odrebine, ki zadobi moč dne
1. januvarja 1899.1., ter omisliti si vsak po en
tiskan izvod.
g. 2.
Lekarniki, in pa zdravniki in ranocelniki se
morajo natanko ravnati po „ Občnih določilih in
pravilih", podanih v uvodu VII. izdave avstrijske
farmakopeje ter razglašenih z ukazom ministrstva
za notranje stvari z dne 1. julija 1889, 1. (drž. zak.
št. 107), in pa po naslednjih posebnih določilih.
g. 3.
Tista zdravila, za katera veljajo glede njih oddajanja
posebna utesnjujoča ukazila, in katera
so — kolikor spadajo med lekarska, — v ti zdravilski
odredbini kakor tudi v farmakopeji poočitena
s posebno očividnimi (debelimi) pismeni in
vrhu tega sestavljena v razpredelnici IV. farmakopeje,
smejo lekarniki dajati samo, ako se jim prinese
reden zapis v to upravičenega zdravnika, ranocelnika
ali živinozdravnika.
Po ukazu ministrstva za notranje stvari z dne
1. avgusta 1884. 1. (drž. zak. št. 131), ne spadajo
sem: karbolna kislina, cinkova in bakrena
galica (vitrijol), kolikor se te tvarine ne rabijo
za zdravila nego samo za razkužila; a v tem slučaju
je treba tako rabljenje propisati z oznamenilom:
„Za razkuževanje", in to razločno poočitili na
znamki (signaturi) posode, in pa kloroform
v zmesi, namenjeni „Za vnanjo rabo" ; a v ti
zmesi ne sme biti kloroforma nad 20 odstotkov
celokupne zmesi.
g. 4.
Ob nareji in oddaji zdravil držati se je v vseh
stvareh natanko navodil zdravnikovega zapisa
(recepta).
(SloveniBoh.) 108

44 8
Kos LXXV. 219. Ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 3. decembra 1898.
Recepti, v katerih se gré čez najvecinske
jemljaje (doze) zdravil, povedane v razpredelnici III.
v VII. izdavi avstrijske farmakopeje iz leta 1889.
smejo se odpravljati (dispenzovati), kakor je zapisano,
samo tedaj, če je zdravnik težni količini pristavil
klicaj (í).
Vrhu tega se veleva, da naj zdravnik tcžne
količine v receptu zapisanih zdravil, navedenih
v razpredelnici največinskih jemljajev, natanko pové
ne samo s številkami, nego tudi z besedami.
Recept bodi po vseh delih razločno in dobro
čitno pisan. Na recepte, ki so pisani nečitno (nebralno),
ali lekarniku niso popolnoma umevni, ne
srne se dajati nikako zdravilo, predno se je dobilo
pojasnilo od zapisujočega zdravnika.
Na vsakem receptu bodi praviloma postavljeno
na videz imé in bivališče stranke, za katero je namenjeno
zapisano zdravilo, in té podatke je treba
pristaviti v lekárnici, ako bi že zdravnik ne bil tega
storil. Ako se stranka brani povedati jih, treba je
na recept v porazumu ž njo postaviti primerno oznamenilo,
s katerim je moči odvrniti kako zameno pri
izročevanju zdravila.
S- 6-
Po enem receptu se srne kako zdravilo zopet
dajati samo za tisto stranko, ki je pisana na njem.
Ako se je po pravici bati, da bi se zlorabilo
kako zdravilo, naj zapisujoči zdravnik dotičnemu
receptu pripiše pristavek: „ne repetatur" ; in lekarniku
je prepovedano, po receptih s takim pristavkom
zopet dajati zdravilo.
Receptne golice se že natisnjenim nne repetatur
u niso dovoljene.
g- 7.
Dajati zdravila na prepisane recepte in prepisavati
recepte v lekarnah je prepovedano; razen ko
bi poslednje zahtevale posebne okolnosti, n. p. ker
se zdravilo daje ob troških javnih zalogov, ljudomilih
zavodov, društev i. e.; todà v tem slučaji mora
biti izrecno povedano na prepisu samem, zakaj je
bil napravljen, in to potrjeno z lekarnikovim podpisom.
8.8.
Recepte se zabeležkom „cito" ali „statím" je
odpraviti kar najhitreje moči.
g. 9.
Recepti s pristavkom „secundum meant praescriptionem"
ali s kako drugo opomnjo, s katero se
namigava na kako skrivno porazumljenje ali na kak
dogovor lekárnika se zdravnikom, kar je prepovedano
v vseh razmerah zdravnika do lekárnika, se
ne smejo odpravljati v lekarnah. Zdravnikom se
prepoveduje, take izraze ali opomnje rabiti v svojih
receptih.
g. 10.
Pri oddaji zdravil na račun javnih zalogov,
ljudomilih zavodov, bolniških blagajnic i. t. in pa za
neimovite ljudi, dalje ako to posebe zahtevajo
stranke, rabiti in zaračunjati je samo tiste posode
(shrambe), katere so v odredbini navedene za najcenejše.
Isto bodi, ako je zaradi neimovitosti človeka,
ki je potreben zdravila, zdravnik receptu pristavil
opomnjo: »fiat expeditio simplex.
Pri vseh oddajah po ordinacijskem pravilniku
z dne 17. marca 1891. 1. (drž. zak. št. 45) se
smejo po zdravniku zapisana zdravila, ki imajo
v sebi alkohol in so v odredbini za zdravila, pripravljena
z davščine prostim špiritom, zaračunjati
le s postavljeno ceno, določeno zanje.
8. 11.
Za deseterno izmero (množino, slevilo kosov)
v zdravilski odredbini obseženih zdravil je zaračunjati
samo o smerno postavljeno ceno odredbine;
oddajajo stoterno izmero je zopet zaračunjati
samo osmerni znesek postavka, veljajočega
za deseterno izmero (to je štiriinšestdeseterno
navadne postavljene odredbine.
Ta znižana postavljena cena naj velja tudi
tedaj, ako bi se pri določitvi odredbine za kako
izmero (množino, število kosov) zdravil pod deseterim,
oziroma stoterim v zdravilski odredbini
obsežene doze pokazal visi znesek, nego bi odgovarjalo
znižani postavljeni ceni za večjo množino.
12.
Najniži postavek cene za cenitev kakega predmeta
pri odredovanji (taksovanji), za katero se ne
uporablja ordinacijski pravilnik, izdan z ukazom
ministrstva za notranje stvari z dne 17. marca
1891. 1. (drž. zak. št. 45.), in pa določilo g. 13.
v tem ukazu, znaša 5 vinarjev, pri odredovanji po
ordinacijskem pravilniku pa samo dva vinarja.

Kos LXXV. 219. Ukaz ministrstva za notranje stvari z dne 3. decembra 1898. 449
Postavek cene pri odredovanji, kateri ne doseže
enega celega vinarja, smé se zaračunjati za
cél vinar, in prav tako se smé, ako se pri odredovanji
za kak zdravilski predmet poleg enega ali več
vinarjev pokaže tudi še vinarjev drobec, ta drobec
računiti za cel vinar.
8- 13.
Za Aqua communis do množine enega litra in
pa za vsak nadaljni liter se smé, razen ko bi se ta
voda rabila za dekokte ali nalivke, zaracuniti znesek
dveh vinarjev.
g. 14.
Ako zdravnik ni povedal v receptu težne množine
kake indiferentné sestavine, ali če je v napravo
uporabljene zdravilske oblike potreba kake v receptu
ne navedene indiferentné primesi, treba je pri odrejanju
porabljeno množino indiferentné sestavine ali
primesi poočititi na receptu.
Za izračunjanje zdravil, napisanih po kapljah,
naj velja naslednje:
Pri mastnih in pa pri težkih hlipnih (etrovih)
oljih, pri tinkturah, izréjenih rudninskih kislinah in
vodenih tekočinah sploh se računi 20 kapelj, pri
drugih hlipovih (etrovih) oljih, pri octovém hlipu,
hlipovem vinskem cvetu in kloroformu 25 kapelj,
pri čistem hlipu 50 kapelj za en gram.
g. 15.
Na vsakem receptu, po katerem se v kaki
javni ali domači lekarni napravljajo in oddajejo
zdravila, zapisati je razločno pred odpravo iznos odredbine
s številkami, ter tudi posebe razložiti po
tvarinah, po delu in po shrambah (posodah,
škatljah i. e.).
Ako je pri tem vsota posameznih cenilnih postavkov
liho število, naj se pri odredbinskih
zneskih pod eno krono poviša na prihodnjo višjo
sodo število, pri zneskih čez eno krono pa naj se
zniža na prihodnje nižje število.
V javnih lekarnah naj tisti, ki je cenil (taksoval)
zdravilo, poočiti na receptu poleg cene tudi
leto in dan ter firmo lekarne ter podpiše svoje ime;
a tisti, ki je oddal zdravilo, naj vselej na signaturi
(znamki) pristavi leto in dan oddaje ter podpiše
svoje ime.
Iste zabeležke — pri različnem odredovanju
tudi znesek odredbine — je vselej namestiti na
receptu, oziroma na signaturi, ako se je zdravilo
zopet oddalo po istem receptu*
8- 16.
Dovoljeno je zdravila dajati pod odredbino:
a v takem slučaji je treba na receptu s številkami
zapisati ceno po odredbini in pa prostovoljno znižani
iznos.
Todà tudi zdravila, oddana pod odredbino,
morajo biti prav tako neoporečno dobra, kakor je
propisano v farmakopeji, tudi se ne sme morebiti
menj dati po teži.
Tudi v ročni prodaji se ne smejo cene
zdravil nikdar računiti više, nego po stavkih zdravilske
odredbine.
g. 17.
Odmerjajoč postavke cene onim zdravilom,
katerih ni v farmakopeji, naj politična oblastva
v slučajih, kateri jim pridejo v razsodbo, ravnajo po
istih načelih, po katerih se odmerja odredbina za
zdravila, obsežena v farmakopeji; ta načela so besedoma
priložena zdravilski odredbini zaleto 1890.
g. 18.
Pijavke naj se ne smatrajo za zdravila. Vendar
so lekarniki dolžni, imeti jih v dobrem stanji
v zalogi.
Prodajna cena njihova vštevši oddajo se ustanavlja
za lekarne na 20 vinarjev. Za računodavce,
kateri dajejo zdravila ob troških javnih zalogov, ta
cena ne pripušča nikakega odstotnega odbitka pri
povračilu.
g. 19.
Gene v farmakopejo vzprejetih o b ve zil so
obsežena v posebni odredbini, v prilogi k zdravilski
odredbini ; tudi obvezila ne trpé odstotnega odbitka.
g. 20.
Zdravniki in ranocelniki, kateri so upravičeni
ali dolžni imeti domačo lekarno ali zasilno
pripravo (ukaz ministrstva za notranje stvari
z dne 26. decembra 1882. 1. [drž. zak. št. 182]),
dolžni so kemične in farmacevtične (enovite
in sestavljene) preparate, in pa druge zdravilske
priprave, potrebne za napravo in opremo
svojih domačih lekaren in zasilnih priprav, samo

450 Kos LXXV 219. Ukaž ministrstva za r otranje stvari z dne 19. decembra 1898.
in edino dobivati iz kake naj bližnjih lek aren
ter o takem dobivanji izkazavati se s posebno prejemno
knjigo, v kateri je natanko povedati ime in
težo zdravil in pa čas dobave ter potrditi s podpisom
lekarnikovega imena.
Pri tem je znižavanje cene prepuščeno vzajemnemu
dogovoru.
g. 21.
Pri zaračunu zdravil za živino naj se, v kolikor
niso navedena v posebni odredbini zanje, temveč
obsežena v odredbini za zdravila lekarskega pravilnika,
odbije 10 0 /o od odrejenih cen. ki se pokažejo
tam.
Za recepturna dela in za posode se dopušča
porabljati pri zdravilih za živino isto odredbino, kakor
pri zdravilih za Človeško rabo.
g. 22.
Lekarniki so dolžni, imeti v zalogi krepila in
razkužila in pa obvezila, ki so predpisana v „službenih
predpisih za babice", izdanih z ukazom ministrstva
za notranje stvari z dne 10. septembra
1807. 1. (drž. zak. št. 216) in imajo pravico, prodajati
tudi druga orodja, potrebna v opremo babic.
Babicam naj se pri neposrednem nakupu teh
predmetov iz lekarne dovoli desetodstotni odpust
odrejene cene.
g. 23.
Podrobni popis lekarniških zdravil, narejen
v zdravilski odredbini v porazumu s c. kr. trgovinskim
ministrstvom, naj služi ob izvrševanju ukazov
ministrstev za notranje stvari in trgovino z dne
17. septembra 1883. 1. (drž. zak. št. 152) in z dne
17. junija 1886. 1. (drž. zak. št. 97) za vodilo.
g. 24.
Vsak prestopek zgornjih ukazil kaznuje se, kolikor
se nanj ne uporabljajo določila občnega kazenskega
zakona, z globami do 100 goldinarjev,
ali z zaporom do 14 dni. (Ministrski ukaz z dne
30. septembra 1857 1. [drž. zak. št. 198]).
g. 25.
Drugi predpisi, dani razen teh določil, o dobivanju,
imevanju in prodajanju zdravilskega blaga in
zdravil, ostanejo v moči.
Thun s. r.

Leto 1898. «i
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXVI. — Izdan in razposlan dne 13. decembra 1898.
Vsebina: Št, 220. Ukaz o praktični preskušnji za konceptno službo pri finančnih prokuraturah.
23Ö.
Ukaz finančnega ministrstva
z dne 10. decembra 1898.1.
o praktični preskušnji za konceptno službo pri
finančnih prokuraturah.
Na podstavi Najvišega sklepa z dne 29. novembra
1898. 1. se izdajejo glede preskušnje, predpisane
v službenem navodilu za finančne prokurature
(g. 5. II lit. b ukaza vsega ministrstva z dne
9. marca 1898. 1. [drž. zak. št. 41]) nastopna določila
:
g. L
Preskušnja za finančno prokuraturo naj obsega
v obče, izvzemši stroke, ki so predmet odvetniške
preskušnje z izjemami, ki slede iz g. 2, zakone in
uredbe za politično in finančno upravo, vštevši dohodarstveni
kazenski zakon, in to v tistih ozirih,
v katerih se zahteva znanje teh zakonov in predpisov
za poklic finančnih prokuratur.
Izključena od vprašanj so torej najprej vsa natančnejša
določila, važna za izvrševalno politično in
finančno upravno službo.
I I. Zakoni, ukazi in predpisi, nanašajoči se neposredno
na opravilne naloge finančnih prokuratur
(Službeno navodilo).
II. Zakonska določila in drugi predpisi, ki obsegajo
previdnosti, katere je, sestavljaje pogodbe in
pravne listine, v obče uporabljati (opreznostno pravoznanstvo)
in pa posebna določila, ki obstoje v stroki
državljanskega prava, pravdnega, izvršilnega in zavarovalnega
postopanja glede pravnih oseb in njihovih
organov, katere naj zastopa finančna prokuratura.
III. Predpisi o kaducitetni in zapadlostni pravici
države.
IV. Osnovna pravila zakonskih določil o neposrednih
davkih in pa bistveni predpisi o razvidnosti
j zemljarinskega katastra.
V. Osnovna navodila pristojbinskega zakona
in zakonov ter ukazov, razglašenih k njemu pozneje,
in pa najvažnejše točke pristojbinske tarife, dalje
pravila, ki obstoje glede prispevkov za šolo ali drugih
zakonskih prispevkov za javne zavode, katere je
plačevati od zapuščin.
VI. Osnovna pravila predpisov o neposrednih
davščinah, carinah in monopolih s posebnim ozirom
na davščini zavezano točko, na predpisujoče
oblastvo in na postopanje s pravnimi leki, morebitne
zakonske ^zastavne pravice, varščine, zaveznosti
in pogoditve.
g. 2.
VII. Dohodarstveni kazenski zakon glede osnovnih
pravil materijalnega prava, poudarjaje določila
Prašanja, ki se stavljajo pri tej preskušnji, naj o zakonskih zastavnih pravicah, zaveznostih in var-
se zlasti ozirajo na nastopne predpise in na njih ščinah. V köbkor pride v poštev finančna prokura-
praktično uporabo: i tura v Zadru, naj bodo glede dohodarstvenih pre-
(Slovenisch.) 109

452 Kos LXXVI. 220. Ukaz finančnega m listrstva z dne 10. decembra 1898.
stopkov v Dalmaciji zanje veljajoča kazenska določila
predmel preskušnjo.
VIII. Državni osnovni zakoni, predpisi o
državni službi, o uredbi, razde Ibi in področju oblastcv
in uradov javne uprave.
Pravila, zadevajoča državno sodnijo in upravno
sodnijo, določila o omejitvi pristojnosti sodnij,
državnih in samovpravnih upravnih oblastov med
seboj.
Predpisi o administrativnem ravnanju in politično
izvršilo.
IX. Zakonodajstvo za bogočastje s posebnim
ozirom na patrónstvo in cerkveno skladstvo, predpisi
o ustanovnih stvareh, in pa osnovna pravila
določil o upravi ljudskih šol, zlasti o uredbi šolskih
oblastij (zakoni o šolskem nadzorstvu) in o vzdržcvanju
ljudskih šol.
X. Občinsko zakonodajstvo in pa predpisi o
okrajnih zastopih, o graščinskih ozemljih in razmerju
naselnikov, v kolikor pridejo v poštev za službeno
mesto dotičnega preskuševanca.
XI. Vodno pravo in pravica do razlastitve in
pa najbistvenejša določila o stavbnih in cestnih
stvareh.
XII. Osnovna pravila zakonskih določil glede
odgovornosti pošte in pa železnic.
XIII. Osnovna pravila zakonodajstva o vojaški
taksi, vojaškega nastanjevanja, in pa ravnanja za
obveljavo povračilnih terjatev vojaške uprave, dalje
bistvenih določil o okrožju utrjenih mest, v kolikor
pridejo v poštev za službeno mesto dotičnega kandidata.
g. 3.
Ako se gre za deželnozakonske ali za drugačne
posebne, ne za vse dežele določene predpise, vzeti
je tiste med vprašanja, ki veljajo za uradno področje
tiste finančne prokuratúre, pri kateri je preskuševanec
v službi.
Predmet preskušnje za finančno prokuraturo
naj bodo nadalje vsa v bodoče izdana pravila, ki ne
spadajo pod I do XIII, ako so važna za službo
finančne prokuratúre.
g. 4.
Pravico, da se pripusté k preskušnji za finančno
prokuraturo, imajo tisti konceptní praktikanti, ki
izkažejo vsaj dveletno, nepretrgano povoljno porabo
v službi finančne prokuratúre. V njo je všteti enoletno
sodnijsko prakso, opravljeno s povoljnim
uspehom.
Finančno ministrstvo lahko izjemoma dovoli,
da se v to porabno dobo všteje tuji drugačna sodnijska
praksa ali konceptná praksa, povoljno opravljena
pri kakem državnem političnem ali finančnem
oblastvu, največ do enega leta, ali praksa, oprav-
Ijena pri kakem tuzemskem odvetniku največ do
šest mesecev.
V koliko se pripuščajo druge osebe k preskušnji
za finančno prokuraturo, določa od slučaja
do slučaja finančno ministrstvo.
g. 5.
Preskušnjo za finančno prokuraturo je opravljati
pri finančnih prokuraturah in sicer za uradnike
finančne prokuraturo:
na Dunaju, v Lincu in Solnogradu pri finančni
prokuraturi na Dunaju ;
v Lvovu (Krakovu) in Černovicah pri finančni
prokuraturi v Lvovu ;
v Pragi pri finančni prokuraturi v Pragi;
v Gradcu, Trstu, Celovcu in Ljubljani pri
finančni prokuraturi v Gradcu;
v Inomostu pri finančni prokuraturi v Inomostu
;
v Zadru pri finančni prokuraturi v Zadru.
8.6.
Preskuševalna komisija je sestavljena iz predstojnika
tiste finančne prokuratúre, pri kateri se
opravlja preskušnja, za predsednika in iz štirih preskuševalnih
komisarjev, in sicer iz enega sodnijskega
prisednika više dohodarstvene sodnije, katerega
označi predsednik te sodnije, in po enega
svetnika političnega deželnega oblastva, finančnega
deželnega ravnateljstva in finančne prokuratúre, ki
jih določijo predsedstva, oziroma predstojniki teh
oblastev. V koliko je namesto poslednjega preskuševalnega
komisarja v posameznih posebnih slučajih
privzeti kakega svetnika tiste finančne prokurature,
kateri pripada preskuševanec, določa finančno
ministrstvo. Na mesto sodnijskega prisednika više
dohodarstvene sodnije naj stopi pri finančni prokuraturi
v Zadru drugi svetnik te prokuratúre.
Ako bi bil finančni prokurator, ki je določen
za predsednika prcskuševalne komisije, zadržan,
naj se, ako bi ne bilo moči preložiti preskušnjo,
njegov namestnik zaradi odločitve o vodstvu predsedništva
obrne na finančno ministrstvo,
8-7.
Prošnjo za pripustitev k preskušnji za finančno
prokuraturo naj uradniki finančne prokuratúre služ-

Kos LXXVI. 220. Ukaz finančnega ministrstva z dne 10. decembra 1898. 453
beno oddado finančni prokuraturi, ki je po g. 5
poklicana, da opravi preskušnjo, in ako finančna
prokuratura, koje službeni zvezi pripada prosilec,
ni ob enem mesto preskušnje, naj jo ona pošlje
finančni prokuraturi, določeni za preskušnjo
Predsednik preskuševalne komisije odloča o
dopustitvi k preskušnji. Zoper zavrnitev je pritožba
odprta 14 dni na finančno ministrstvo.
Prosilci, ki niso uradniki finančne prokuratúre,
naj vložijo svojo prošnjo v finančnem ministrstvu,
ki v slučaju dopustitve k preskušnji določi finančno
prokuraturo, da jo opravi.
8-8.
Predsednik preskuševalne komisije naj določa
rokové za preskušnjo, katero je opravljati najprej
pismeno in potem ustno, in naj o tem pravočasno
obvešča predsedništva oblastev, ki pridejo
v poštcv, da pošljejo preskuševalne komisarje.
Preskuševalno delo je še isti dan, predno zapusti
kandidat uradni prostor, izročiti opravitelju,
določenemu od predsednika za nadzorovanje kandidata,
iu ta je naj, dodavši čas, kdaj je je prevzel,
vroči predsedniku, ki naj dá še pred ustno preskušnjo
preskuševalnim komisarjem priložnost pregledati
pismeno delo.
Poročilo o izidu pismene preskušnje, katero je
podati o priliki sklepa o izidu cele preskušnje, je
izročiti preskuševalnemu komisarju, ki pripada
stanju finančne prokuratúre.
8- H.
Ustna preskušnja ne sme trajati dalje nego
dve uri.
Predsednik, ki se lahko udeležuje preskuševanja,
stavljaje posamezna vprašanja, in pa vsaki
stanu finančne prokuratúre pripadajoči preskuševalni
komisar ima pravico stavljati vprašanja v vseh strokah
preskuševalnega vzporeda. Sicer pa se naj \sak
preskuševalni komisar omeji na svojo stroko.
Vendar je sodnijskemu prisedniku više dohodarstvene
sodnije, poslujočemu kakor preskuševalni
komisar, na voljo dano, preskuševati tudi iz snovij,
naštetih v g. 2, odstavkih II, III, XI in XII.
Izpraševanje naj se razteza na kolikor moči
8-9-
mnogo strok preskuševalnega načrta, da se kandi-
I dat lahko presodi glede njegove duševne usposob-
Pismena preskušnja naj obstoji v sestavi
ljenosti in na obseg njegovega teoretičnega in prak
pravnega mnenja o razpravi na polju ene v g. 2
tičnega znanja.
naštetih snovi, tekoči pri finančni prokuraturi in
obsegajoči v sebi pravna prašanja.
Izbere jo predsednik preskuševalne komisije.
Izbirajo pismeno nalogo, katero je izdelati ob nadzorstvu
konceptnega uradnika finančne prokuratúre,
kateremu izroči predsednik nadzorovanje kandidata,
naj gleda predsednik na to, da se more ta naloga
pri navadnih zmožnostih kandidata povsem rešiti
največ v osmih urah.
Kandidatu je dati na razpolago zadevne zakonike,
pravila in zbirke odlokov.
Kaka druga pripomoč ni dovoljena.
g. 10.
Pri kandidatih, ki niso uradniki finančne prokurature,
naj odpade preskušnja iz predpisov, omenjenih
v prvem odstavku g. 3.
Pri ustni preskušnji se lahko od kandidata
zahteva kratko predavanje o pismeni nalogi, katero
je naredil, da se s tem dá preskuševalni komisiji
priložnost se prepričati, da je kandidat temeljito in
pravilno sodil o predmetu.
8- 12.
Predsednik naj pazi, da se pri stavljanju vprašanj
ne prekoračijo meje, odkázané v tem ukazu.
8- 13.
O preskušnji naj piše pripravni konceptni
uradnik finančne prokuratúre zapisnik, v katerega
je sprejeti pri ustni preskušnji stavljena vprašanja.
Po končani ustni preskušnji naj dotični preskuševalni
komisarji ocenijo odgovor na vsako posamezno
vprašanje in je to zaznamovati v zapisniku.
g. 14.
Po tem se gre k vkrepu o izidu cele preskušnjc.
Najprej je na podstavi mnenja, katero naj poda
poročevavec, klasifikovati pismeno nalogo kandidatovo,
torej obseg njegovega pozitivnega znanja in
končno njegovo posebno usposobljenost za službo
finančne prokuratúre.
Sklepa se z nadpolovično večino; predsednik
odda svoj glas na zadnje.

A 54 Kos LXXVI. 220. Ukaz finančnega
8- 15.
Preskusevalna komisija naj z ozirom na celotni
izid pismene in ustne preskušnje sklene, ali je kandidata
odobriti ali ne.
O tem, ali naj dobi kandidat cenilo „odlika",
se sme glasovati le tedaj, ako se je kandidat soglasno
odobril.
Izid glasovanja je vzprejeti v preskuševalni
zapisnik, katerega naj podpišejo vsi udje komisije
in pa privzeti zapisnikar.
Izid je kandidatu takoj naznaniti.
g. 16.
Zoper izrek preskuševalne komisije ni pripusten
pravni lek.
g. 17.
Ako finančni prokurator ni sam predsedoval
pri preskušnji, predloži mu predsednik preskuševalni
spis s sklepom vred, storjenim o vspehu preskušnje.
Ako pripada kandidat kaki drugi finančni prokuraturi
nego tisti, pri kateri se je opravila preskušnja,
je prvo o tem sklepu obvestiti.
g. 13.
O izidu preskušnje je kandidatu na zahtevo
izdati spričevalo, v katerem je poočiti, ali se je odo-
z dne 10. decembra 1898.
i bril kandidat soglasno ali z veČino glasov, oziroma
ali je dobil cenilo ,odlika".
g. 19.
Ako kandidat ni napravil preskušnje za finančno
prokuraturo, odloči komisija po svobodnem mnenju,
po katerem času je dovoliti ponavo te preskušnje.
Kandidat se vrže na najmanj tri mesece in
največ eno leto.
Tozadevni sklep je kandidatu naznaniti ob
enem z naznanilom izida preskušnje.
Zoper ta sklep ni pripusten pravni lek.
Preskušnja se more le enkrat ponoviti.
g. 20.
V slučajih, vrednih ozira, dovoli lahko finančno
ministrstvo tistim kandidatom, ki so morali opraviti
preskušnjo za finančno prokuraturo pri finančni prokuraturi,
ki ni v sedežu finančne prokuratúre, kateri
pripadajo, povračilo potnih stroškov, ki so jim
nastali vsled te preskušnje, v izmeri, ustanovljeni
po obstoječih predpisih povsem ali deloma.
KaizI s r.

Leto 1898. «5
Državiii zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXVII. — Izdan in razposlan dne 15. decembra 1898.
Vsebina: Št, 221. Razglas o podaljšku stavbnega roka za lokalno železnico Rakovnik—Mladotice.
331. !
Razglas ministrstva za železnica
z dne 6. decembra 1898. L
o podaljšbi stavbnega roka za lokalno železnico
Rakovnik—Mladotice.
Na podstavi Najvišega pooblastila se je rok
za dovršitev in začetek obrata lokalne železnice
Rakovnik—Mladotice, ki se je ustanovil v g. 2 do-
pustilnice z dne 23. januvarja 1897. L (drž. zak.
št. 47) in se je podaljšal z razglasom z dne 11. novembra
1897. 1. (drž. zak. št. 261), podaljšal do
30. junija 1899. 1.
(Slovenlsoh.) 110
Wittek s. i.

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, í. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, če
se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ali reč desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
, , 1859. , , „ 1868. . . 12 , | , , , 1879. , , , 1888
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.
desetletji od 1.1870. vštevši do L 1889. pa staneta . .30 gl.
Posamezn:
Letnik 1849. za
, 1850. „
, 1851. ,
> 1852. ,
, 1853. „
. 1854. ,
„ 1855. ,
, 1856. ,
, 1857. ,
, 1858. ,
, 1859. „
, I860. ,
, 1861. ,
„ 1862. ,
. 1863. ,
. 1864. „
. 1865. „
letniki nemške izdaje se dobivajo
2 gl. 10 kr.
5 , 25 ,
1 . 30 „
2 , 60 ,
3 . 15 ,
4 . 20 „
2 , 35 ,
2 . 45 „
2 , 85 „
2 , 40 ,
2 , — „
1
J» 70 ,
* » 50 .
1
» 40 „
-* » 40 ,
1 40 „
2 . -
Letnik 1866. za
. 1867. ,
, 1868. ,
, 1869. ,
» 1870. „
, 1871. „
» 1872. ,
. 1873. ,
, 1874. ,
. 1875. ,
. 1876. ,
» 1877. .
, 1878. „
, 1879. „
. 1880. ,
» 1881. ,
. 1882. ,
• 2 gl. 20 kr.
•2 , *
•2 .
•3 , „
•1 . 40 ,
•2 , *
• 3 . 20 „
• 3 . 30 „
0 30 „
• 2 . — D
• 1 , 50 „
• 1 . — „
•2 . 30 ,
.2 , 30 ,
•2 . 20 ,
-2 . 20 „
• 3 ,
—
Letnik 1883. za .
, 1884 „ .
, 1885. , .
. 1886. r .
» 1887. . .
. 1888. , .
„ 1889. „ .
, 1890. „ .
. 1891. , .
, 1892. , .
, 1893. , .
. 1894. „ .
• 1895. „ .
. 1896. , .
. 1897. f .
.2 gl.
. i .
•2 ,
•2 „
• i ,
.3 »
-2 ,
. 3
• 5 .
•3 ,
• 3 ,
• 3 ,
• • 3 .
• -7 ,
16 gl.
-20 ,
20 gl.
50 kr.
50 ,
80 ,
30 ,
50 „
20 „
— ,
70 ,
J)
l»
" Ji
„
50 „
50 „
50 ,
Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889. 1. vštevši do 1898. 1. in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celó niso došli ali pa so mu došli nedostatni,
naj se reklamirajo naj dalje v Štirih tednih naravnost pri c. k dvorni in državni tiskarni ci na
Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne
cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. L, in v izdajah ostalih
sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopoinjeni, se
dohiva ne samó vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi
vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (po
manjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.

Leto 1898. ^
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru
Kos LXXVIII. — Izdan in razposlan dne 17. decembra 1898.
Vsebina: Št. 222. Ukaz, da se razveljavlja ustavitev delovanja porotnih sodnij v okoliših okrožnih sodnij Jaslo
in Tarnów.
322.
Ukaz vsega ministrstva z dne
13. decembra 1898. L,
da se razveljavlja ustavitev delovanja porotnih
sodnij v okoliših okrožnih sodnij Jasto in Tarnów-
Vse ministrstvo ukazuje :
Ustavitev delovanja porotnih sodnij, ki se je
zgodila z ukazom vsega ministrstva z dne 19. av-
gusta 1898. 1. (drž. zak. št. 145) se za obseg okolišev
okrožnih sodnij Jaslo in Tarnów razveljavlja
z dnem razglasitve tega ukaza.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Kaizl s. r. Jçdrzejowicz s. r.
Di Pauli s. r.
(Sioveuisoh.) 111

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, če
se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ali vec desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl.
, , 1859. , , , 1868. . . 12 „ | , , , 1879. , , , 1888 . .20 ,
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do L 1888. pa stanejo . . . . 60 gi.
V izdajah drugih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. | desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. ... 20 gl.
desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo;
1849.
1850.
1851.
1852.
1853.
1854.
1855.
1856.
1857.
1858.
1859.
1860.
1861.
1862.
1863.
1864.
1865.
za .
» •
T
r •
T
j»
r '
T
D
T»
r
T)
. . 2 gl. 10 kr.
• -S „ 25 ,
. . 1 , 30 .
. -a , 60 ,
• .3 , 15 .
• • * . 20 ,
• . 2 , 35 .
• -2 . 45 „
• - 2 , 85 ,
• -2 , 40 ,
9
. . 1 „ 70 ,
• 1 , 50 ,
. . 1 . 40 „
• • 1 . 40 ,
. . 1 „ 40 ,
2 —
Letnik 1866. za . .
, 1867. , .
, 1868. , .
„ 1869. ,
„ 1870. , .
. 1871. „ .
, 1872. „
, 1873. , .
. 1874. , .
, 1875. „ .
, 1876. „ .
* 1877. „ .
, 1878. „ .
„ 1879. r .
„ 1880. , .
„ 1881. „ .
* 1882. „ .
.2 gl.
.2 ,
. 2 ,
• 3 ,
•1 r
•2 r
•3 ,
-3 ,
n
'.i l
-1 »
• i »
-2 r
• 2 ,
• 2 .
• 2 .
• 3 ,
20 kr.
J»
„
40 ,
?»
20 ,
30 „
30 ,
"""" B
50 ,
30 "„
30 ,
20 ,
20 ,
"""~ V
Letnik 1883. za .
. 1884 , .
, 1885. . .
, 1886. , .
» 1887. „ .
» 1888. , .
» 1889. , .
r
1890. r .
, 1891 . .
, 1892.
, 1893. , .
, 1894. , .
, 1895. , .
, 1896. „ .
. 1897. . .
. 2 gl. 50 kr
. 2 . 50 „
• 1 , 80 ,
.2 /30 ,
•2 . 50 „
• 4 , 20 „
.3 , - ,
• 2 , 70 ,
. 3 ., - „
.5 , - ,
.3 , - ,
.3 „ - .
. 3 , 50
. 3 „ 50 „
.7 „ 50 „
Letniki 1870. vštevši do 1897, izdaj V drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889.1. vštevši do 1898.1. in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celó niso došli ali pa so mu došli nedostatlli,
naj se reklamirajo naj dalje v Štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na
Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne
cene (V* P 0 ^ e » to J e 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. L, in v izdajah ostalih
sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopolnjeni, se
dobiva ne samó vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi
VSak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno ( a /4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive)
letnike, ter si liste urediti po tvarini.

Leto 1898. 459
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXX1X. — Izdan in razposlan dne 18. decembra 1898.
Vsebina: Št. 223. Cesarski patent o sklicu deželnega zbora Češkega, gališkega in vladimérskega s krakovskim,
avstrijskega pod in nad Anižo, štajerskega, koroškega, kranjskega, bukovinskega, moravskega, sleškega,
goriškega in gradiščanskega, predareljskega, potem deželnega zbora tržaškega z njegovim ozemljem.
223.
Cesarski patent z dne 17. decembra
1898. L
o sklicu deželnega zbora češkega, gališkega in vla-
dimérskega s krakovskim, avstrijskega pod in nad
Anižo, štajerskega, koroškega, kranjskega, buko-
vinskega, moravskega, sleškega, goriškega in gra-
diščanskega, predareljskega, potem deželnega
zbora tržaškega z njegovim ozemljem.
Mi Franc Jožef Prvi,
po milosti Božji cesar avstrijski;
kralj ogrski in CeŠki, dalmatinski, hrvaški,
slavonski, gališki, vladimérski in ilirski; kralj
jeruzalemski itd.; nadvojvoda avstrijski; veliki
vojvoda toskanski in krakovski; vojvoda lotarinški,
salcburški, Štajerski, koroški, kranjski in
bukovinski; veliki knez erdeljski; mejni grof
moravski; vojvoda gorenjesleški in dolenjesleSki,
modenski, paremski, pij aoenš ki ingvastalski,
osvetimski in zatorski, tešinski, furlanski,
dubrovniSki in zadrski; pokneženi grof habsburSki
in tirolski, kiburški, goriški in gradiščanski;
knez tridentinski in briksenski; mejni
grof gorenjelužiški in dolenjelužiški in v Istri;
grof hohenembski, feldkirški, bregniški, sonnenberški
itd.; gospod tržaški, kotorski in
v slovenski krajini, veliki vojvoda vojvodine
srbske itd. itd.
dajemo na znanje in poročamo:
Deželni zbor kraljevine češke, gališke in vladimérske
z veliko Vojvodino krakovsko, nadvojvodine
avstrijske pod in nad Anižo, vojvodine štajerske,
koroške, kranjske in bukovinské, mejne grofije moravske,
vojvodine gorenje in dolenje sleške, poknežene
grofije goriške in gradiščanske, dežele predarelske
in mesta tržaškega z njegovim ozemljem so
sklicani na 28. dan decembra 1898. 1. v svoja
zakonita zbiraliča.
Dano v Našem države glavnem in prestolnem
mestu dunajskem dne 17. decembra v letu tisoč
osemsto devetdesetem in osmem, Našega cesarjevanja
eninpetdesetem.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Eaizl s. r. Jçdrzejowicz s. r.
Di Pauli s. r.
(SloTAnlMh.) 112

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naiočnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gL
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, če
se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od L 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
, , 1859. , , , 1868. . . 12 „ | , „ „ 1879 , , , 1888.
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do L 1879. ... 16 gl. | desetletje od 1. 1880. vštevši do 1 1889.
desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . .30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849. za
1850. ,
1851. ,
1852. „
1853. ,
1854. ,
1855. ,
1856. ,
1857. ,
1858. ,
1859. ,
1860. ,
1861. ,
1862. ,
1863. „
1864. „
1865. ,
2 gl.
5 „
1 t
2 ,
3 ,
4 .
2 „
2 ,
2 „
2 ,
2 ,
1 „
1 ,
1 ,
1 ,
1 ,
2 ,
10 kr. i
25 „
30 ,
60 ,
15 ,
20 „
35 „
45 „
85 ,
40 .
70 ,
50 ,
40 ,
40 ,
40 ,
»
Letnik 1866.
. 1867.
, 1868.
, 1869.
, 1870.
> 1871.
, 1872.
, 1873.
, 1874.
, 1875.
„ 1876.
. 1877.
, 1878.
, 1879.
, 1880.
, 1881.
, 1882.
, 2 gl. 20 kr.
40
20
30
30
50
30
30
20
Letnik 1883. za
„ 1884 ,
, 1885. ,
w 1886. ,
, 1887. ,
, 1888. .
. 1889. ,
, 1890. ,
. 1891. ,
. 1892. „
, 1893. ,
. 1894. ,
. 1895. „
, 1896. „
, 1897. ,
. . 16 gl.
. . 20 ,
20 gl.
2 gl. 50 kr.
2 , 50 ,
80
30
50
20
Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni. kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889. L vštevši do 1898. 1. in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celó niso došli ali pa so mu došli nedostatlli,
naj se reklamirajo najdalje v štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni indržavni tiskarnici na
Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne
cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od L 1849. vštevši do 1897. L, in v izdajah ostalih
sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopoinjeni, se
dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi
vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive)
letnike, ter si liste urediti po tvarini.
70
50
50
50

Let« 1898. «<
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXX. — Izdan in razposlan dne 20. decembra 1898.
Vsebina: St. 224. Ukaz o ustanovitvi postavka tare zabarijev prekis (bariumsuperoxyd) v sodih.
224.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino
z dne 6. decembra 1898. I
o ustanovitvi postavka tare za barijev prekis
(bariumsuperoxyd) v sodih.
V porazumu z udeleženima kraljevima ogrskima
ministrstvoma se z ozirom na ministrska
ukaza z dne 15. julija 189 í. 1. (drž. zak. št. 151)
in z dne 26. aprila 1897. 1. (drž. zak. št. 106) za
barijev prekis (bariumsuperoxyd) t. Št. 325 bis
v sodih ustanavlja 4/0 postavka tare.
Ta ukaz stopi takoj v moč.
Eaizl s. r. Di Pauli s. r.
(Slovenia r h.) 113

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moci dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, če
se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
, , 1859. , „ , 1868. . . 12 , | , „ „ 1879. , „ „ 1888.
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
16 gl.
20 ,
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.
desetletji od 1.1870. vštevši do L 1889. pa staneta . .30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
20 gl
of m k 1849. za . . 2 gl. 10 kr.
« 1850. » • • • 5 » 25 ,
» 1851. T» . 1 Tí 30 „
„ 1852. T o T 60 ,
» 1853. v • • . 3 T 15 ,
1854.
9
T ' ' 4 20 „
1855. 7) . 2 T 35 ,
* 1856. TI . 2 n 45 „
9 1857. TI « * *2 80 ,
D 1858. 51 ' 2 v 40 ;
1859. 2 v n
JI 1860. J»
n 70 .
JI 1861. „
Í» 50 ,
71 1862. JI ' * „ W ,
» 1863. J) ' ' ' » 40 ,
„ 1864. n „ 40 ,
1865. 2 T) .. J) .
Letnik 1866. za 2 gl. 20 kr.
, 1867. , 2 , - »
„ 1868. , 2 , - »
„ 1869. „ 3 , - »
„ 1870. „ 1 „ 40 T)
„ 1871. „ 2 , - TI
„ 1872. „ 3 , 20
„ 1873. „ 3 „ 30
, 1874. „ ? „ 30 n
„ 1875. „ 2 , -
, 1876. „ 1 „ 50 T)
, 1877. „ 1 . - r
„ 1878. „ 2 „ 30
, 1879. „ 2 „ 30 T
* 1880. „ 2 „ 20 V
» 1881. „ 2 , 20
, 1882. „ . . . 3
Letnik 1S83. za . • 2 gl. 50 kr
„ 1884
50 „
• -^ T»
1885.
r «, • 1 r 80 ,
B 1886. „ • 2 „ 30 ,
n 1887.
• 2 „ 50 „
1888. » . 4 20 „
1889. . 3 „ — r
1890. TI ' . 2 „ 70 „
T
1891. n . 3 — „
* 1892.
• 5 ,
T»
„ 1893. TI • 3 „
TI
„ 1894. n .3 , „
1895. „ . .3 , 50 „
1896. 51 • 3 „ :>o „
„ 1897. TI • . 7 „ :>o „
J»
Letniki 1870. vštevši do 1897, izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889.1. vštevši do 1898.1. in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celó niso došli ali pa so mu došli nedostatlli,
naj se reklamirajo naj dalje v štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na
Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne
cene (V% pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849, vštevši do 1897. L, in v izdajah ostalih
sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopolnjeni, se
dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi
vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno ( lf A pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive)
letnike, ter si liste urediti po tvarini.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXI. — Izdan in razposlan dne 24. decembra 1898.
Vsebina: Št. (225- 226.) 225. Ukaz o prcnarcdbi opravilnega reda za sodnije prve in druge stopinje glede opravilnega
ravnanja s stvarmi zemluške knjige. — 226. Zakon o prodaji proge državne železnice Lípa Česká—
Mimoíi Ustecko-teplickí železniški družbi.
Ukaz pravosodnega ministra z dne
17. decembra 1898. 1.
o prenaredbi opravilnega reda za sodnije prve
in druge stopinje glede opravilnega ravnanja
s stvarmi zemljiške knjige.
Da se olajša opravilno ravnanje s stvarmi
zemljiške knjige, se deloma izpremenjujé in dopolnjujé
ukaz pravosodnega ministra z dne 5. maja
1897. 1. (drž. zak. št. 112), s katerim se izdaja
nov opravilni red za sodnije prve in druge stopinje,
in izpremenjujé g. 4 ukaza pravosodnega ministra
z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 113), s katerim
se izdajejo zastran uporabe novega opravilnega
reda za sodnije prve in druge stopinje prehodna določila,
in pa g. 11, lit. g) ministrskega ukaza z dne
28. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 306) na podstavi
g. 99 zakona o uredbi sodnij ukazuje v porazumu
s finančnim ministrom:
Dnevnik za vloge v stvareh zemljiške
knjige.
8. 1.
Za vse vloge (zapisnike), katerih predmet so
vpisi v zemljiško knjigo, deželno knjigo in naftno
knjigo sodnije, ali ki se nanašajo na take vpise, in
pa za vse druge v g. 76. odstavku 1 opravilnega
reda imenovane vloge (zapisnike) je pisati samo en
dnevnik (g. 77 u. s.).
463
Kjer se je doslej poleg tega dnevnika pisal poseben
dnevnik za stvari rudniške knjige, lahko
ostane tako; sicer je vpisovati tudi vloge (zapisnike)
v stvareh rudniške knjige v skupni dnevnik za vloge
zemljiške knjige.
Spisovno znamenje in opravilno število
v stvareh zemljiške knjige.
g. 2.
Spisovno znamenje in opravilno število je delati
za zemljiškoknjižne .spise (zemljiška knjiga, deželna
knjiga, rudniška, naftna, železniška knjiga)
različno.
Za spisovno znamenje ostane v veljavi predpis
g. 264. odstavka 3 opravilnega reda, opravilno
številko pa je sestaviti iz številke dnevnika in iz
letnice (n. pr. 2546/99). V stvareh železniške knjige
je postaviti pred opravilno število besedo „železniška
knjiga" v okrajšani obliki (n. pr. žel. k. 107/99) in,
kjer se piše posebni dnevnik za stvari rudniške
knjige, pred spise v stvareh rudniške knjige besedo
„rudniška knjiga" v okrajšani obliki (n. pr. rudn. kn.
54/99).
g. 3.
Vsaki spis, ki pride k zemljiškoknjižnim spisom
(zemljiška knjiga, deželna knjiga, rudniška,
naftna, železniška knjiga), je oznameniti z opravilnim
številom (g. 266, odstavki 2 do 4 opravilnega
reda; spisovno znamenje pa je pristaviti zgolj vlogam,
zapisnikom in drugim spisom, ki ostanejo pri
spisih, izvzemši vrocilnice in povratnice. Na izdatke
(Slovenisch.) 114

464 Kos LXXXI. 225. Ukaz pravosodnega ministra z dne 17. decembra 1898.
sklepov, in pa na vročilnice in povratnice je posta-v
ljati samo opravilno število.
K istim zemljiškoknjižnim spisom pripadajoče
spise je vzeti po redu dnevnikovih števil k spisom,
tekoče redovne številke je postavljati samo na pregledni
poli.
V dnevniku za zemljiškoknjižne vloge (stvari
železniške knjige, rudniške knjige) je podčrtati
oznamenilo vloge, po kateri se naredi spisovno znamenje
(gg. 264, 275 u. s.).
Ločeno shranjevanje in vezanje prepisov
zbirke listin.
g. 4.
Za zbirko listin (g. 6 zakona z dne 25. julija
1871. 1. [držo zak. št. 95]) določene prepise in pa
mesto njih pridržane izvirne listine je oznameniti
z opravilnim številom vloge ali zapisnika (g. 2), kateremu
pripadajo, jih shraniti urejene po redu
opravilnih števil, ločene od drugih zemljiškoknjižnih
spisov v trdih platnicah in vezati v primernih razdobjih
v zmerno debelih knjigah. Določilo g. 17,
predzadnjega odstavka, ukaza pravosodnega ministrstva
z dne 12. jamivarja 1872. 1. (drž. zak. št. 5),
da morajo prepisi listin imeti na stranskem robu
prazen prostor v širini, potrebni za vezanje, in pa
določilo g. 20, odstavka 2 istega ukaza stopita zopet
v veljavo.
Da zbirka listin ne dobi prevelikega obsega, naj
skrbijo sodnije na primeren način za to, da se več
zemljiškoknjižnih listin, pripadajočih k isti vlogi (zapisniku),
ako moči, prepiše na isto polo. Zavračati
pa se vloge ne smejo radi kakega drugega reda prepisov.
Ločeno shranjevanje vročilnic in povratnic.
8 5.
Vročilnice in povratnice, ki se nanašajo na
zemljiškoknjižne spise, je shranjevati, urejene po
vrsti opravilnih števil, po letnikih ah po oddelkih
leta ločene od drugih zemljiškoknjižnih spisov,
v trdih platnicah.
Zaznamovanje zemljiškoknjižnih spisov
s števili listov.
g. 6.
Zaznamovanje zemljiškoknjižnih spisov s tekočimi
števili listov (g. 261, odstavek 2, u. s.) naj se
opusti.
Pregledna pola /a zemljiškoknjižne spise.
Na pregledni poli za zemljiškoknjižne spise,
katero je pisati po obrazcu opravilnega reda št. 58
(g. 275 u. s.) ni v tretjem razpredelu „kratka napoved
vsebine" nič drugega vpisovati nego dnevnikovo
število. Napoved števila lista v razpredelu 4
in pa napoved, kako se je rešilo, v razpredelu 5
naj izostane.
Kazalni listi v zemljiškoknjižnih spisih.
g. 8.
Kazalnega lista ni treba vložiti po g. 275, odstavku
2 opravilnega reda, če se opoinne na pregledni
poli zemljiškoknjižnih spisov, h katerim spisom
se je dala vloga (zapisnik).
Pri vkupnih hipotekah ni v spisih postranske
vloge niti kazalnega lista vložiti, niti ni v pregledni
pali, pridejani tem spisom, narediti opomnje
v zmislu prvega o d s l a\ k a
Uporaba kolkovnih znamk, pridejanih za
vpisnino.
g. 9.
Dovoljuje s\ da prilepi uradnik vložišča kolkovne
znamke, pridejane v plačilo vpisnine, ali na
ločenem listu papirja (g. 11, lit. g ukaza ministrstev
za finance in pravosodje z dne 28. decembra
1897. 1. (dr/, zak. št. 306), v izvršitev cesarskega
ukaza z dne 26. decembra 1897. 1. [drž. zak.
št. 305] glede prenaredbe nekaterih zakonitih določil
o sodnih pristojbinah) ali na vlogi (zapisniku)
sami.
Glede kolkovnih znamk, ki so se tako uporabile
in predpisu primerno razvredile, odpade
v g. 69 opravilnega reda omenjeno potrdilo po pisarniškem
uradniku zemljiškoknjižnega urada, in pa
tudi zaznamek \ dnevniku za vloge zemljiške knjige
in ingrosacijske knjige (Verfachsbuch).
Ravnanje z zemljiškoknjižnimi predlogi,
podanimi ustno na sodniji.
g. 10.
Zapisnike, v katerih se predlaga zemljiškoknjižni
vpis, ali kojih rešitev lahko pro\/roČi tak
vpis, je sestavljati na sodnijah navadno le v tistih
opravilnih urah, v katerih je odprto vložišče. Ako
se izvrši tak zapisnik v času, ko se je že zaprlo

vložišče, poslati je zapisnik uradniku, kateremu je
izročeno pisanje dnevnika za zemljiškoknjižne vloge,
še-le tedaj, kedar se vložišče prihodnjič zopet odpre.
Načelniki sodnij naj skrbé za to, da se zapisniki,
sestavljeni na sodniji, v katerih se predlaga
zemljiškoknjižni vpis, ali kojih rešitev lahko provzroči
tak vpis, odnesó ob enem z zemljiškoknjižnimi
vlogami, ki so se oddale do izvršetka teh zapisnikov
v vložišču, ali z zemljiškoknjižnimi zapisniki,
ki so se sestavili o sodnih dneh, ter se izročé
uradniku, kateremu je izročeno pisanje dnevnika.
Urejanje starih spisov po zemljiškoknjižnih
vlogah.
g. 11.
Določilo g. 4 ukaza pravosodnega ministra
z dne 5. maja 1897. 1. (drž. zak. št. 113), daje
tudi spise v zemljiškoknjižnih stvareh, nastale pred
1. januvarjem 1898. 1., zložiti po predpisa g. 275
opravilnega reda, izgubi svojo moč. V kolikor so se
zemljiškoknjižni spisi, nastali pred 1. januvarjem
1898. L, uredili že po zemljiškoknjižnih vlogah,
ostane tako.
Začetek veljave in prehodna določila.
g. 12.
Ta ukaz stopi s 1. dnem januvarja 1899. 1.
v veljavo.
Prepise listin ali izvirne listine, ki so se vzele
med letom 1898. 1. k zemljiškoknjižnim spisom,
izločiti je zopet najpozneje do 1. aprila 1899. 1. iz
teh spisov, jih oskrbeti z dnevnikovo in letno šlevilko
vloge (zapisnika), kateri pripadajo, in shraniti,
urejene po vrsti teh števil, po predpisu g. 4.
Kos LXXXI. 226. Zakon z dne 21. decembra 1898. 465
Ruber s. r.
226.
Zakon z dne 21. decembra 1898 L
o prodaji proge državne železnice Lípa Česká—
Mimon Ústecko-teplickí železniški družbi.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem takó:
Člen I.
Vlada se pooblašča, prodati priv. Úbtecko-teplicki
železniški družbi za znesek 1,300.000 gl. a. v.,
lokalno železnico, pridobljeno od države vsled dogovora
z dne 31. maja 1893. 1. odobrenega z zakonom
z dne 27. decembra 1893. 1. (drž. zak. št. 1 99)
od Češke Lipe čez Staro Lipo in Zákupy v Mimoh
s krilom v Nové Zákupy vred in z drugo nepremično
pritiklino, da se privzame v železniško progo od
Teplic (Retenic) v Liberec, ki se napravi.
Člen II.
Na gorenjo prodajo (čien I) nanašajoči se dogovor,
in pa ž njim provzročeni imovinski prenosi,
vloge, vpisi, izdatki, pogodbe in drugačne listine
uživajo pristojbinsko in kolkovno prostost.
Člen III.
Da izvršita ta zakon, ki stopi z dnem, ko se
razglasi, v moč, se naroča Mojemu ministru za železnico
in Mojemu ministru za finance.
Na Dunaju, dne 21. decembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Wittek s. r.
Kaizl s. r.

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, českom, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moci dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
NaroČilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, če
se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl.
, , 1859. , , , 1868. . . 12 „ | , „ „ 1879. , , , 1888. . , 20 ,
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. j desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. . . . 20 gl
desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
1849. za . . . 2 gl. 10 kr. Letnik 1866. za . 2 gl. 20 kr. Letnik 1883. za . 2 gl.
1850. » * * 5 . 25 T „ 1867. v -2 » — . „ 1884 „
>->
-" 7)
1851. n 1 , 30
1868. T 2 » —
f 1885. r 1 ,
1852. • 2
T '
r 60 T
1869. . . 3
Q
» — 7)
1853. V " ' 3 » 15 , „ 1870. „ 1 n 40
T 1887. , 2
1854. 4 , 20
r 1871. T) . . 2 n — 71 . 1888. „ . 4
1855. T 2 * 35 „
1872.
o » 20
1889. • 3 „
1856. T 2 . 45 T>
r 1873. . . 3 « 30
1890. . . •2 ,
1857. 2 » 85
1874.
p ^ 30 V
r 1891 , . . 3
1858. 2 , *0 T
r 1875. V 2 Ä — B „ 1892. * 5 ,
1859. T 2 7>
r 1876. . 1 50 71
1893. „ . •
1860. T 1 . 70 7» . 1877. r 1 T» —
. 1894. „ .
1861. 1 „ 50 T , 1878. T- 2 7» 30 7)
r 1895. ,. .
1862. 71 1 „ 40 71
1879. r 2 J» 30 Tt , 1896. , .
1863. 7t 1 , 40
. 1880. o J? 20
„ 1897. T .
1864. 77 1 v № r
1881. „, -2 » 20 fl
1865. 7» 2 7)
1882. T,
v
- 3 — „
3 50 kr.
50 „
80 „
30 ,
50 „
20 „
Tt
70 ,
T
»1
v
1)
. 3 „ »
. 3 „ r
>o „
• 3 „ 50 „
. 7 „ 50 „
Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889.1. vštevši do 1898. 1. in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celó niso došli ali pa so mu dosli nedostatni,
naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni indržavni tiskarnici na
Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne
cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. L, in v izdajah ostalih
sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopolnjeni, se
dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi
vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive)
letnike, ter.si liste urediti po tvarini.

Leto 1898. *«'
Držayni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXII. — Izdan in razposlan dne 27. decembra 1898.
Vsebina: Št. (227—228.) 227. Zakon glede oprostitve ustanov in zadušbin, ustanovljenih o priliki Moje petdesete
vladarske obletnice, od kolkovnih in neposrednih pristojbin. — 228. Razglas glede največo ugodnost uživajočega
ravnanja z japonskimi provenijencijami ob uvozu v avstrijsko-ogrsko carinsko ozemlje.
22Î.
Zakon z dne 16. decembra 1898. 1.
gledé oprostitve ustanov in zadušbin, ustanovlje-
nih o priliki Moje petdesete vladarske obletnice,
od kolkovnih in neposrednih pristojbin.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem tako:
Člen I.
Veljava zakona z dne 5. junija 1896. 1. (drž.
zak. št. 92) gledé oprostitve ustanov in zadušbin,
ustanovljenih o priliki Moje petdesete vladarske
obletnice; od kolkovnih in neposrednih pristojbin
se podaljšuje do 1. julija 1899. 1.
Členil.
Da izvrši ta zakon, ki stopi z dnem, ko se razglasi
v veljavo, se naroča Mojemu finančnemu
ministru.
Na Dunaju, dne 16. decembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Kaizl s. r.
SS8.
Razglas ministrstev za finance in
trgovino z dne 27. decembra
1898.1.
gledé največo ugodnost uživajočega ravnanja z ja-
ponskimi provenijencijami ob uvozu v avstrijsko-
ogrsko carinsko ozemlje.
V zmislu končnega zapisnika t. 4 k členu V
trgovinske in plovstvene pogodbe z dne 5. decembra
1897. 1. med avstrijsko-ogrsko monarhijo inJaponskim
(drž. zak. št. 218 iz 1. 1898.) in pa člena II.
dodatnega dogovora, pripadajočega k tej pogodbi, se
ukazuje v porazumu z udeleženima kraljevima ogrskima
ministrstvoma, da uživajo počenši s 1. dnem
januvarja 1899. 1. — tega dne stopi v moč nova
japonska carinska tarifa — predmeti, izdelani ali
narejeni v cesarstvu Japonskem, ob uvozu v avstrijsko-ogrsko
carinsko ozemlje enako ravnanje kakor
narod, uživajoč največo ugodnost.
Zaznamek držav, uživajočih največo ugodnost,
ki se je razglasil z razglasoma z dne 25. maja
1892. 1. (drž. zak. št. 79) in z dne 10. julija
1894.1. (drž. zak. št. 143) je po tem dopolniti.
Ta ukaz stopi dne 1. januvarja 1899. 1. v moč.
Thun s. r. Di Pauli s. r.
(Slovenisch,) 115

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, če
se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ali vec desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do L 1858. . . 25 gl. | desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
, , 1859. , , , 1868. . . 12 , | „ , , 1879. , , „ 1888
Vsa štiri desetletja od i. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl.
desetletji od 1.1870. vštevši do L
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849.
i»
»
n
»
5»
W
*
»
V
J»
1850.
1851.
1852.
1853.
1854.
1855.
1856.
1857.
1858.
1859.
1860.
1861.
1862.
1863.
1864.
1865.
za .
» •
»
* •
» •
*
»
» •
» •
H •
»
J»
JI •
» *
*
. . 2 gl- 10 kr.
. . 5 » 25 71
. . 1 » 30 ti
. -2 JI 60 7)
. . 3 » 15
. . 4 D 20 P
. . 2 T» 35 »
. . 2 45 Ti
. . 2 J» 85
. . 2 40 D
. . 2 Jl —
. . 1 70 1
. . 1 » 50 J»
. . 1 40 r»
. . 1 » 40 t»
. . 1 40 r
. . 2 TJ
r
Letnik 1866.
*
»
»
T»
J)
Ti
J»
H
r
J)
T)
n
1867.
1868.
1869.
1870.
1871.
1872.
1873.
1874.
1875.
1876.
1877.
1878.
1879.
1880.
1881.
1882.
desetletje od 1. 1880.
1889. pa staneta . .
gl. 20 kr.
40
20
30
30
50
30
30
20
20
. . 16 gl.
. . 20 ,
vštevši do 1. 1889. ... 20 gl.
.30 gl.
Letnik 1883.
„ 1884
, 1885.
, 1886.
„ 1887.
, 1888.
, 1889.
. 1890.
, 1891.
, 1892.
, 1893.
, 1894.
„ 1895.
„ 1896.
, 1897.
2 gl. 50 kr.
2 . 50 .
80
30
50
Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889.1. vštevši do 1898. 1. in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celó niso došli ali pa so mu došli nedostatni,
naj se reklamirajo naj dalje v Štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na
Dunaju, IN., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne
cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. 1., in v izdajah ostalih
sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopoinjeni, se
dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi
VSak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (74 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedosidtnp (pomanjkljive)
letnike, ter si liste urediti po tvarini.
70
50
50
50

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXIII. — Izdan in razposlan dne 28. decembra 1898.
Vsebina: (Št. 229—232.) 229. Dopustilnica za lokalno železnico Roudnice - Gospozin. — 230. Razglas o izpremembi,
kije nastopila glede koncesijonarjev lokalne železnice Nový-Dvur —Bezdružice. — 231. Ukaz gledé
uradnega natiska kolkovné znamke po 1 kr. in 5 kr. na računske golice v Bolcanu. — 232. Razglas gledé
določitve barve za znamenja istosti, ki jih je napraviti v prometu za plemeničenje vezenja na tkaninah.
289.
Dopustilnica z dne 19. decembra
1898.1.
za lokalno železnico Roudnice—Hospozin.
Na pod stavi Najvišega pooblastila dodeljujem
v porazumu z udeleženimi ministrstvi grašČaku
Václavu Malému v Lipkovici v družbi z županom
Ervínom Spindler-jem, lekarnarjem Ferdinandom
Zinke in inženerjem Alojzijem Samohrdom, vsi
v Roudnici, po pogojih in načinih, določenih v nastopnem,
po zmislu določil zakona o dopuščanju
železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak.
št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1.
(drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za
gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo
kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od
postaje Roudnice priv. avstr.-ogr. družbe državnih
železnic v Hospozin k stiku s progo Zlonice—
Hospozin c. kr. državnih železnic.
Š- i.
Železnici, ki je predmet te dopustilnice, se
podeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra
1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene
ugodnosti.
(Slovenisch.)
469
Koncesijonarji so dolžni, začeti gradnjo dopuščene
železnice precej po dobljenem dovolilu za
gradnjo, dokončati jo najdalje v dveh letih, racunaje
od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti
javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat
nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo,
in pa da izvrše in opremijo železnico, kakor zahteva
dopustilo, morajo dati koncesijonarji zagotovilo
položivši varščino 20.000 goldinarjev v vrednostnih
papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost, se
smé izreči, da je zapala ta varščina.
g. 3.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se podeljuje
koncesijonarjem pravica razlastitve po določilih dotičnih
zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarjem tudi
zastran tistih dovlacnic, ki se morda naredé in o
katerih bi državna uprava spoznala, daje njih naprava
v javni koristi.
116

470 Kos LXXXIII. 229. Dopustilnic ca z dne 19. decembra 1898.
g. 4.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu
dopuščene železnice ravnati po vsebini te dopustilnice
in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu
za železnice in pa po semkaj merečih zakonih
in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic
z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak.
št. 238) in pa po redu za obrat železnic z dne
16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.),
potem po zakonih in ukazih, kateri se dadó morebiti
v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne
naredbe in prometni predpisi, obseženi
v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih,
v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na
posebne prometne in obratne razmere, sosebno
na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu
za železnice, in glede tega bodo veljali dotični
posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo
za železnice.
g. 5.
Koncesijonarjem se daje pravica, da s posebnim
dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih
ta postavi, naredé delniško družbo, katera stopi
v vse pravice in zaveznosti koncesijonarjev.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Znesek resnične in pa nominalne nápravné
glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo
razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta,
za gradnjo in uredbo železnice, vštevši nabavo
vozil, in pa za dotacijo priČuvnega zaklada, katerega
določi državna uprava, in se izkažejo, kakor
gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo
med grajenjem, in kar bo morda res kurzne
izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakoršni
drugi stroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih
novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti
obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti
napravni glavnici, če privoli državna uprava v namerjane
nove stavbe ali v pomnožbo obratnih naprav
in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je odplačati v času,
dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu,
ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci osnovnih delnic,
ki se izdadó, potrebujejo odobrila državne
uprave.
g. 6.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah.
Za uporabljanje \ojaške tarife ob odpravi oseb
in reči se bo v tem oziru in pa glede polajšil potujočim
vojaškim osebam ravnati po določilih, katera
bodo vsaki čas veljala pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno
brambo in črno vojsko obéh državnih polovic, na
tirolske deželne strelce in žandarje, in to ne samo
ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak
tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun
k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji so dolžni, da pristopijo k dogovoru,
med avstrijskimi železniškimi družbami
sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči
za prevažanje vojakov, zastran vzajemnega pripomaganja
z osebjem in z vozili za veče vojaške
prevoze, dalje da pristopijo k vsaki čas veljajočim
predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu
dogovoru, kije obveljal L dne junija 1871. L,
o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je na
račun vojaške blagajnice -prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpis za vojaški prevoz
po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu
za čas vojske zadobé za koncesijonarje moč
in veljavo z dnem. katerega se začne po dopuščeni
železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdado
po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku,
zadobé za koncesijonarje veljavnost, kakor
hitro se jim priznanijo uradoma.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji samo v toliko.
v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo
z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila, dodeljena
vsled tega glede naprave, opreme in vrste
obrata.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se
ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1.
(drž. zak. št. 60) na doslúžené podčastnike iz vojske,
vojne marine in deželne brambe.
g- 7.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne
straže, finančne straže i. e.) naj enako veljajo znižani
tarifni postavki, veljajoči glede vojaških prevozov.
g. 8.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v g. 9., lit. b) zakona
o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper
napravo novih železnic se določa na devetdeset
(90) let, računcč od današnjega dne, ter mine po
izteku tega roka.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo
moč tudi pred iztekom gorenjcga roka. ako se

Kos LXXXIII 229. Dopustih ica z dne 19. novembra 1898. 471
ne bi izpolnile dolžnosti, v g. 2. ustanovljene o I 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pri-
začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, j bitek v višini ene devetine teh čistih doneskov.
v kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti
Po zmislu spredaj stoječega določila najdeni
po zmislu g. 11., lit. b) zakona o dopuščanju že-
poprečni Čisti donos je potem koncesijonarjem kot
leznic.
odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila
izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija
8. 9.
in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
Železnico, ki je predmet te dopustilnice, obraluje
država za račun koncesijonarjev, in koncesijonarji
bodo morali upravi državnih železnic povrniti
stroške, kar jih bo res nastalo vsled tega obrato- !
vanja. Načini, kako je voditi ta obrat, se uredijo !
z obratno pogodbo, katero je skleniti med državno
upravo in koncesijonarji.
i- io.
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in
pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne
31. decembra 1894. L (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.)
vsaki čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje
skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi
železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo
in bodo v državnem obratu, in to takó, da bo
imela državna uprava pravico, prosto določevaje
tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati
odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po
skupno porabljam železnici ali posameznih njenih
kosih.
Š. H
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme
dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana,
odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih :
1. Da se določi odkupnina, se seštejejo letni
čisti doneski, kar jih bo imela podjetba v poslednjih
sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo
čisti doneski najslabejših dveh let in potem se
izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
Če bi se železnica odkupila po preteku začasne
davčne prostosti, določene v g. 1., tedaj je
pri seštetju letnih čistih donosov z davki, dokladanú J
in drugačnimi javnimi davščinami, katere zadenejo
odkupljeno železniško podjetbo, ravnati kot z obratnimi
stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let,
privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka
prosta leta preračuniti davek z dokladami vred po
odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta
ter ga odbiti od doneska.
2. Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim
sedmim obratnim letom ali kadar bi po določilih
v odstavku 1 najdeni poprečni čisti donos brez
tu navedenega pribitka ne dosegel vsaj letnega
zneska, ki je enak letnini, potrebni za pogojeno
obrestovanje in razdolžbo hipotečnega zajma, vzpre- •
jetega v nabavo novcev pri deželni banki češkega
kraljestva s poroštvom tega kraljestva, pristevši
tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje
in razdolžbo po državni upravi odobrene delnične
glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo,
tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dá država za odkup
železnice, v tem, da izplačuje država spredaj navedene
letnine v polletnih obrokih, 30. dne junija in
31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter
da povrne koncesijonarjem rentnino, ki jo je plačevati
od te odkupne rente.
3. Državi se pridržuje pravica, prevzeti, da plača
sama kadarkoli mesto koncesijonarjev pod 2 ornenjeni,
v nabavo novcev za dopuščeno železnico
vzprejeti hipotečni zajem v znesku, v času odkupa
po odobrenem razdolžnem črtežu še neplačanem;
v tem slučaju je odkupno rento, ki jo je plačati,
skrčiti za potrebščino v obrestovanje in razdolžbo
oznamenjene zajmove glavnice, in pa, ako je tako,
za kvoto, ustrezajočo potrebščini pribitka, ki ga je
v zmislu določil odstavka 1 prišteti poprečnemu
donosu.
4. Državi se pridržuje nadalje pravica, da sme
kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki
jih je po določilih spredaj stoječih točk plačevati
koncesijonarjem, plačati glavnico, kije enaka znesku
glavnične, računaje obresti od obresti, po štiri od
sto na leto, diskontovane vrednosti plačil, samo
ob sebi umevno odbivši morda v zmislu določil
odstavka 1 v teh plačilih obseženi pribitek.]
Ako se država odloČi, plačati to glavnico, plačaj
jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to
izbere sama. Državne zadolžnice je računiti pri
tem po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega
med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem
polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o
državnih zadolžnicah enake vrste.
5. Po odkupu železnice in z dnem tega od-
K tako najdenemu čistemu donesku pa je kupa pride država, izplačavši odškodnino, predpisano
z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati v št. 1—4 brez daljne odplate v bremen čisto,
od odkupne rente po g. 131., lit. a) zakona z dne | oziroma samo še z nepoplačanimi ostanki z odo-

472 Kos LXXXIII. 229. Dopustilnica z dne 19. decembra 1898.
brilom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno
last in v užitek te tukaj dopuščene železnice
z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične,
vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in
blagajnične zaloge, kake dovlačnice. ki so morda
last koncesijonarjev, in postranska opravila, in pa iz
nápravné glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade,
v kolikor niso bili ti že določilu primerno
uporabljeni z odobrilom državne uprave.
6. Sklep državne uprave o izvrševanju pravice
državnega odkupa, ki se mora zgoditi vselej z začetkom
koledarskega leta, se v obliki izjave priobči
železniški podjetbi najpozneje do 31. dne
oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi:
a) čas, od katerega se opravi odkup;
b) železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in
drugi imovinski predmeti, kateri morajo bodisi
kot pritiklina železniške podjetbe bodisi v poplacilo
terjatev države ali iz drugih pravnih
naslovov preiti na državo ;
c) znesek odkupnine, ki jo plača država železniški
podjetbi, eventuvalno s pridržkom poznejše
izprave začasno ovedene odkupne cene (št. 1
do 4) s povedbo plačilnega roka in plačilnega
kraja.
7.* Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti
ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega
komisarja, ki mora paziti na to, da se stan imovine
od tega časa počenši ne izpremeni na škodo
državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih
imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi,
potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega
komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti,
katere segajo črez mejo rednega opravilnega obrata
ali provzročujejo trajno obremenjenost.
8. Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za to,
da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen
za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni
izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti,
ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarjev
in brez sodnega posredovanja prevzeti
v fizično posest oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica
obratovala za račun države, in potemtakem
so odslej vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni
stroški pa na škodo državi.
Cisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do
časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak
mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata
železnice do zgoranjega časa nastale obračunske
dolžnosti in druge dolgove.
9. Država si pridržuje pravico, da na podstavi
odkupne izjave (št. 6) izvrši vknjižbo državne lastninske
pravice na vseh nepremičnih imovinskih
predmetih, kateri preidejo vslcd odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni, dati državni upravi,
ako bi se to zahtevalo, na razpolago pravne listine,
katere bi bile morda še potrebne z njih strani.
g. 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega
mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena
lastnina in užitek dopuščene železnice in vsega premičnega
in nepremičnega pristojstva, vštevši vozila,
gradivne zaloge in blagajnične zaloge, dovlačnice,
ki so morda last koncesijonarjev in postranska
opravila, in pa iz nápravné glavnice narejene
obratne in pričuvne zaklade v obsegu, povedanem
v g. 11., št. 5.
Ko mine to dopustilo in pa tudi, ko se odkupi
železnica (g. 11.), obdržé koncesijonarji last pričuvnega
zaklada, napravljenega iz lastnih donosov
podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih terjati,
potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih
ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so
si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po poob
lastilu državne uprave z izrecnim pristavkom, da te
reči niso pritiklina železnice.
g. 13.
Državna uprava ima pravico, se prepričati,
da je gradnja železnice in pa obratna naprava po
vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in
ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali
pa odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po odposlanem
organu pregledovati gospodarstvo, in sosebno
po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarjev,
kakorkoli se ji vzvidi primerno, prigledovati,
da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi delniška družba, ima komisar,
ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat
se mu zdi primerno, hoditi v seje upravuega
sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za

Kos LXXXIII. 232. Razglas finančnega ministrstva z dne 24. decembra 1898. 473
predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam
ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom,
dopustilu ali družbenim pravilom, oziroma
kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva
dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva
za železnice, katero je dati brez odloga in
katero veže družbo.
8- 14.
Državna uprava si nadalje pridržuje pravico, da
se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila
večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici,
v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti,
poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb
ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo
moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.
23©.
Razglas železniškega ministrstva
z dne 19. decembra 1898. L
o izpremembi. ki je nastopila glede koncesijonar-
jev lokalne železnice Nový Dviir—Bezdružice.
Ukaz finančnega ministrstva
I z dne 22. decembra 1898. 1.
gledé uradnega natisa kolkovné znamke po 1 kr.
in 5 kr. na računske golice v Bolcanu.
Z ozirom na ukaz z dne 9. decembra 1886. 1.
(drž. zak. št. 175) gledé dovolitve, da se natisne
kolkovna znamka po 1 kr. in 5 kr. na računske
golice, se s tem naznanja, da se ta natis uvede počenši
z 2. dnem januvarja 1899. 1. po običajnih
načinih pri velikem carinskem uradu v Bolcanu.
232.
Eaizl s. r.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 24. decembra 1898. L
gledé določitve barve za znamenja istosti, ki jih
je napraviti v prometu za plemeničenje vezenja
na tkaninah.
Na podstaví Najvišega pooblastila se je pode-
Z ozirom na ukaz z dne 27. marca 1890. 1.
lilo odobrilo, da izstopi iz združbe koncesijonarjev
(drž. zak. št. 56) gledé carinskega postopanja s pro-
lokalne železnice Nový-Dvur—Bezdružice, kije predmetom
za plemeničenje vezenja se ukazuje, da je
met dopustilnice z dne 21. septembra 1896. 1.
v času od 1. januvarja do konca decembra 1899. 1.
(drž. zak. št. 193), sokoncesijonar Avgust grof,
narediti na tkaninah, ki se uvedejo v 'promet za
Wydenbruck in da vstopi na njegovo mesto Viljem
plemeničenje vezenja, znamenja istosti v rdeči
vitez pi. Kubinsky, graščak v Trpistem, kakor so-
barvi.
koncesijonar omenjene lokalne železnice.
Eaizl s. r.
Wittek s. r.

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse Št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 fiel.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju. 1. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, če
S€ je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ali vec desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. j desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878. . . 16 gl.
, . 1859. , „ , 1868. . . 12 , | „ „ , 1879. , „ , 1888 . .20 ,
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. i desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. ... 20 gl.
desetletji od 1.1870. vštevši do 1. 1889. pa staneta . . . . 30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
Letnik 1849. za . • • 2 gl. 10 kr. Letnik 1866. za . . . 2 gl. 20 kr.
,
.
.
,
.
„
.
.
,
,
.
.
„
„
»
1850. „ • .5 , 25 .
1851 , • .1 . 30 .
1852. , . - -2 , 60 „
18*3. , . • -3 . 15
1854. , . • -4 . 20 ,
1855. , . • -2 , 35 ,
1856. , . • .2 . 45 ,
1857. » . • .2 , 85 .
1858. , . • -2 , 40 ,
1859. , - • 2 » T>
I860. . • .1 . 70 „
1861. . • 1 » 50 „
1862. , • - 1 , 40 „
1863. „ • - 1 . 40 „
1864. „ . • 1 n 40 r
1865. , . • • 2 „ 7)
.
,
.
»
,
.
,
.
.
,
»
,
»
,
„
»
1867. , . •2 . - .
1868. , . • 2 . - ,
1869 , . • -3 , - „
1870. , . • 1 , 40 »
1871. , . • .2 , - .
1872. , . • -3 . 20 ,
1873. „ . . . 3 , 30 ,
1874. , . . . ? , 30 »
1875. , . • 2 , - ,
1876. „ . • -1 . 50 ,
1877. , . . .1 . - »
1878. „ . •2 , 30 ,
1879. „ . .2 , 30 „
1880. „ . . . 2 , 20 ,
1881. „ . • 2 , 20 „
1882. „ . •3 , - ,
Letnik 1883. za . . 2 gl. 50 kr.
. 1884 , . • 2 . 50 ,
, 1885. , . . 1 . 80 ,
. 1886. . . •2 , 30 ,
,
,
1887. , . •2
1888. . . . .4
. 50 ,
20 ,
» 1889. , . .3 , - .
1890. , . .2 „ 70 ,
, 1891 , . .3 — »
. 1892. •5 , - .
„
»
1893. , .
1894. , .
.3 , -
• 3 , -
.
.
. 1895. „ . • 3 , 50 „
. 1896. , . .3 , 50 ,
» 1897. , . . .7 „ 50 ,
Letniki 1870. vštevši do 1897, izdaj V drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889. 1. vštevši do 1898. L in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celó niso došli ali pa so mu došli nedostiltlli,
naj se reklamirajo naj dalje v Štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na
Dunaju, III.. Renn weg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne
cene (V* P 0 ^ e » to J e 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. L, in v izdajah ostalih
sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopolnjeni, se
dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi
vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 kr.j
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je takemu moči do j olniti nedosULne (pomanjkljive)
letnike, ter si liste urediti po tvarini.

Leto 1898. 475
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
1 . U
Kos LXXXIV. — Izdan in razposlan dne 30. decembra 1898.
Vsebina: (Št. 233 — 236.) 233. Zakon o železnicah nižega Leda, katere je zagotoviti v letu 1898. — 234. Razglas
glede sklepa državnega zbora o cesarskem ukazu z dne 7. julija 1898. L, glede gradnje delnih prog, ležečih
v okupacijskem ozemlju, železnice z ozkim tirom od Gabele v Boko Kotorsko s kriloma v Trebinje in proti
Gružu (Dubrovniku). — 235 Ukaz o prenosu sodne oblasti v kazenskih stvareh za okraj Ottakring na Dunaju
okrajni sodniji Josefstadt v kazenskih stvareh. — 236. Razglas o odkupu delnih hipotekarnih nakaznic in
o znižanju tega nezaloženega dolga na znesek 49,485.352 gl. 50 kr. a. v.
Zakon z dne 21. decembra 1898.1.
o železnicah nižega reda, katere je zagotoviti
v letu 1898.
S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora
ukazujem tako:
Člen I.
Vladi se daje oblast, po pogojih tega zakona
zagotoviti izvršitev nastopnih železnic nižega reda,
namreč :
1. od postaje Rossbach lokalne železnice
Asch—Rossbach v Adorf v stik z mrežo saksonskih
državnih železnic;
2. od postaje Jičin avstrijske severno-zapadne
železnice čez Železnice in Rowensko v Turnov v stik
z južnoseverno-nemško zvezno železnico in s češko
severno železnico;
3. od postaje Chlumec na avstrijski severnozapadni
železnici v Městec Králové v stik s progo
Krinec—Městec Králové češke komercijske železnice;
4. od postaje Vlašim na lokalni železnici Benešov—Vlašim
v Královice Dolni;
5. od postaje Telč na lokalni železnici Kostelec—Telč
čez Dačice v Slavonice;
6. od postaje Bejdov na Diji na lokalni železnici
Svarcenava—Bejdov na Diji v Slavonice:
7. od postaje Veliki Zigharee na lokalni železnici
Kyprice—Veliki Zigharee v Rakousi;
8. od postaje Lambach na progi državne železnice
Wels — Solnograd v Haag;
9. od postaje Velikovec-Sinča ves na progi
južne železnice Maribor—Beljak v Železno Kaplo;
10. od postaje Meran na Bolcan—Meranski
železnici čez Naturns, Latsch, Schlanders, Laas,
Eyrs in Schluderns v Mals (vinčgauska železnica);
11. od postaje Trst-Sv. Andrej na progi državne
železnice Herpelje—Trst čez Koper, Izolo, Buje,
Montono in Visinjano v Poreč, eventualno v Kanfarnar
;
12. od postaje Tršnice na Buštěhrajski železnici
čez Vildštein v Schönbach;
13. od postaje Svojšin-Černošin na progi
državne železnice Plzen — Cheb v Bor;
14. od postaje Stankov na progi državne železnice
Plzen—Domažlice čez Týn Horšuv v Ronšperk ;
15. od postaje Tabor na progi državne železnice
Dunaj —Gmünd—Praga v Bechyně;
16. od postaje Polna-Stoky na avstrijski severno-zapadni
železnici v Polno;
17. od postaje Swètla na avstrijski severnozapadni
železnici v Kácov (Sacava železnica);
(Slovenisch.) 118

476
18. od postaje Mikulášovice na češki severni
železnici čez Zeidler in Ehrenberg Starý v Rumburk
s krilom od Herrnwalde v Krásno Lípo;
19. od postaje Gmünd na progi državne železnice
Dunaj—Gmünd—Praga v Litschau s krilom od
Alt-Nagelberga v Heidenreichstein;
20. od postaje Neunkirchen na progi južne
železnice Dunaj— Mürzzuschlag v Willendorf v stik
železnice na Schneeberg;
21. od postaje Przeworsk na progi državne železnice
Krakov—Lvov k postaji Rozwadów na progi
državne železnice Dembica —Rozwadów;
22. od postaje Freudenthal na progi državne
železnice Olomuc — Krnov—Opava čez Andělsko
horo v Klein-Mohrau ;
23. od postaje Line na progi državne železnice
Dunaj — Solnograd, porabljaje obstoječi tir, ki
vodi k prekladišču ob Donavi v Lincu, in čez stalni
most, ki ga je zgraditi čez Donavo, do kolodvora
Muhlkreis-železnice v Urfahru;
24. od postaje Spljet na dalmatinski državni
železnici do deželne meje pri Aržanu s krilom
v Sinj; končno
25. v dalmatinsko ozemlje spadajočih delov
železnice, odcepljene od železniške proge Mostar—
Metkovič, v Boko Kotorsko s krilom vred v Gruž
(Dubrovnik).
Člen II.
V členu I oznamenjene železnice je, izvzemši
progo iz Przeworska v Rozwadów, katero je narediti
kakor glavno železnico drugega čina, izvršiti kakor
lokalne železnice in sicer je proge navedene pod
1 do vštevši 8, potem pod 10, 12 do vštevši 18 in
20 do vštevši 23 napraviti s pravilno raztečino, proge
pod 9, 11, 19, 24 in 25 z ozko raztečino.
Dopustilno dobo za železnice, naštete v členu I
pod 1 do vštevši 20 je odmeriti z 90 leti največ,
računeč od dneva, katerega se da dopustilo.
Člen III.
Za železnice, oznamenjene v členu I št. št. 1
do 11, more država ob dodelitvi dopustila dati na
dobo 76 let, računeč od dne podeljenega dopustila,
poroštvo letnega čistega donosa, ki ustreza potreb-
Sčini za štirih odstotkov ne presegajoče obrestovanje
J n razdolžno kvoto posojil, katera bo v dobavo novcev
vzprejeti za zgoraj navedene železnice takó. da bo,
Kos LXXXIV. 233. Zakon z dne 21. decembra 1898.
ako ne bi letni čisti donos spredaj imenovanih železnic
dosegel zneskov, za katere velja poroštvo,
državno upravstvo dopolnilo primanjkljaj.
Čisti letni donos, katerega porokuje za zgoraj
navedene železnice država, se vstrezno z zgoranjimi
posojili ustanavlja za posamezne železnice z nastopnimi
največinskimi zneski:
Goldinarjev avstr. vred.
Rossbach —Adorf 45.900
Jičin—Turnov 52.700
Chlumec—Městec Králové 18.100
Vlašim—Královice Dolní 40.200
Telč—Slavonice 54.700
Rejdo v—Slavonice 52.300
Veliki Zigharec—Rakousi 19.100
Lambach—Haag 23.400
Sinča ves — Železna Kapla 21.300
Meran —Mals 178.500
Trst—Poreč 233.800
Ölen IV.
Da se prevzame in izvrši dopustilo za gradnjo
in obrat:
1. lokalne železnice Vlašim—Královice Dolni
po podjetju lokalne železnice Benešov —Vlašim,
2. lokalne železnice Telč—Slavonice po podjetju
lokalne železnice Kostelec—Telč in
3. lokalne železnice Bejdov na Diji — Slavonice
po podjetju lokalne železnice Svarcenava—Zwettl
more dati vlada za ta tri, s tem nastala železniška
podjetja, s katerimi je z vsakim ravnati kakor
z enovito celoto, poroštvo letnega vkupnega čistega
donosa, ki ustreza vsoti čistih donosov, po državi zajamčenih
za vsako posamezno združenih železniških
prog.
Enako se lahko združijo poroštveni zneski, zajamčeni
od države za posamezne proge, v slučaju,
ako bi se podjetji lokalnih železnic Kostelec—Telč
in Švarcenava—Zwettl združili v delniško družbo.
Za slučaj, da bi se zgradila lokalna železnica
Veliki Zigharec v Rakousi po podjetju lokalne železnice
KypJice — Veliki Zigharec, se daje vladi
oblast, za celo progo od Kypïic v Rakousi jamčiti
po načinih, navedenih v členu III, letni čisti donos
v največinskem znesku 26.400 gl.
V slučaju, da bi izvršitev zgradbe lokalne železnice
Rossbach—Adorf prevzelo podjetje lokalne
železnice Asch—Rossbach, je pisati za vsako obeh
imenovanih lokalnih železnic posebni obratni račun.

Glede podjetij, sestavljenih po zmislu zgoranjih
določil, je zmisloma uporabljati finančne
ugodnosti, omenjene v členih IV. in V. zakona z dne
31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.),
in to zlasti ob izdaji delnic in zadolžnic in pa pri
drugih pravnih opravilih (pogodbah o združbi), katere
je v takih primerih opraviti. V lit. J) zadnjega
člena določena prostost od dobitkarine in dohodarine,
potem od plačevanja kolkovnine za kupone
gré omenjenim podjetbam v takem obsegu, v katerem
je bila po dopustilu dodeljena za vsako posamezno
združenih železniških prog.
Člen V.
Zagotovilo v členu III. oznamenjenega državnega
poroštva jp zvezano s pogojem, da bodo udeležene
kraljevine in dežele iz deželnih sredstev
z deležniki vkupe, ali da bo ena sama teh stránek
dala k stroškom za izvršitev teh železniških prog
vsaj nastopne prispevke;
Kos LXXXIV. 233. Ukaz z dne 21. decembra 1898. 477
Goldinarjev avstr. vred.
Rossbach —Adorf 30.000
Jičin—Turnov 408.000
Hlumec — Městec Králové . . . 200.000
Vlašim—Královice Dolni 308.000
Telč-Slavonice 470.000
Bejdov—Slavonice 470.000
Veliki Zigharec-Rakousi . . . . 143.000
Lambach—Haag 300.000
SinČa ves—Železna Kapla . . . . 150.000
Meran—Mals 1,300.000
Trst—Poreč 700.000
Spredaj določeno prispevanje se more povrniti
v delnicah delniških družeb, ki se ustanove za
vsako dotično železnico, ali — ako bi nastopil kak
v členu IV. omenjeni primer — v delnicah tamkaj
oznamenjenih delniških družeb, pri čemur ni za te
papirje, ki jih je izračuniti po polni nominalni vrednosti,
plačevati nobenih interkalarnih obresti za čas
gradnje.
Podpis in pravočasno vplačilo vseh delnic, ki
jih potemtakem prevzamejo deležniki, je zavarovati
še pred podelitvijo dopustila tako, kakor to ukaže
državna uprava.
Člen VI.
Vladi se daje oblast, razmerno znižati v spredaj
stoječem členu pogojeno prispevanje na korist
deležnikom, tako in v toliko, v kolikor se vsled po-
stopne priprave ali ob izvršitvi gradnje dotičnih
lokalnih železnic smejo po prevdarku vlade v resnici
pričakovati kaki prihranki na proraČunjenih stroških
za gradnjo.
Člen VIL
Izvršuje člene lil. in IV. je ukazila člena IV.
v zakonu z dne 26. decembra 1893. 1. (drž. zak.
št. 33 iz leta 1894.) o napravi železnice po Ipski
dolini uporabljati s to premembo, da se smejo kolkovnine
za kupone vpostavljati v obratni račun za
strošek.
Prav tako je smeti kake upravne prispevke,
katere je plačevati za vzprejeta posojila in pa kaka
povračila za davke in pristojbine, ki jih je dajati
posojajočemu finančnemu zavodu, vpostavljati kot
strošek v obratni račun v členu I., št. 1 do 11 navedenih
železnic.
Člen VIII.
Glede lokalnih železnic, oznamenjenih v členu L,
št. 12 do 20, se daje vladi oblast, da dodeljevaje
dopustilo prevzame osnovnih delnic delniških družeb,
ki se napravijo za te železnice, ali ako te železnice
izvrše delniške družbe stičnih železnic,
osnovnih glavnic teh zadnjih družeb v tu spodaj
stoječih največinskih zneskih, namreč;
Goldinarjev avstr. vred.
Tršnice—Schönbach 63.500
Svojšin—Bor 25.000
Stankov—Ronšperk 66.000
Tabor—Bechině 158.000
Polna Stoky—Polna 25.000
Světla—Kácov 429.000
Mikulášovice—Rumburk 109.000
Gmünd—Litschau 240.000
Neunkirchen—Willendorf . . . . . 50.000
Člen IX.
Udeležba državnega zaklada pri nabavi glavnice
za lokalne železnice, imenovane v Členu VIII.,
oziroma v členu I., št. št. 12 do 20, je zvezana
s pogojem,
1. da se nabava ostale glavnice za gradnjo
teh lokalnih železnic, v kolikor se ta glavnica ne
spravi po udeleženih občinah, okrajih in zasebnih
deležnikih prevzemši osnovne delnice do polne
nominalne vrednosti, zagotovi eventuvalno s finanč-
118*

478
Kos LXXXIV. 233. Zakon z dne 21. decembra 1898.
nim sodelovanjem udeleženih kraljevin in dežel I
brez nadaljne obremenitve države;
2. da se osnovnim delnicam, katere prevzame
država in glede katerih se glasovalna pravica po
pravilih ne sme omejiti na največinsko število glasov
ali nasproti posestnikom prednostnih delnic, ki
se morda izdadó, dodelé iste pravice kakor ostalim
osnovnim delnicam, in
3. da se dividenda, katera pristoji prednostnim
delnicam, ki se morda izdadó, predno nastane
osnovnim delnicam pravica do dividende, ne odmerja
z več nego s štirimi odstotki.
Člen X.
Vplačila na osnovne delnice, katere po
členu VIII. prevzame država, je opravljati po méri
potrebščine za gradnjo lokalnih železnic, toda še le
s tistim časom, kadar bo po mnenju vlade in po
dokazilih, katera ona preskušuje, smatrati tó že za
zagotovljeno, da se bodo držali dopustilni roki za
gradnjo, in da se bo dobila potrebna glavnica
za njo brez nadaljne obremenitve države.
Država plačaj proti nekolkováním prejemnim
potrdilnicam, in skrbeti je za tó, da se plačani
zneski uporabijo samo za gradnjo in opremo oznamenjenih
železnic.
Člen XI.
Gradnja v členu L, št. 1. do vštevši 9, potem
12 do vštevši 20, oznamenjenih lokalnih železnic
se mora dokončati v dveh letih, gradnja
v členu L. št. 10 in 11 navedenih železnic v štirih
letih, računeč od dne podeljenega dopustila, in dokončane
železnice se morajo do tega časa izročiti
javnemu prometu.
Da izpolnijo to dolžnost, morajo koncesijonarji
dati primerno zagotovilo po prevdarku državne uprave
takó, kakor ona to določi; ako se ne bi izpolnjevala
gori omenjena dolžnost, je moči izreči, da je
ta položnina zapala.
Člen XII.
Gradnjo in dostavke glede lokalnih železnic,
oznamenjenih v členu L, št. 1 do vštevši 11, je oddajati
po podrobnem projektu in proračunu stroškov,
ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov,
podn eposredno ingerenco vlade in ako gre, po
pogojih, navadnih pri gradnji državnih železnic.
• Dela za gradnjo je treba oddajati ločena od
nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč
in drugih oprav, ki jih je zagotoviti s prevzetkom
osnovnih delnic, se določi po dogovoru med državo
in deležniki, in ako bi se dogovor ne mogel skleniti,
po prostovoljni sodni cenitvi.
Sestava podrobnega projekta in proračuna
stroškov, in pa oddaja gradnje in dostavek lokalnih
železnic, oznamenjenih v Členu L, št. 12 do
vštevši 20, se opravlja v porazumu z deželnimi odbori
dotičnih kraljevin in dežel, pod ingerenco vlade
in kolikor moči po pogojih, navadnih pri gradnji
državnih železnic.
Člen XIII.
Obrat po železnicah, oznamenjenih v Členu L,
št. 1 do vštevši 20, bo v kolikor bi se glede obratovanja
železnic, navedenih v št. 2, 3. 9, 10, 12,
16, 17, 18, 19 in 20 ne sklenil kak drugačen dogovor
v porazumu z dotičnimi deželnimi odbori,
vršila država na račun koncesijonarjev ves čas,
dokler bo trajalo dopustilo, in koncesijonarji bodo
dol ni, upravi državnih železnic povrniti stroške, kar
jih bo v resnici imela vsled tega obratovanja in kateri
se eventuvalno ustanove s poprečninskim
zneskom.
Pri tem bodi glede železnic, ki jih je po
členu III. zagotoviti na podstavi poroštvenega zagotovila
države, upravi državnih železnic, prevzemajoči
obratovanje teh železnic, do časa, dokler se bo
državno poroštvo res zahtevalo ali dokler se po
državi dane poroštvene naprednine še ne vrnejo,
pridržano, da po svojem preudarku vreja obrat in
ustanavlja tarife, oziraje se na vsak čas obstoječe
prometne razmere.
Člen XIV.
Vladi se daje oblast, da v členu I., št. 21 do 25
oznamenjene lokalne železnice napravi na državne
stroške in pri tem uporabi nastopne skupne zneske
stroškov, kateri naj veljajo za največinske zneske
Goldinarjev avstr. vred.
za Przeworsk—Rozwadów . . . .5,170.000
za Freudenthal—Klein-Mohrau . . 724.000
za Line—Urfahr 1,075.000
za Spljet—Aržano s krilom v Sinj . 6,310 000
za dalmatinske proge železnice od
Gabele v Boko Kotorsko s krilom
v Gruž (Dubrovnik) 5,816.000

Zneske, potrebne v posameznih letih v založbo
stroškov za gradnjo, je vsakikrat zahtevati v investicijskem
proračunu.
Na drugi strani je nepovratne prispevke, zagotovljene
od udeleženih dežel in deležnikov, v kolikor
se niso vplačali že pred letom 1898., po meri
rokov dospelosti vpostaviti v investicijski proračun
dotičnega leta za dohodne postavke.
Člen XV.
Y členu I v št. 21 do 24 oznamenjene železnice
mora državna uprava obratovati v svoji upravi
in obrat se srne na kakega zasebnika aH kako
družbo prenesti samó na podstavi zakona, ki se
o tem izdá posebej.
Glede stika z železničními progami, katere je
po členu I št. 25 zgraditi na meji, in glede obratnih
in prometnih prašanj, ki so v zvezi s tem, zlasti tudi
glede tega, da se obratovanje teh železničnih prog
morda prenese bosensko-hercegovinski železnični
upravi ali da eventuvalno prevzame uprava državnih
železnic obratovanje delnih prog v okupacijskem
ozemlju ležeče stične proge, se vlada pooblašča,
skleniti dogovor z vkupno vlado.
Člen XVI.
Glede železničnih prog, oznamenjenih v členu
XIV, se dovoljuje prostost od kolkov in pristojbin
za vse pogodbe, vloge in listine v namen odkupa
zemljišč, gradnje in opreme železnic, in pa od prenosnine,
kar se je nabere ob nakupu zemljišč.
Člen XVII.
Za slučaj, da bi delniška družba lokalne železnice
Švarcenava—Zwettl pridobila lokalno železnico
Švarcenava—Bejdov na Diji, se daje vladi oblast,
povišati za lokalno železnico Švarcenava—Zwettl
porokovani Čisti donos za tisti letni znesek, ki je
potreben za največ štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo,
ki jo je izvršiti v 76 letih, posojila, katero
mora vzprejeti delniška družba lokalne železnice
Švarcenava—Zwettl v nabavo pogojene kupne cene.
Kos LXXXIV. 233. Zakon z dne 21. decembra 1898. 479
To pooblastilo pa je zvezano s pogojem, da
kupna cena, ki jo je plačati za lokalno železnico
Švarcenava—Bejdov na Diji, ne presega dopustilu
primerne odkupnine te lokalne železnice.
Akö bi se o pridobitvi lokalne železnice Švarcenava—Bejdov
na Diji po delniški družbi lokalne
železnice Švarcenava 1 —Zwettl ne dosegla poravnava,
se daje vladi oblast, poslužiti se glede prvo imenovane
lokalne železnice odkupne pravice, pridržane
po dopustilu.
Člen XVIII.
V namen odkupa lokalne železnice Asch—
Rossbach se daje vladi oblast, pridobiti prednostne
delnice tega podjetja, ako jih je dobiti največ za
imensko vrednost, in osnovne delnice, ako jih je dobiti
za ceno največ 70 odstotkov imenske vrednosti,
in pridobivši vse prednostne in osnovne delnice, ki
sedaj niso v državni posesti, odkupiti za državo
lokalno železnico Asch—Rossbach, prevzemši vse
imetke in dolgove podjetja, zlasti tudi morda posojilo,
katero je po členu III tega zakona vzprejeti
v namen zgradbe lokalne železnice Rossbach—
Adorf.
Ako bi ne bilo možno, pridobiti proste roke
vse prednostne in osnovne delnice, ki sedaj še niso
v državni posesti, se daje vladi oblast, poslužiti se
glede lokalne železnice Asch—Rossbach in eventualno
tudi glede lokalne železnice Rossbach—
Adorf odkupne pravice, pridržane po dopustilu.
Člen XIX.
Za pravna opravila, omenjena v členih XVII in
XVIII, in pa za vloge, vpise, izdatke, pogodbe in
druge listine, provzročene s temi pravnimi opravili,
se dovoljuje prostost od kolkov in pristojbin.
Člen XX.
Vlada se pooblašča, da namesto udeležbe
države ob nabavi glavnice za lokalno železnico od
Absdorfa v Stockerau, omenjene v členu VI zakona
z dne 19. junija 1895. 1. (drž. zak. št. 83) o lokalnih
železnicah nižega reda, ki jih je zagotoviti v letu
1895, na korist te lokalne železnice zagotovi po na-
Činih in pogojih, ustanovljenih v členu III tega zakona,

480 Kos LXXXIV. 233. Zakon z dne 21. decembra 1898.
državno poroštvo za letni Čisti donos v največinskem
znesku 23.800 gl. avstrijske vrednote, ki je enak
potrebščini za največ štiriodstotno obrestovanje in
razdolžno kvoto posojila, katero bo vzprejeti v nabavo
novcev za dobo 76 let, ako vojvodina avstrijska
pod Anižo iz deželnih sredstev in pa deležniki vkupe
prevzamejo po polni nominalni vrednosti vsaj znesek
240.000 gl. avstrijske vrednote v osnovnih delnicah
delniške družbe, ki jo je narediti za imenovano lokalno
železnico.
Pri tem je v Členu V, drugem in tretjem odstavku,
potem v členih VII, XI, XII. prvem do tretjem
odstavku, in v Členu XIII tega zakona obsežena določila
zmisloma uporabljati.
Člen XXI.
Vlada se pooblašča, povišati v Členu III zakona
z dne 19. junija 1895. 1. (drž. zak. št. 83) ustanovljeni
največinski znesek državnega poroštva za železnico
Schönwehr—Elbogen od 51.000 gl. avstrijske
vrednote na največ 70.000 gl. avstrijske vrednote,
in v členu III zakona z dne 21. julija 1896. 1. (drž.
zak. št. 141) ustanovljeni največinski znesek državnega
poroštva za lokalno železnico Bregenz—Bezau
od 69.500 gl. avstrijske vrednote na največ 89.000 gl.
avstrijske vrednote, ako se pogojeni prispevki udeleženih
dežel in krajevnih deležnikov za železnico
Schönwehr—Elbogen dopolni vsaj na 540.000 gl.
in za lokalno železnico Bregenz—Bezau na vsaj
500.000 gl.
Člen XXII.
Vlada se pooblašča, povišati največinski znesek
državnega prispevka, ustanovljenega po členu VIII
zakona z dne 22. julija 1894. 1. (drž. zak. št. 129),
za lokalno železnico Čerčan—Modran s krilom
v Dobfiš od 335.000 gl. na 464.000 gl. in državnega
prispevka, ustanovljenega po členu VI zakona
z dne 19. junija 1895. L (drž. zak. št. 83), za
lokalno železnico Čerčan—Kolin s krilom v Kácov
od 300.000 gl. na 450.000 gl., če je zagotovljena
dobava ostale glavnice za gradnjo, v kolikor je ne
pripravijo udeleženi okraji, občine in zasebni deležniki,
s financijalno pomočjo kraljestva češkega brez
nadaljne obremenitve države.
Dalje se vlada pooblašča, prevzeti osnovne delnice
do največinskega zneska 300.000 gl., kar je
j omenjeno v Členu VIII zakona z dne 22. junija
1894. 1. (drž. zak. št. 129) za lokalno železnico
Sv. Jurij (Grobelno) do deželne meje, tudi opustivši
pogoje, ustanovljene v členu VI imenovanega zakona,
ako se glede tega državnega prispevka izpolné
pogoji, postavljeni v členu IX tega zakona.
I Člen XXIII.
Z ukazom ministrstva za železnice, ki ga je
razglasiti v državnem zakoniku, v porazumu s finančnim
ministrstvom in pa z ministrstvoma za notranje
stvari in pravosodje se more izreči, da se zadolžnice
(prednostne obligacije), izdane na podstavi poroštva
dotičnih dežel, za lokalni železnici Gmünd—Litschau
in Neunkirchen —Willendorf, navedeni v členu I,
št. 19 in 20 tega zakona, potem za lokalne železnice
St. Polten—Kirchberg ob Pielachi, Zell ob jezeru—Krimml,
Pila—Jaworzno, Chabówka—Zakopane
in Kolomea—Zaleszczyki, navedene v členu I,
št. 9, 10, 12, 13 in 15 zakona z dne 19. junija
1895. 1. (drž. zak. št. 83) (vštevši dopolnilno progo
Delatyn—Kolomea) in pa za lokalno železnico
Ober-Grafendorf—Mank, navedeno v členu I, št. 16
zakona z dne 21. julija 1896. 1. (drž. zak. št. 141)
lahko uporabljajo v plodonosno nalaganje glavnic
ustanov, pod javnim nadzorovanjem stoječih zavodov,
poštnega hranilničnega urada, potem pupilarnih,
fidejkomisnih in depozitnih novcev, končno tudi po
borzni ceni, toda ne čez imensko vrednost, za služabne
in opravilne varščine.
Spredaj stoječe določilo velja tudi za zadolžnice,
ki se na podstavi navedenih zadolžnic (prednostnih
obligacij) morda izdadó po členu VII zakona
z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz
leta 1895).
Člen XXIV.
Da izvrše ta zakon, ki stopi z dnem, katerega
se razglasi, v moč, se naroča Mojemu ministru za
železnice in Mojemu finančnemu ministru, in pa
Mojima ministroma za notranje stvari in pravosodje.
Na Dunaju, dne 21. decembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Wittek s. r.
Ruber s. r. Kaizl s. r.

Kos LXXXIV. 236. Razglas finančneg ministrstva z dne 29. decembra 1898.
234.
Razglas ministrstva za železnice
z dne 23. decembra 1898.1.
gledé sklepa državnega zbora o cesarskem ukazu
z dne 7. julija 1898. I. (drž. zak. št. 122) gledé
gradnje delnih prog, ležečih v okupacijskem
ozemlju, železnice z .ozkim tirom od Gabele
v Boko Kotorsko s kriloma v Trebinje in proti
Gružu (Dubrovniku).
S tem se naznanja, da je državni zbor podelil
ustavno pritrdilo cesarskemu ukazu z dne 7. julija
1898. 1. (drž. zak. št. 122), izdanemu na podstavi
g. 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra
1867. 1. (drž. zak. št. 141) gledé gradnje
delnih prog, ležečih v okupacijskem ozemlju, železnice
z ozkim tirom od Gabele v Trebinje in proti
Gružu (Dubrovniku).
Wittek s. r.
Ukaz pravosodnega ministrstva
z dne 27. decembra 1898. 1.
o prenosu sodne oblasti v kazenskih stvareh za
okraj Ottakring na Dunaju okrajni sodniji Josefstadt
v kazenskih stvareh.
Na podstavi g. 9 kazenskega pravdnega reda
se, izpremenjujé ukaza pravosodnega ministrstva
z dne 5. marca 1876. 1. (drž. zak. št. 24) in z dne
7. decembra 1897. L (drž. zak. št 282), odkazuje
sodna oblast v kazenskih stvareh za mestni okraj |
481
Ottakring na Dunaju okrajni sodniji Josefstadt v kazenskih
stvareh.
Ta ukaz stopi s 1. dnem februarja 1899. 1.
v veljavo.
Ruber s. r.
S36.
Razglas finančnega ministrstva
z dne 29. decembra 1898. L
o odkupu delnih hipotekarnih nakaznic in o znižanju
tega nezaloženega dolga na znesek 49,485.352 gl.
50 kr. a. v.
Na podstavi člena VIII finančnega zakona za
leto 1897. z dne 21. januvarja 1897. 1. (drž. zak.
št. 34) je c. kr. državna osrednja blagajnica izročila
dne 28. decembra 1898. 1. znesek dvajset milijonov
goldinarjev a. v. in na podstavi člena IV zakona
z dne 26. januvarja 1897. L (drž. zak. št. 33), nadalje
znesek štiristo petindevetdeset tisoč goldinarjev
a. v. delnih hipotekarnih nakaznic, ki so
v državni imovini, c. in kr. državnemu finančnemu
ministrstvu kakor odkupljena zneska, brez odplate,
da bi se od celotnega ostanka nezaloženega dolga
v delnih hipotekarnih nakaznicah kakor poravnana
takoj izbrisala in izkazala.
S tem se znižuje ta nezaloženi dolg, ki se je
nazadnje z ukazom finančnega ministra z dne
14. decembra 1896. L (drž. zak. št. 239) omejil
na znesek sedemdeset milijonov goldinarjev a. v.,
sedaj na znesek 49,505.000 gl., oziroma odbivši
delne hipotekarne nakaznice po 19.647 gl. 50 kr.
a. v., ki so se doslej iz naslova zastaranja kakor
poravnane odpisovale, na znesek devetinštirideset
milijonov štiristopetinosemdeset tisoč tristo dvainpetdeset
goldinarjev petdeset krajcarjev a. v. in na
mesto zgoraj izraženih odkupljenih delnih hipotekarnih
nakaznic se ne smejo izdajati več nobene
delne hipotekarne nakaznice, oziroma državne note.
Kaizl s. r.

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rnmnnskem jeziku.
Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samo, če
se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
, . 1859. „ , , 1868. . . 12 , | , „ , 1879. . , , 1888
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do i. 1879. ... 16 gl. j desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.
desetletji oc 1.1870. vštevši do L 1 889. pa staneta .
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
Letnik 1849. za . . . 2 gl. 10 kr. Letnik 1866. za . . •2 g L. 20 kr.
„
,
t
,
1850. , . . . 5 ,
1851. , . . . 1 ,
1852. , . . -2 ,
18N3. , . . • 3 ,
25 .
30 ,
60 ,
15 „
,
,
,
,
1867. , .
1868. , .
1869. , .
1870. „ .
. 2 , 1
. . 2 , 1 ~"
. .3 , » """"*
. 1 » 40
»
»
n
„
, 1855. , . . . 2 „ 35 ,
,
,
1871. ,
1872. ,
.
.
. . 2
. . 3
» »
. 20 „
„
,
1856. ,
1857. ,
. . . 2 , 45 „
. . . 2 , 85 „
,
,
1873. .
1874. ,
.
.
. . 3 , . 30
o , 30
,
,
, 1858. „ . . .2 „ 40 , , 1875. , . .'2
,
,
,
1859. „ . . .2 , - ,
1860. , . . . 1 , 70 „
1861. , . . . 1 „ 50 ,
,
,
,
1876. ,
1877. ,
1878. ,
.
.
.
. . 1 1 ! 50
. . 1 , i """""
. . 2 , 30
;
r
,
„ 1862. „ . . . 1 , 40 , . 1879. „ . . . 2 . 30 ,
, 1863. , . . . 1 , 40 , . 1880. , . . . 2 . 20 ,
,
,
1864. „ . . . 1 , 40 „
1865. , . . . 2 „ — „
,
,
1881. ,
1882. ,
.
.
. . 2 , . 20
. 3
,
í 1)
. . .30 gl.
Letník 1883.
, 1884
„ 1885.
, 1886.
„ 1887.
, 1888.
, 1889.
, 1890.
, 1891.
, 1892.
„ 1893.
, 1894.
, 1895.
„ 1896.
. 1897.
za .
n *
1»
1) •
II •
•
» •
»
» •
11 •
» •
Jí •
ÏI
. 2
. 2
. 1
. 2
. 2
. 4
. 3
. 2
. 3
. 5
. . 3
.3
. 3
. . 3
. . 7
16 gl.
20 a
20 gl.
gl. 50 kr
» 50 „
, 80 ,
. 30 ,
, 50 „
, 20 „
» ~~" »
. 70 ,
a "" *
» """" *
ÏI D
l 50 *
» 50 ,
. 50 ,
Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj V drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni. kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889. L vštevši do 1898.1. in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celó niso došli ali pa so mu došli nedostatni,
naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na
Dunaju, III., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne
cene (V% P 0 ^ e » to J e 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. L, in v izdajah ostalih
sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopoinjeni, se
dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi
vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive)
letnike, ter si liste vrediti po tvarini.

Leto 1898. 483
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXV. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1898.
Ysebina: Št, 237. Cesarski ukaz glede sestave osrednjega računskega sklepa o državnem gospodarstvu kraljevin
in dežel, zastopanih v državnem zboru, za leto 1898.
Cesarski ukaz z dne 28. decembra
1898.1.
glede sestave osrednjega računskega sklepa
o državnem gospodarstvu kraljevin in dežel, zastopanih
v državnem zboru, za leto 1898.
Na podstaví g. 14 državnega osnovnega zakonaz
dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141)
ukazujem takó:
g-1-
Za podstavo osrednjemu računskemu sklepu
o državnem gospodarstvu kraljevin in dežel, zastopanih
v državnem zboru za leto 1898, katerega je
sestaviti po cesarskem ukazu z dne 21. novembra
1866. 1. (drž. zak. št. 140), naj služi mesto finančnega
zakona v prilogah 1 in II obseženi postavek izdatkov
in prejemkov, in temu primerno je v račun
postaviti na podstavi cesarskih ukazov z dne 28. decembra
1897. L (drž. zak. št. 304) in z dne 25. ju-
nija 1^98. 1. (drž. zak. št. 104) založene izdatke in
uresničene prejemke.
g. 2.
Zneske, priskrbljene predplačiloma na podstavi
cesarskega ukaza z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak.
št. 104) v zalaganje investicijskih potrebščin, je zaračuniti
izven proračunski.
g. 3.
Da izvrši ta ukaz, ki stopi s 1. dnem januarja
1899. 1. v veljavo, se naroča Mojemu finančnemu
ministru.
V Schönbrunnu, dne 28. decembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Kaizl s. r. Jedrzejowicz s. r.
Di Pauli s. r.
(Slovenlach.) 119

484
0)
d >
öw
O
ÍL,
O
m
rt
&
**—
d
t-<
ÖW
rt
rt
P-i
Kos LXXXV. 287. Cesarski ukaz z dne 2N. decembra 1M)V
Sestava
-tro^kov in dohodkov za leto 18ÍKS.
Priloga T.
Proračunu primerni stroški in dohodki za leto 1898.
Državni stroški
I. Najviše dvorjanstvo
Prvi del. — Potrebščina-
II. Kabinetna pisarnica Nj. Veličanstva 50

J 0
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 485
Državni stroški
VII. Ministrstvo za notranje stvari.
Osrednje vodstvo . . . .
Stroški državnega zakonika
Politična uprava po posameznih deželah .
Stroški po epidemijah in epizootijah . . .
Javna varnost:
Stroški državne policije
Javna varnost po posameznih deželah (med temi6.774gl.
v zlatu)
Izredni policijski stroški
Delovito prezidanje poslopja policijskega ravnateljstva
v Pragi
Služba državnega stavbstva v posameznih deželah .
Potni stroški vslèd izrednih cestnih in povodnih dél
Gradnja cest:
ll Avstrija pod Anižo
Vkup e (naslovi 1.—4.)
1. Dogradba tlakovanja na državnih cestah na in
pri Dunaju, in sicer od kilometra 2*940 do 6*900
Pressburške, od kilometra 0*000 do 6*190 Linške,
od kilometra O'OOO do 5*107 Tržaške in od kilometra
1*020 do 2*000 Kagranske državne ceste,
v političnem okraju Dunajskem (1. obrok) . . .
2. Stavba mostu z železno vrhovino črez potok Taffa
v mestu Horn v kilometru 56/57 hornske državne
ceste, v političnem okraju Horn (2. obrok) . . .
3. Naprava tlaka iz granitnih koček v kilometru
1*041 do 3*310 na praški in v kilometru 0*000 do
1*955 na brnski državni cesti v prevoznih kosih
Floridsdorf, v političnem okraju Floridsdorf
(4. obrok)
Avstrija nad Anižo
1. Stavba mostu z železno vrhovino črez reko
Traun v Išlu v političnem okraju Gmunden
(1. obrok)
2. Naprava železne sestave pri mostu Johannesbrücke
črez reko Išl v Išlu, v političnem okraju
Gmunden (3. obrok)
Odnos
Stroški
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega >kiif>e
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
842.754
84.650
7,317.551
456000]
120.000
5,090.290
1,346.7901
75.800
15,333.835
450.000
221.500
671.500
114.731
8.500
123.231
129.336
20.800
2.066
4.000
191.600
15.0001
362.802
7.000
20.000
10.000
15.000
122.000
972.090
84.650
7,453.082
456.000
120.0001
5,100.856
4.000
191.600
1,361.790
75.800
15,819.868
450.000
70.000 70.000
119*
7.000
20.000
221.500
10.000
15.000
793.500

486
Salcburško
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Prenos
1. Obnova in razširitev državne ceste Lend-Gastein
v Wildbach-Gastein v kilometru 50'32 do 50*88
v političnem okraju St. Johann
2. Stavba mostu z železno vrhovino čez reko
Salcah med krajema Oberndorf in Laufen, v političnem
okraju Salcburg (1. obrok)
3. Stavba dveh mostov z železno vrhovino črez reko
Salzach v Halleinu, v političnem okraju Saleburg
(2. obrok)
4. Državni prispevek za gradnjo ceste od kraja
Wegscheid pri Zell am See črez Kaprun do
kraja Moserboden, v političnem okraju Zell am
See (3. obrok) • . . . , . . .
Štajersko
1. Naprava mosta z železno \rbovino čez potok
Nitscha na ogrski državni cesti, v kilometru 32 2 /4,
v političnem okraju Weiz • . . . .
2. Obnova prehoda pri Stuttenbachu na St. Gotthardski
državni cesti, v kilometru 3 2 /6, političnem
okraju Gradec • . .
3. Obnova lesenega mostu na polah čez reko Muro
pri Sv. Lovrencu na italijanski državni cesti,
v kilometru 40 6 /8, v političnem okraju Judenburg
(1. obrok)
4. Obnova lesenega mostu na polah čez reko Muro
v Frohnleitenu na dunajski državni cesti, v kilometru
28%» v političnem okraju Gradec (1. obrok)
5. Obnova Weinmeisterskega mostu čez Pusterwaldski
potok na državni cesti čez Ture, v kilometru
32/2, v političnem okraju Judenburg
(1. obrok)
6. Stavba mostu z železno vrhovino črez reko Muro
pri Gobernitzu v kilometru 46/tye na italijanski
državni cesti, v političnem okraju Judenburg
(2. obrok)
7. Prenovitev mostu Radeckega, idočega na državni
obmestni cesti črez reko Muro v Gradcu, v političnem
okraju Gradec (o. obrok)
Odnos .
Stroški
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega t kupe
1898 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
671.500
104.000
303.000
1,078.500í
122.000
19.100
30.000
50.000
í .000
9.500
8.100
10.000
20.000
5.000
20.000
19.000
316.700
793.500
104.000
19.100
30.000
50.000
4.000
303.000
9.500
8.1001
10.000
20.000
5.0001
20.000
19.000
1,395.200

Irt
rčio r
J o
I OH
Koroško
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 487
Državni stroški
Prenos .
1. Državni prispevek za zagradbo potoka Mačnik,
v političnem okraju Št. Mohor . •
2. Državni prispevek za obnovo uravnave matice
Niklavškega potoka, poškodovane po povodnji
v letu 1896., v političnem okraju Špital . . . .
3. Državni prispevek za zagradbo potoka pri Grafendorfu^v
političnem okraju Št. Mohor (1. obrok)
4. Stavba dveh mostov z železno vrhovino v Malisminu
na goriški državni cesti v političnem
okraju Beljak (1. obrok) «...
5. Državni prispevek v zagradbo potoka Bistrice
v ziljski dolini, v političnem okraju Beljaki
(2. obrok)
6. Preložba kapeljske državne ceste na šanškem
klancu v kilometru 40*6. do 42*0., v političnem
okraju Velikovec (3. obrok)
7. Državni prispevek za nadaljevanje popravljanja
skladne ceste po leski dolini, v političnem okraju
Št. Mohor (5. obrok)
8. Preložba ljubeljske državne ceste na humbrškem
klancu, v političnem okraju Celovec
(7. obrok)
9. Preložba ceste črez ziljsko goro na državni cesti
po ziljski dolini, v političnih okrajih Št. Mohor in
Špital (8. obrok)
Kranjsko
Poprava zagrebške državne ceste v okolišu Novega
mesta med kilometrom 71 in 1/71, in naprava
mostu z železno vrhovino črez reko Krko
med Novim mestom in Kandijo v političnem
okraju Novo mesto (4. obrok)
2. Poprava zagrebške državne ceste na čateškem
vrhu med kilometrom 4/109 in 1/112, v političnem
okraju Krško (4. obrok)
Primorsko
1. Preložba reške državne ceste med kilometrom
48 in 50 blizu Sapjana, v političnem okraju
Volovsko
Državni prispevek za popravo občinskih potov
v Ročinju, poškodovanih po elementarnih nezgodah,
zlasti za dogradbo in popravo pota od Ročinja
v Kambreško, v političnem okraju Gorica .
Odnos ,
Stroški
redni [ izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
1,078.500
185.600
134.4501
134.000
1,532.550
316.700
1.500
4.850
2.500
15.000
2.200
4.200
4.000
16.300
9.000
65.000
30.000
10.500
5.000
486.750
1,395.200
185.600
1.500
4.850
2.500

488
P^
Kos LXXXV. 237. Gevarski ukaz z dne 28. decembra. \%98.
Državni stroški
Prenos .
3. Državni prispekek za popra^ o okrajne ceste Rifenberg-Komen
v delnem kosu ob potoku
Raonjak, v političnem okraju Gorica
4. Državni prispevek za premostitev Tolminske
soteske, in pa za napravo pota pred in za mostom
v kosu od Št. Petra do Čadre, v političnem
okraju Tolmin
5. Državni prispevek za dogradbo ceste od Jelovice
v Podgorje v političnem okra]u Volovsko .
6. Naprava mosta z železno vrhovino čez reko Sočo
pri Gorici v kosu Podgorske državne ceste, v političnem
okraju Gorica (1. obrok)
7. Državni prispevek za preložbo okrajne ceste
Klana-Vrh-Paka, potem za dogradbo ceste Klana-
Studena-Rečina, v političnem okraju Volovsko
(1. obrok)
8. Državni prispevek za dogradbo okrajne ceste
Staro Selo-Breginj s krilom v Logje, potem za
ugotovitev okrajne ceste, držeče od koroške
državne ceste v Tolmin, v delnem kosu, ležečem
na levem bregu Soče blizu mosta čez Sočo in za
dogradbo ceste po baški dolini med Grahovim
in Hudojnžno, v političnem okraju Tolmin
(1. obrok)
9. Poprava koroške držaje ceste med Dešklo in
Rodežem (poprava II), v kilometru 75-8 do 7(>*52,
v političnem okraju Gorica (1. obrok)
10.
11.
Državni pispevek za dogradbo ceste po braniški
dolini, v političnem okraju Gorica (2. obrok) . .
Preložba koroške državne ceste med Kobaridom
in Trnovim, v kilometru 110*8 do 115*2, vpolitičnem
okraju Tolmin (2. obrok)
12. Temeljna gradnja v kosu Opatija-Volovsko na
plominski državni cesti, v političnem okraju Volovsko
(2. obrok) . . . .
13. Državni prispevek za dogradbo ceste na levem
bregu Soče od Kanala do potoka Voger^ček
v političnem okraju Gorica (3. obrok) . . . .
14
15.
16
Državni prispevek za dogradbo skladne ceste
v Trento od Soče do Baumbachove koče, v političnem
okraju Tolmin (3. obrok)
Državni prispevek za delovito uravnavo rek
Soče in Tera, v političnem okraju Gradiška
(G. obrok)
Dogradba ceste po idrijski dolini od Ušnika pri
Čiginju na koroški državni cesti črez Sv. Lucijo
in Želin do Fare na Kranjskem, v političnem
okraju Tolmin in Logatec (6. obrok)
S t r o s k i
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 | 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
1,532.5501
Odnos . 1,532.550
48

Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 489
Državni stroški
Prenos .
17. Državni prispevek za dogradbo skladne ceste
po baški dolini v kosu od Hudojužne crez Podbrdo
do kranjske deželne meje, v političnem
okraju Tolmin (9. obrok)
S t r o š k i
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 1 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
1,532.550
Tirolsko in Predarelsko 470.650
Državni prispevek k stroškom za dogradbo prevoznih
cest v okolišu občine Tione (oddelek Brevine).
v političnem okraju Tione
2. Državni prispevek k stroškom za dogradbo zvez
potov v dolini Vestino, v političnem okraju
Tione
Državni prispevek k zgradbi nove vozne ceste
od Corvare čez sedlo Campolungo v Vardo,
Arabbo in Pieve de Livinallongo (Buchenstein)
v političnem okraju Ampezzo
i. Naprava novega mosta z železno vrbo vino čez
potok Gismone pri S. Silvestru, v kilometru 88
Primiero-državne ceste, v političnem okraju Primiero
(1, obrok)
Državni prispevek k stroškom tlakovanja dveh
kosov Valsaguna-državne oziroma nasipne ceste,
v političnem okraju Trident (1. obrok)
G. Državni prispevek k stroškom uravnave reke
Adiže v kosu Castelbell-Tscharser Steg, v političnem
okraju Meran
7. Državni prispevek k novi stavbi mosta z železno
vrhovino čez potok Talfer-Bach v Bolcanu, v političnem
okraju Bolcan (1. obrok)
Naprava novega mosta z železno vrhovino čez
reko Adižo pri Latschu s popravo k njemu pripadajoče
ceste, v kilometru 54*1 do 54*3 vinčgauske
državne ceste, v političnem okraju Meran
(1. obiok)
9. Poprava podpornih in stenskih zidov v kosu ceste
čez Stilfserjoch, v političnem okraju Meran
(1. obrok)
Odnos . 2.003.200
576.750
10.000
3.000
11.150
127.350
15.000
2.000
7.200
20.000
20.000
30.000
822.450
2,109.300
10.000
470.650
3.000
11.150
127.3501
15.000
2.000
7.200
20.000
20.000
30.000
2,825.650

490
Iß-.
cä I Državni stroški
10.
11
12
14.
15.
IG,
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Prenos
Državni prispevek k gradnji ceste od S. Sebastiana
čez Zobelii in ai Wirti do občinske meje
proti Lavaronu, v političnem okraju Rovereto
(1. obrok)
Državni prispevek k napravi skladnih cest na
Tirolskem (1. obrok)
Naprava mostu črez potok Scbaldereibach v kilometru
0*147 neustiftske državne ceste, v političnem
okraju Briksen (2. obrok)
13. Preložba, oziroma obnova na levi strani ležeče,
po nonski dolini držeče državne ceste od mosta
v Romedio do kraja Sanzeno, v kilometru 24-1
do 24-5, in pa med Dermullom in Sanzenom,
v kilometru 23*2 do 23'6, v političnem okraju
Gles (2. obrok)
17
18,
19
20
21
Poprava italijanske državne ce^te pri Röthele-ju,
v kilometru 103*0 do 103*4, v političnem okiaju
Bolcan (2. obrok)
Zvišba in obnova posameznih kosov na arlberški
državni cesti, v kilometru 145 do 200, v političnem
okraju Bludenc in Bregenz (2. obrok) . . .
Preložba cestnega kosa „alla Pongajola* z napravo
novega mosta z zidanimi oporniki in železno
vrhovino črez potok Rivo-Pongajola, v kilometiu
12*2 do 13*0 na levi strani ležeče, po
nonski dolini držeče državne ceste, v političnem
okraju Trident (2. obrok)
Zvišba in prelo/ba italijanske državne ceste pod
Branzollom, v kilometru 136*4 do 137*2., v političnem
okraju Bolcan (2. obrok)
Državni ptispevek v poplačilo tistih dolgov za
gradnjo cest, ki so jih naredile občine doline
PatznaunthaJ, v političnem okraju Landeck
(2. obrok)
Dižavni prispevek k giadnji skladne ce^te po do
lini Oetzthal, v političnem okiaju Imst ( c 2. obrok)
Naprava novega mostu z železno vrhovino Črez
reko Ino s popravo stičnega cestnega kosa pri
Pontlatzu,v kilometru 144*34vinstchgauske državne
ceste, v političnem okraju Landeck (2. obrok)
Naprava mostu z železno vrhovino črez reko
Isel v mestu Lienz v kilometru 105*6 do 105*8
državne ceste po Bistriški dolini, v političnem
okraju Lienz (3. obrok)
Državni prispevek za dogradbo ceste po dolini
Passeierthal od Merana Črez Saltaus do St. Leonharda
z dovoznimi poti v Platt in Moos, v političnem
okraju Meran (3. obrok)
S t r o s k
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega >kupe
1898 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
2,003.200
Odnos 2,003.200
822.150
5.250|
172.126
6.700
11.850
5.000
5.000
15.000
8.000
3.000
5.000
30.000
5.000
15.000
1,109.376

Irt
J 0
Ik
10
(Slovenlach. )
23.
24.
25.
20.
27.
Češko
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 4-91
Državni stroški
Prenos .
Državni prispevek za že dovršeno grrdnjo
schnalske ceste od krila iz vintsihgavske
državne ceste do Neu-Ratteisa, v političnem
okraju Meran (4. obrok)
Podpora za napravo nove vozne ceste od Dimara
v kilometru 49*8 na tonalski državni cesti v Madonno
di Campiglio, v političnih okrajih Gles in
Tione (6. obrok)
Podpora za napravo nove vozne ceste od
Wälschnofna v Vigo di F^ssa, v političnih okrajih
Bolcan in Gavalese (6. obrok)
Dogradhena dela na kosu državne ceste od
Fiere v Pontet, v političnem okraju Primiero
(7. obrok)
Podpora za dogradbo enneberške skladne
ceste, v političnem okraju Bruneck (9., oziroma
11. obrok)
1. Državni prispevek za stavbo cestnega mostu
z železno vrhovino čez reko Beroun v Dobfichovici,
v političnem okraju Smichov
2. Stavba mostu z železno vrhovino čez potok
Vondreb v kosu Mies-Aš-ke državne ceste, v političnem
okraju Heb (1. obrok) . . . . . .
3. Državni prispevek za dogradbo ceste od Stolzenhana
do kolodvora v Knžatki v občini Stolzenhan,
v političnem okraju Jachimov (1. obrok) . .
4. Stavba mostu čez reko Eger v Lounem v kosu
Toplice-Lounske dižavnc ceste, v političnem
okraju Louny (1. obrok)
5. Stavba mostu z železno vrhovino čez potok
Litschenbach v Gabersdorfn na državni cesti
Mladá Bolestav-Trutnov, v političnem okraju
Trutnov (2. obiok)
6. Državni prispevek za dogradbo okrajne ceste od
Stolzenhana v Da mice, v političnem okraju Jachimov
(3. obrok)
Moravsko
Državni prispevek za dogradbo cestne zveze iz
Nivnic v Brezo vo-Lopenik s kriloma v Korytno
in Strany, v političnem okraju Ogrski Brod
(2. obrok)
2. Naprava mostu z železno vrhovino čez reko
Jihlavo pri Pohofelicah na dunajski državni cesti,
v političnem okraju Hustopeč (3. obrok) . . .
Odnos .
S t v o s L i
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra >M'ÍU \kiipe
1898 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
2,003.206
1,220.0001
240.000
3,463.200
1,109.376
3.000
27.000
37.200
4.000
12.635
5.000
20.000
2.000
40.000
7.300
6.000
5.000
27.000
1,305.511
120

492
KU
>•
, rt
*-« rt
çu\
1 o
Vi
a
&
rt
ffco
11
12
13
Šleško
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Prenos .
1. Dogradba cestne zveze od moravsko-šleške deželne
meje čez Dobischwald v Odrou, v političnem
okraju Opava (1. obrok)
2. Stavba mostu z železno vrhovino čez reko
Odro pri Svinovu na državni cesti iz Ostrave
v Těšín, v političnih okrajih Opava in Místek
(3. obrok)
Galicija s Krakovom
1. Stavba mostu čez mejno reko Zbmcz pri Skali,
v političnem okraju Borszczów
2. Državni prispevek za dogradbo občinske ceste
Przemyšlany-Pomorzany, v političnem okraju Pomorzaiiy
(1. obrok)
3. Državni prispevek za popravo občinske ceste
Zembrzyce-Biertowice, v političnih okrajih Wadowice
in My alenice (1. obrok)
4. Državni prispevek za popravo strmih kosov dcželne
cesie Nowy S^cz-Zakliczyn med Dajmowo
in Zbyszyco, v političnem okraju Nowv Sq.cz
(1. obrok) \ . .
5. Poprava državnih cest v okolici Lvovski, v političnem
okraju Lvov (1. obrok)
6. Državni prispevek v obnovo občinske ceste Sie~|
niawa-Bukowiec, v političnem okraju Jai oslavov
(2. obrok)
7. Stavba mostu z železno vrhovino čez reko
Wiar pri Peremyšlju na peremyšeljski državni
cesti, v političnem okraju Perernyšelj (3. obrok) .
8. Državni prispevek za obnovo ceste iz Buska v Toporów,
v političnem okraju Kamionka stiumilowa
(3. obrok)
9. Stavba mostu čez reko Dunajec pri Biskupicah,
v političnih okrajih Dabrowain Brzesko (4. obrok)
tO.
11.
Državni prispevek za obnovo občinske ceste
Majdan-Stany-Rozwadów, v političnih okrajih
Tarnobrzeg, Nibko in Kolbuszowa (5. obrok) . .
Obnova državnih cest v Peremyšlju in okolici,
v političnem okraju Perernyšelj ((i. obrok) . . .
12. Državni prispevek za obnovo več okrajnih cest
in občinskih poti v Peremyšlju in okolici, v političnem
okraju Perernyšelj (6. obrok)
Bukovina
Državni prispevek za uravnavo reke Moldave in
njenih dotokov: Putně, Moldawico, Suche in
Humare, v političnih okrajih Kimpolung in Gurahumora
(1. obrok)
Odnos .
S t r o i k i
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
3,463.200
15.7.000
1,106.000
110.440
4,836.640
1,305.511
15.000
50.000
16.200
10.000
6.000
9.800
30.000
5.000
50.0' 0
40.000
32.340
15.000
12 000
7.0001
8.205
1,612.056

•141
Dalmacija
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 493
Državni stroški
Prenos .
1. Državni prispevek za dogradbo občinske ceste od
pristanišča Grkvice do kraja Kuna na polotoku
Pelješac, v političnem okraju Korčula
2. Državni prispevek za stavbo kamenitega mostu
čez reko Cetino pri Podgradju, v političnem okraju
Spljet
3. Naprava vozne ceste, ki se pridruži sredozemski
državni cesti kakor dopolnitev, ob obrežju
Rieškega zaliva blizu Gruža, v političnem okraju
Dubrovnik (1. obrok)
4. Stavba stalnega mostu z železno vrhovino čez
reko Getino pri Omišu, v političnem okraju
Spljet (1. obrok)
5. Poprava in razširitev državnega pota za ježo
od Bečiča čez Kastelastvo in Sutomorje-Spič do
mejne rečice Zaljeznica, v političnem okraju
Kotor (1. obrok)
Stavba stalnega mostu z zidanimi oporniki in železno
vrhovino čez hudournik Karakasica na
sredozemski državni cesti, v političnem okraju
Sinj (2. obrok)
Naprava vozne ceste iz Šestanovca v Mustapić
(Madunić) pri Lovreču, v političnem okraju Makarska
(2. obrok)
Državni prispevek za gradnjo poljiške skladne
ceste iz Stobreča do stika s sredozemsko državno
cesto pri Blatu, v političnem okraju Splet
(2. obrok)
Preložba na sredozemski državni cesti ležeče,
skozi mesto Dubrovnik držeče prevozne ceste,
Štradun imenovane, z obojestranskima cestnima
rampama med trdnjavskimi vrati Pilo in Pločami,
z napravo nasipne ceste poleg starega
trdnjavskega okopa, v političnem okraju Dubrovnik
(4. obrok)
10. Razširitev in obnova državne ceste Lepetane-
Stoliv dolenji v popolnitev cesteLepetane-Stoliv-
Prčanj-Mule blizu do Kotora, v političnem okraju
Kotor (4. obrok)
11. Naprava vozne ceste od pristanišča omiškega
skozi cetinsko dolino v Dvare do stika s cestno
progo Makarska-Dvare-Šestanovac, v političnem
okraju Splet (9. obrok) , . . . .
15 V pokritje neizogibnih večih izdatkov spredaj razdeljenih
kreditov in za morebitne potrebščine
„osrednjega vodstva", zadevajoče izključno to
računsko stroko
Vkupe (naslov 5, gg. 1—15) .
Stroški
redni I izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega t kupe
1898 I 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
i',836.640
133.700
100.000
5,070.340
1,612.056
3.000
12.000
30.000
60.000
18.000
1.000
30.000
10.000
4.700
9.000
38.000
1,827.756
120*

494
o>
rt > o
M,> V |
O rt
a-, K PH
Stavbe na vodi :
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Avstrija pod Anižo 279.150
1. Dovišba je/ú K einwand, ležečega v laksemburškem
razmakalnem okolišu,' in uredba potokov
Kehrwandbach in Frauenbach (5. obrok) . . . .
2. Državni prispevek za uravnavo Donave (17. obrok)
Avstrija nad Anižo . .
1. Stavbe na Donavi
2. Stavbe na Ini .
3. Stavbe na Salci .
4. Stavbe na Travni
Salcburško . .
Štajersko
Uravnava Salce in Sale
Državni prispevek za vzdrževanje uravnalnih sfaveb
na reki Muri v kosu od Gradca doli do štajersko-ogrske
meje (3. obrok) . . . . . .
Državni prispevek za uravnavo levega brega Mure
z napravo brežinske stavbe med mostoma Ferdinandsbrücke
in Franz Karlsbrücke v Gradcu
(4. obrok)
3. Državni prispevek za izvršitev hranilnih in
vzdrževalnih staveb na kosu reke Drave od Maribora
doli do Središča (4. obrok)
Koi oško . . . .
Uravnava Drave
Kranjsko . . . .
Uravnava Save
Tirolsko in Predareljsko
1. Popravne stavbe na reki Ini (3. obrok) . . . .
2. Uravnava reke Rene, G90.000 frankov ali 276.000 gl.
v zlatu t. j. v zakoniti vrednosti v avstrijski
vrednoti (5. obrok)
Prenos
S t r o š k i
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra >sej»a \kiijM
1898 [ 1899 1899
goldinarjev v avslrijski viednoti
230.910
65.000
74.670
37.800
16.400
77.000
780.930!
20.000
430.000
293.000
95.000
20.000
130.000
39.000
45.000
8.100
15.000
57.000
76.300
5.000
328.570
1,561.970

0 >
Öt) U)
0 rt
CL,
^
10
11
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 495
Državni stroški
Prenos .
3. Poprava notranjih voda v avstrijski renski dolini
(5. obrok)
4. Recesně stavbe na reki Ini
Češko
1. Uravnava reke Volta ve
2. Uravnava reke Labe .
Moravsko
1. Uravnava reke Odre .
2. Uravnava reke Morave
Sleško
Uravnava Odre z Opavo in Olešnico vrèd
Galicija s Krakovom .
1. Stavbe na Visli . .
2. „ „ Dunajcu
3. „ „ Sanu
4. „ „ Dnjestru
5. Visloki
6. Gena vrbovega šibja in kolov, ki se vzamejo iz
državnih nasadov ter uporabijo za zgoraj navedene
stavbe, in to:
a) za stavbe na Visli 5.000 gl.
bj za stavbe na Dunajcu 2.500 „
c) za stavbe na Sanu 4.000 „
d) za stavbe na Dnjestru 1.000 „
e) za stavbe na Visloki 500 „
7. Državni prispevek za uravnavo reke Sole
(1. obrok) ".
8. Državni prispevek za uravnavo reke Lomnice
(1. obiok)
9. Državni prispevek za uravnavo reke Buga (5. obrok)
10. Državni prispevek za uravnavo reke Biale (6. obrok)
Odnos .
S í i' oski
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega \kupe
1898 1899 1899 ~~
goldinarjev v avstrijski vrednoti
780.930
239.500
500
3.000
274.550
1,298.480,
1,561.970
150.000
6.000
40.000
100.000
1.000
14.000
14.000
250.000
80.000
197.600
160.000
33.000
13.0001
39.778,
39.808
9.900
8.660
2,718.716

496
'iS
fbßi
J o
11
12
13
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Prenos .
11. Za nasad vrbovja v dobivanje gradiva za fašine
12. Nabava parnega trebilnika za reko Vislo . . .
13. Nabava parnega remorkerja za reko Dnjester
(1. obrok)
Bukovina
1. Stavbe na reki Prutu
2. Gena vrbovega šibja in kolov, ki se vzamejo iz
državnih nasadov ter uporabijo za zgoraj omenjene
stavbe
3. Za nasad vrbovja v dobivanje gradiva za fašine
• . . •
Dalmacija:
Državni puspevek k shoškom za osušitev močvirnih
zemljišč ob ustju reke Jadre pri Solinu, v političnem
okraju Splet (2. obrok)
Vkupe (naslovG, gg. 1 — 13)
Nove stavbe politične uprave in veče priredbe:
Avstrijsko pod Anižo:
Štajersko:
Gradnja uradnega poslopja v Hiedu (1. obrok)
1. Nakup zemljišča za stavbo posebnega poslopja
za preiskovališče živil v Gradcu
2. Gradnja uradnega poslopja v Deutsch-Landsbergu
(2. obrok) •
Kranjsko:
Gradnja vladnega poslopja v Ljubljani (3. obrok)
Primorsko :
Češko:
Gradnja namestniškega poslopja v Trstu (1. obrok)
1. Nakup in priredba poslopja za nastanjenje dež.
uiadov v Benešovu
2. Nakup in piiredba treh nadaljnih poslopij za
nastanjenje dež. uradov v Chotěboii (1. obrok) .
3. Gradnja uradnega poslopja v Vrchlabem(l. obrok)
4. Gradnja uradnega poslopja v Toplicah (1. obrok)
Odnos
S t r o š k i
redni [ izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega \kupe
1898 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
1,298.480
5.830
1,304.310
2,718.716
10.000
40.000
40.000
35.500
1.500
1.200
10.000
2,856.916
20.000
6.400
8.500
210.000
50.000
9.900
19.500
3.192
50.000
377.492

o
V
rt
f-o
o
a,
>
o U)
d
&
7 7
«4-H
rt
agr
}
nj -
OH
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 497
Državni stroški
Odnos
5. Nakup poslopja za nastanjanje okrajnega glavarstva
(3. obrok)
Šleško :
Gradnja uradnega poslopja v Belskem (nakup stavbišča)
Galicija s Krakovom :
1. Dozidano poslopje k namestniškemu poslopju
v Lvovu (1. obrok)
2. Gradnja uradnega poslopja v Krakovu (2. obrok)
3. Letnina za nepremičnost Mlockega v Lvovu
(64. in zadnji obrok)
Vsota (naslov 7, gg. 1- 7)
Vsega rkupe (poglavje 7, naslov 1—7) .
VIEL Ministrstvo za deželno bran.
Osrednje vodstvo
Deželna bramba (v tem 400 cekinov v zlatu in 7.500 gl.
vkupe 9.420 gl. v zlatu)
Stroški za vojaški nábor, komisijski stroški v stvareh
vojaškega nastanjevanja, potnine političnim uradnikom
vslecl priglednih zborov nedejalne^a moštva
vojske in vojne marine in pa vsled razredovanja
kónj ; potnine o povodu odmerjanja vojaške
odredbine in stroški tiskovin za uradne posle
v stvareh vojaške odredbine; stroški za posilno
dostavljanje stavnih zavezancev in upornega nedejalnega
moštva vojske in vojne marine ; stroški
za prehrano stavnih zavezancev, danih v vojaška
bolnišČa; stroški za pripravljalna dela za mobilizacijo
Vojaške ustanove . . .
Vojaška policijska straža
Žandarmerija (orožništvo)
Vsega vkupe (poglavje 8, naslovi 1—6) .
Stroški
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra
1898 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
2 i,708.485 123.231
377.492
3.485
12.200
67.500
92.000|
621
553.298
5,600.772
552.180 1.720
86.510 . . .
35J600| . ". .
148.170!
822.460
15,961.145í 422.476
6,864.8801
22,826.02~ 424.196

498 Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
o
TJ
o
p t
o
m
ci
K
Državni stroški
IX. Ministrstvo za bogocastje in nauk.
(Jsrednjo vodstvo
Nadziranje sol
Akademije znanosti
A. Središče.
Akademija znanosti na Dunaju:
Prispevek k založbi tiskovnih stio^ko\ matematicnonaravozilanskega
razreda . .
Prispe\ek k založbi tiskovnih stroškov modroslovno-zgodovin-kega
razi oda
Akademija znanosti v Krakovu
Podpora za stavbne priredbe v poslopju akademije
z notianjo opravo vied, nova uredba knjižnice,
naprava inventarja fiziograiičnih zbiik in izdaja
gradiva iz vatikanskih aihivov (1. obrok) . . .
Muzej za umetnost in obrtnost
Nova naprava tlaka v aikadnem dvoru in v veži
muzejalnega poslopja
Tehnološki obitni muzej na Dunaju in podpora dolenje-avstrijskemu
obrtnomu društvu za tehnološki
obrtni muzej na Dunaju
Osrednja statistična komisija
Objava statističnih publikacij (1. obrokj
Nakup dveh električnih steblih strojev (3. obrok) . .
Geologični državni zavod
Popravljalna in obnavljalua dela na poslopju zavoda
(1. obiok)
Nova uiedba innova oprava muzeja (4. obrok; . . .
Tisek geologijskega speujalnega zemljevida kraljevin
in dežel, zastopanih v državnem zboiu (8. obrok)
Osrednji zavod zameteorologijo in zemeljski magnetizem
Yeči stroški za izdajo Letopisa za leto 189i. . . .
Avstrijska komisija za merjenje stopinj v Evropi in
avstrijska pisarnica za merjenje stopinj
V kup e (naslovi 1—9.) .
Stroški za umetnostne m arheologiČne namene:
(f) Za umetnostne namene:
Akademija obrazovalnih umetnosti na Dunaju. . .
Naprava druge izdaje kataloga akademične
galerije slik . . . •
Akademija umetnosti v Pragi
Nakup stavbiŠča /a napravo novega poslopja
(2. obiok)
Naprava novega poslopja (1. obiok) . .
Naprave v prostornostih akademije umetnoslij
Pisarniške potrebščine (1. obrok)
Odnos .
S í r o s k i
redni 1 izredni
z dobo uporabe do konca decombr \M'»a >klI|M'
1898 | 1899 i 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
412 100
960.500
112.000
06.400
40.000
100.700
73.900
34 200
8.000
1.837.800!
133.100
40.000
173.100
22.500
22.500
7 000
7.000
8.OO0'
2.420
1.000
2.000
5.0U0
2 000
5.0001
1.0001
40.4201
1.70ü
20.000
50.OOO;
1.700
750
74.150

o
> 1
bÇ) m
1 O rt
CL, PH
^1
10
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembia 1898. 499
Državni stroški
Prenos .
Umetnostna šola v Krakovu
Pospeševanje negovanja glazbe
Podpora družbi za izdajanje glazbenih spomenikov
v Avstriji
Umetalniški štipendiji, umetalnostni nalogi, nakupi,
podpore umetalniških podjetij in drugi stroški .
Podpora družbi za razmnožujočo umetnost na
Dunaju za izdajanje dela „Die Theater Wiens
(gledališča dunajska)" (4. obrok)
Umetnostna olepšava krakovskega vseučilišča
Olepšava avle na dunajskem vseučilišču (6. obrok)
b) Za arheologične namene:
Vkup e (naslov 10, gg. 1 —5) .
Osrednja komisija za preiskavo in vzdržavo umetnostnih
in zgodovinskih spomenikov
Naknadna dobava opravnih predmetov (1. obrok) .
Vzdrževanje in popravljanje starih stavbnih in
umetnostnih spomenikov
Avstrija pod Anižo:
Poprava steklenih slik na treh oknih v prezbiteriju
stolne cerkve Sv. Štefana (1. obrok) . . .
Poprava žnpne cerkve v Deutsch-Altenburgu
(4. obrok)
Podpora dunajskemu društvu za stavbo stolne
cerkve
Avstrija nad Anižo:
Poprava cerkve Sv. Lovrenca v Lorchii (1. obrok)
Salcburško :
Poprava frančiškanske cerkve v Salcburgu
(1. obrok)
Poprava pročelja stolne cerkve v Salcburgu
(3. obrok)
Tirolsko :
Poprava cerkve Marije Inviolate v Rivi (1. obrok)
Poprava župne cerkve v Feldturnsu
Štajersko :
Poprava župne cerkve v Neubergu
Poprava župne cerkve sv. Ožbolta v Eisenerzu
(2. in zadnji obrok) . . . . •
Poprava in delovita obnova sekovske bazilike
(3. obrok)
Odnos
Stroški
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 i 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
173.100
23.900
42.000
239.000
24.755!
24.755
64.500
64.500
12.000;
12.000
74.150
4.000
1.000
3.100
5.000
87.250
525
1.500
3.300
5.000
1.000
15.000
20.000
2.300
1.200
3.000
1.500
2.000
56.325
(Slovenisch.) 121
247.250
2X900
42.000
4.000
64.500
1.000
3.100
5.000
390.750
24.755
525
12.000
1.500
3.300
5.000
1.000
15.000
20.000
2.300
1.200
3.000
1.500
2.000
93.080

JÜO Ko- LX\\\ 237 Ce^u.ski ukaz / dne 2X. decembra 1898.
, o i - .
10 7
Koroško.
Državni stroški
Prenos .
Popiava križanega hodnika v samostanskem
poslopju v Millstattu
Poprava Jernejske proštije in mestne župnt»
cerkve \ Brezah (2. obrokj
Kianjsko:
Poprava dvome cerkve v Dvoru (1. obiokj
Primorsko :
Popi'ava mozajik glavnega pročelja na
ceikvi v Poreču
stohu
Dalmacija:
Poprava rektoj^U^a poslopja v Dubrovniku
(2. obroki . .
Poprava splétskega zvonika ( 13 obrokj . . .
Češko:
Poprava pročelja namestili zbornici v Prahaticah
Poprava župne cerkve v Kuneticah (1. obrok) . .
Pripiavljalna dela za popiavo Sv. Jurija cerkve
na Hradčanih v Pragi (2. obrok)
Poprava dekanijske cerkve v Tabor j u (3. in zadnji
obrok)
Poprava župne cerkve \ Sedlecu
Poprava dekanijske cerkve sv. Nikolaja v He bu
(o. obrok)
Dovršba praske stolne cerkve
Galicija:
Poprava samostanske cerkve v Ležajsku (2.obrok)
Poprava stolne cerkve na Wawelu v Krakovu .
Poprava župne cerkve v Bieczu
Poprava križanega hodišča \ dominikanskem
samostanu v Krakovu
Avstrijski arheloški zavod
Nabava in popiava oprávnili predmetov za
pisarno
Primorsko:
Vzdržava mozajičnih tal v obsegu siolne cerkve
v Poreču (2. in zadnji obrok)
Stavbne naprave na arheologičnem muzeiu
v Ogleju (3. obrok)
Dalmacija:
Pridobitev Bossijeve no\čne zbirke za arheologiČni
muzej v Spletu (2. in zadnji obrokï . .
Druai arheologiČni stroški
Vkupe (naslov 10, gg. 6—9) .
V k up e (naslov 10, gg. 1—9) .
Vsega vkupe (^poglavje 9, naslovi 1 — 10) .
Stroški
redni izredii
z dobo uporabe do kom a decembra vsega \kiine
"1898 1899 1899
godinarjev v avstrijski vrednoti
24.755 12.000
55.379 30.650
1.000
81.134
320.1341
2,157.934|
3.000
45.650
110.1501
132.650
56.3251
1.40(
2.00
3.000|
1.500
10.000
^5.000|
1.000
2.000!
4.000
I.5O0]
(5.000,
I
5.000
20.000]
5.OOO:
2O.OO0'
3.OO0I
1 0001
1.200
bOO
2.0001
50o!
172.0251
259.2751
299.6951
93.080
l/i 00
ij
2.000 I:
ji
3.000 li
1
í
1.500 I
10.000 I
25.000 ||
1.000'.
2.000 I
i.OOO I
!
1.500
(i.OOO
5.000
20.000
5.000
20 000
3.000
1.000
86.029
1.200
600
2.000
500
4.000
298.809
689.559
2,590.279

&H
H
19
PH
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decnmbra 1898. 501
Državni stroški
B. Bogota sfje.
Potrebščina verskih zakladov:
a) Stroški zakladov (fondov):
Avstrija pod Anižo
Nove, prezidane in prizidane stavbe in veče stavbne
naprave
Stavbni prispevki
Predplačila proti povračilu
Avstrija nad Anižo
Nove, prezidane in prizidane stavbe in veče stavbne
naprave
Stavbni prispevek
Salcburško
Prispevek
Tirolsko
Predarelsko
Štajersko
Nove, prezidane in prizidane stavbe
Stavbni prispevek
Koroško
Kranjsko
Nove, prezidane in prizidane stavbe
Trst
Goriško
Nove, prezidane in prizidane stavbe in veče stavbne
naprave
Prispevek
11 Istra
121 Dalmacija
Nove, prezidane in prizidane stavbe, in veče stavbne
priprave
Češko
Nove, prezidane in prizidane stavbe
Stavbni prispevek
14 Moravsko
Nove, prezidane in prizidane stavbe, potem kupnine
151 Šleško . . . .
16| Galicija
Nove, prezidane in prizidane stavbe
17 Krakov
Nove, prezidane in prizidane stavbe
181 Bukovina
Nove, prezidane in prizidane stavbe
Vkupe (naslov 11, gg. 1—18) .
b) Stroški zakladnih gozdov in gospoščin
Nove stavbe in nakup nepremičnin
Premera, mejničenje in obratna oprava
Uredba služnosti in njih odkup
Drugačni izredni stroški
Odnos
Stroški
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega >kujic
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
50*5.9001
195.000
121.600í
485.000
42.000
403.700
177.60Q
194.700
82.400
126.300
138.900
397.000
1,328.000,
578.500
121.100
1,405.000
124.600
52.500
6,571.400
895.580
895.580
25.9741
7.667
2.400|
5.000
2.000
5.000
3.600
10.500
16.815
6.600
600
' 4.000
77.460
77.473
31.000
91.610
102.100
7o.boo|
7.5071
547.306
7.300
2.970
1.000
5.800
7.070
121 =
596.900
25.974
7.667
2.400
195.600
5.000
2.000
121.600
5.000
485.000
42.000
403.700
3.600
10.500
177.600
194.700
16.815
82.400
126.300
6.600
600
138.900
iOl.000
77.460
1,328.000
77.473
31.000
578.500
91.610
121.100
1,405.000
102.100
124.600
70.000
52.500
7.507
7,118.706
895 580
7.300
2.970
1.000
5.800
912.650

502
Poglavje {j
Naslov |J
Paragraf |
9 11 19
12
1 Ustanove .
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Iz osnovne imovine verskih zakladov:
Avstrija pod Anižo:
Prenos .
Nasip ceste na zemljiščih v Dunajskem Novem mestu.
Izvršitev stavbe poslopja za gozdno upravo v Dunaj-
Avstrija nad Anižo:
Naprava gozdnega pota čez „Pöglgut" v Weyerju . .
Kranjsko :
Odkup maš in zaveznosti dijaških ustanov
Galicija:
Nova stavba stanovanja za gozdarja v Kopciowi,
1 obrok (W. B. Muszyna) . .
Nove stavbe in druge naprave v kopališču Krynica
Vkupe (naslov 11, g. 19) .
Vkup e (naslov 11, gg. 1—19) .
Ustanove in prispevki za katoliškebogočastne namene:
Avstrija pod Anižo :
Poprava cerkve „pri Mariji na obrežju" na Dunaju
Stavbe novih stolpov velike župne cerkve v Dunaj-
Avstrija nad Anižo :
Naprava stranskih poslopij pri župnišču v Minningu .
Sale bursko:
Poprava napisov na ploščah rakve v stolni cerkvi
Odnos .
Stroški j
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega ikiipc 1
1898 | 1899 | 189'»
goldinarjev v avstrijski vrednoti 1
895.580
j 895.580
7,466.980
31.300
150.400
181.700
15.000
15.000
17.070
0> 00
3.000
5.000
5 250
3.000
2.300
35.820
583.126
6.000
12.000
960
200
19.160
912.650
200
3.000
5.000
5 250
3.000
2.300 |
931.4001
8,050.106
31.300
165.400
6.000
12.000
960
2001
215.860

Icö I
il2
13
14
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 503
Državni stroški
Prenos .
Stavbne naprave na studijski cerkvi v Salcburgu . .
Tirolsko :
Nadaljna popravna dela, in to najprej na strehi stolne
cerkve v Tridentu (3. obrok)
Štajersko:
Naprave na župni cerkvi v Kapfenbergu
Kranjsko:
Poprava župne cerkve v Moravčah (1. obrok) . • . .
Primorsko :
Naprave na škofijskem stolnem poslopju na Krku
(1. obrok)
Dalmacija:
Poprava katedralne cerkve v Kotom (1. obrok) . . .
Češko:
Naprave :
na cerkvi, župnišču in gospodarskih poslopjih v Strymilovu
na cerkvi sv. Janeza v Hradcu Jindrichovem . . .
na cerkvi in podružničnem poslopja v Všestudem
(3. in zadnji obrok)
na cerkvi sv. Barbare v Kutni gori (veča potrebščina)
na cerkvi v Tochovici (2. obrok)
na cerkvi sv. Ignacija v Jičinu (2. in zadnji obrok)
Vkup e (naslov 12, gg. 1 in 2) .
Prispevki za evangeljske bogočastne namene:
Evangeljski visi cerkveni svèt
Poprečnina podpor za evangeljsko cerkev avgzburške
in helvetske izpovedbe
Vkupe (naslov 13, gg. 1 in 2) .
Prispevki za grško-vzhodne bogočastne namene :
Dalmacija
Nove, prezidane in prizidane stavbe . . . .
Vkupe (naslov 14)
Vsega ykupe (poglavje 9, naslovi 11—14)
S t r o š k i
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega \kupe
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
181.700
181.700
45.000
105.000
150.000
92.100
92.100
7,890.780
15.000
15.000
15.000
19.160
300
10.000
492
1.520
9.000
4.000
11.200
3.670
1.000
6.870
4.600
3.300
75.112
12.730
12.730
670.968

504
o >
bisega \kupe
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
980.800 171.000
980.800 171.000
5.800
7.470
16.000
1.990
1.000
100
150
1.900
1.400]
700
1.750
5.000
3.000
19.860

'15 Vseučilišče inspruško
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 505
Državni stroški
Prenos
Nabava aparatov za zavod eksperimentalne psihologije
(1. obrok)
Zgradba druge zemské omare v botaničnem vrtu
Poznejša plačili za bolnišnične klinike iz leta 1897
Upeljava vodovoda v dvorane, ambulatorij in delavnice
medicinske klinike
Dopolnitev obstoječe vseučiliške knjižnice (1. obrok)
Popolnitev znanstvene opreme fizikalnega zavoda
Nabava elektro-medicinskih aparatov za medicinsko
kliniko
Nabava večega mikroskopa za histologično-enibriologični
zavod
Uredba štirih seminarjev, ki so najemoma nastanjeni
Popolnitev znanstvene opreme zavoda za sodnijsko
medicino (1. obrok)
Popolnitev znanstvene opreme patologično-anatomičnega
zavoda (1. obrok)
Uredba in oprema kabineta za preiskovanje
z Röntgenovimi žarki na bolnišničnih klinikah .
Znanstvena oprema in notranja oprava higijeničnega
zavoda
Znanstvena oprema ginekologične klinike in nabava
oprávnili predmetov za porodniško kliniko (2. in
zadnji obrok)
Nabava indoloških del (3. in zadnji obrok)
S t r o š k i
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
980,800
300.900
Odnos . 1,281.700
171.000
25.500
196.500
19.860
500
750
12.000
500
1.000
1.400
380
500
900
500
400
550
2.800
500
500
73.040
1,201 660
326.400
500
750
12.000
500
1.000
1.400
380
500
900
500
400
550
2.800
500
500
1,551.240

506
J O
15 Vseučilišče srraško
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Prenos .
Poznejša plačila za bolnišnične in porodniške
klinike
Nabava mikroskopa za histologično-embriologični
zavod
Naprava varnostnih priredeb pii napravi električne
razsvetljave v vseučiliški knjižnici
Postavljanje rimskih mozaik-tal v vseučiliškem poslopju
Naprava novega plinovoda za bolnišnične klinike .
Dopolnitev znanstvene opreme mineralogičnega zavoda
•
Nabava opravnih predmetov za kemični laboratorij
pedijatrične klinike
Dopolnitev knjižnice botaničnega zavoda (1. obrok)
Dopolnitev znanstvene opreme zoološko-zootomskega
zavoda (1. obrok)
Ograja, naprava trotoarja in parka pri poslopju
fizikalskega in kemičnega zavoda (1. obrok) . .
Priredba in oprava zbiralnega prostora za anatomski
zavod (1. obrok)
Naprava načrtov za poslopje anatomsko-fizijološkega,
fizikalskega in kemičnega zavoda za nadzorstvo
poslopij
Dopolnitev znanstvene opreme geološkega zavoda
(1. obrok)
Notranja oprava in oprema ekspeiimentalno-psihološkega
laboratorija
Za nabavo knjig v vseučiliški knjižnici
Dopolnitev znanstvene opreme umetniško-zgodovinskega
zavoda (2. in zadnji obrok)
Znanstvena oprema za higijenski zavod (2. in
zadnji obrok)
Letnina za stavbo vseučiliškega poslopja v Gradcu
(8- in 9. semestralni obrok)
Vseučilišči praški
Nemško vseučilišče:
Instalacija električne naprave z enakim tokom in
z menjalnim tokom v fizikalnem zavodu . . . .
S t v o s k i
redni j izredni
z dobo uporabe do konca decembra \sega \kupc
1898 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
1,281.700
391.400
820.500
Odnos 2,493.600
196.500
20.000
172.000
BS.500
73.040
1.5000
500
220
183
1.400
300
600
100
300
3.000
600
900
500
800
2.500|
500
750
35.500
2.000
138.693

•2= i *
^ > I ki
? S ' Ö
l|a, Ä ^
15
(Slowenisch.)
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 507
Državni stroški
Nabave in priprave za kirurgično kliniko . . . .
Dopolnitev znanstvene opreme za zobozdravniško
specialno ordinacijo na polikliniki (1. obrok) . .
Naprava in dotacija državnoznanskega zavoda . .
Dopolnitev znanstvene opreme II. medicinske klinikc
Priredbe v mineralogičnem zavodu
Nápravná in prirejna dela na poslopjih nemškega
vseučilišča v Pragi
Dopolnitev znanstvene opreme zavoda za fizijologijo
rastlin (2. in zadnji obrok)
Nabava prireda za projekcijo luči za fizijologični
zavod (2. in zadnji obrok)
Dopolnitev znanstvene opreme botaničnega zavoda
(2. in zadnji obrok)
Priredba in prva oprava fizik \lno-kemičnega zavoda
(3. in zadnji obrok)
Nabava priredov za fizikalno-kemični zavod (3. in
zadnji obrok )
Letnine
Češko vseučilišče:
Poznejša plačila skladnih prispevkov za začasno
rabo osamljenega paviljona pri obči bolnišnici .
Priredba dvorane za predavanja o fizijologiji .
Prva znanstvena oprema higijeničnega za\oda
Nabava aparatov za dela z Röntgenovimi žarki za
medicinsko fakulteto
Napravo na poslopju klinike za otroke
Dopolnitev znanstvenega imentarja porodniškoginckologične
klinike
Nabava aparatov in instrumentov za patologičnianatomski
zavod (1. obrok)
Oprema knjižnice pravo- in državoznanskega seminarja
Naprava cesarske podobe za zbornico modroslovne
fakultete
Znanstvena oprema zavoda za histologijo in embriologijo
(2. in zadnji obrok")
Stroški
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vKupe
1898 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
Prenos . 2,493.6001
Odnos .
388.500
2,493.600 388.500
138.693
5.6601
500l
1.800
1.000
450
20.000
50o|
500
400
300
1.700)
492
12.994
4.800
3.000
800
450
700
300
300
400
500
196.239,

508
Ï
55
15
Skupni potrošek:
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Poznejša plačila za bolnišnične klinike
Za dislokacijo klinike vsled izvršitve paviljona VI v
obči bolnišnici
Nova obdelava listovnega kataloga vscučiliške
knjižnice (1. obrok)
Nabava knjig za vseučiliško knjižnico (1. obrok)
Dogradbena dela in poznejše nabave za vseučiliško
knjižnico (2- obrok)
N t r o š k i
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega Tkupe
1898 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
Prenos . 2,493.600
Vseučilišče levovsko 266.300
Uredba in znanstvena oprema kemičnega laboratorija
Ustanovitev zavoda za zgodovino moderne umetnosti
(1. obrok)
Nabava insignij za dekana medicinske fakultete
Nakup zemljišča za razširitev glavnega vseučiliškega
poslopja
Dopolnitev znanstvene opreme fizikaličnega zavoda
(2. obrok)
Znanstvena oprema in notianja oprava zavodov in
klinik na medicinski fakuli eti
Povračilo letnin v proračun državnega dolga
Vseučilišče krakovsko
Priredba in oprava piostorov za zavod/a geologijo,
zoologijo in medicinsko kemijo
Uprava delavnice za melianika pri fiziološkem zavodu
Dopolnitev znanstvene opreme mineraloškega zavodii
Odnos .
378.600
H, 138.500
388.500
13.000
67.000
468.500
196.239
75.000
10.000
2.1851
1.000
540
1.800
500
1.600
40.000
1.000
55.0001
9.7881
2.700
600
500
,98.45

'p'
cd
ör,)
O
CL,
>
o
m
ctí
S3
15
raf
CA)
ctí
*H
cd
OU
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 509
Državni stroški
Prenos
Znanstvena oprema anatomskega zavoda (i. obrok)
Popolnitev znanstvene opreme za higienični zavod
(1. obrok)
Nabava mikroskopov za vaje v kliničnem mikroskopovanju
(1. obrok)
Znanstvena oprema zavoda za primerjalno anatomijo
(1. obrok)
Dopolnitev znanstvene opreme zavoda za sodnijsko
medicino (1. obrok)
Nabava Avtorjevih plinovih žarnic za I. kemični
zavod
Nabava omar za mineralije za mineraloški zavod
(1. obrok)
Nova stavba očesne klinike (2. obrok) . .
Nabava omar za geologični zavod (2. obrok)
Izdaja publikacij po povodu 5001etnice nove ustanovitve
jagielonskega vseučilišča (2. obrok) . . .
Dopolnitev učilne zbirke in instrumentarijazapoduk
babic na porodništvenem oddelku bolnišča
sv. Lazarja (2. in zadnji obrok)
Oprava delovnice za stolico kmetijskega inženérstva
(2. in zadnji obrok)
Nakup zbirke galvanoplastičnih odtiskov staropoljskih
pečatov (2. in zadnji obrok)
Dopolnitev knjižnice filološkega seminarja (3. in
zadnji obrok) •
Vseučilišče černovško
Nabava mikroskopa za mineraloški zavod . . . .
Dopolnitev zbirke učil za geografijo
Popolnitev knjižnice v seminarju za nemško pravo
Stavba novega stanovišča na botaničnem vrtu (2. in
zadnji obrok)
Nabava vodenoplinskega zavoda v zavodnem poslopju
(2. in zadnji obrok)
Vsa vseučilišča vkupe (med tem 5.000 frankov v zlatu) .
Priredba zoološko-zootomske vadniške in opazovalne
postaje v Trstu (1. obrok)
Podpore za informacijska potovanja vseučiliških
profesorjev
Vkupe (naslov 15, gg. 1-8)
S t r o š k i
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
3,138.500
127.700
17.100
3,283.300
468.500
6.000
474.500
398.452
1.000
2.000|
400
300
250
300
345
20.000
500
2.000]
500
500
350
1.000
600
300
200
8.3001
8.000
10 000
455.297
I2á
4,005.452
1.000
2.000
400
300
250
300
345
20.000
500
2.000
500
">(H)
350
1.000
127.700
600
300
200
8.300
8.000
17.100
10.000
6.000
4,213.087

ÖD
J O
I ^
9 15 91
1 io|
11
|12
13.
14
15
16|
117
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz / dne 28. decembra 189S.
Državni stroški
b) Bogoslovske fakultete, ki niso v zvezi z nobenim
vseučiliščem:
Katoliška bogoslovska fakulteta v Salcburgu . . . . .
» Olomucu
Evangeljska bogoslovska fakulteta na Dunaju . . . .
Vkupe (naslov 15, gg. 9—11) .
c) Tehniške velike šole:
Tehniška velika šola na Dunaju
Prva oprava laboratorija za stolico za fizijologijo
vrenja in tehniško bakterijologijo (2. in zadnji
obrok)
Naprave na poslopju tehniške velike šole (3. obrok)
Tehniška velika šola v Gradcu
Naprava vrtne voliéro za namene stolice za zoologijo
Tehniški veliki šoli v Pragi
Nemška tehniška velika šola:
Nabava instrumentov za elektrotehniški zavod
(1. obrok)
Znanstvena oprema stolice za ob( v o analitično kemijo
(1. obrok)
Češka tehniška velika šola:
Nabava oprávnili stvari za stolico analitične in
anorganske kemije
Popolnitev učilne zbirke za tehniško mikroskopijo
in blagoznanstvo (2. obrok)
Tehniška velika šola v Brnu
Poznejša nabava oprávnili predmetom
Za predavanja o meteorologiji in klimatologiji . .
Stavbne naprave (2. obrok)
Tehniška velika šola v Levóvu
Nabava opravilih predmetov za tehniško veliko
šolo (1. obrok)
Znanstvena oprema stolice za praktično geometrijo
(1. obrok)
Za poduk v tehniškem risanju na inženerskem oddelku
Nabava instrumentov za merjenje napetosti pri
mostih (1. obrok)
Nabava instrumentov za meteorološki observatorij
Poznejša plačila za novo stavbo tehniške velike
šole
Vse tehniške velike šole
Vkupe (naslov 15., gg. 12.—17.)
S t r o š k i
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra tsi'jra > kii|M'
1898 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
14.700|
15.900!
27. í 00|
58.000
300.800
111.800
317.300
108.300
123.300
1.050
965.550
1.00(
18.0001
300
1.000
300
200
500
200
500
100.000
1.800
1.000
400
350
210
35.000
inO.790
14.700
15.900
27.400
Í.000
300.800 |
1.000 '
I
18.000
11 Í.800
300
317.300 i
i
1.000 I
300
200
500
108.300
200
500
100.000
123.300
1.800
1.000
400
350
240
35.000
1.050
1,126.340
i

t ' rt
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. >! I
Državni stroški
18 Velika šola za zemljedelstvo na Dunaju
19
20
Uredba bijološkega laboratorija (1. obrok) . . . .
Stavba rastlinjaka in vegetacijske hiše, potem priredba
poskuševalnega vrta pri zavodnem poslopju
(1. obrok) , .
Dopolnitev znanstvene opreme stolice za nasad
rastlin (1. obrok)
Nagrade profesorjem in docentom drugih velikih
šol za predavanja
Dodatna dela za nasad gozdnega poskusnega in
demonstracijskega vrta na Wolfersbergu . . .
Vkup e (naslov 15, g. 18) .
Podpore za informacijska potovanja profesorjem tehniških
velikih šol in velike šole za zemljedelstvo . .
Splošni upravni slioški tehniških šol in visoke šole za
zemljedelstvo
Vse velike šole :
Gimnaziji
Za vzgojo učiteljev na velikih šolah
Podpore študentom vseh velikih šol
Osebne doklade rednim profesorjem vseučiliških
filozofskih fakultet na vseučiliščih, tehniških vélikih
šol in \elike šole za zemljedelstvo na Dunaju
Avstrija pod Anižo :
Vkupe (naslov 15, gg. 1—23) .
Srednje šole.
Izmena dveh peci v osrednji kurjavi v akademicnem
gimnaziju na Dunaju (I. okraj)
Nápravná dela in nabave za državni gimnazij na
Dunaju (III. okraj) (1. obrok)
Nabava okvirov za slike, da se denejo v nje nazorna
učila na hodnikih in v stopnišču državnega
gimnazija na Dunaju (V. okraj) (1. obrok) .
Priredbena dela na državnem gimnaziju v Kremsa
Naprava nove stavbe z notranjo opravo vred za
državni gimnazij na Dunaju (II. okraj, Gircusgasse)
(2. obrok)
Naprava poslopja za državni gimnazij na Dunaju
(XIII. okraj) (1. obrok)
Nabava šolskih klopi za državni gimnazij na Dunaju
(VI. okraj)
S t r o š k i
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra >sega t kupe
1898 | 1899 [ 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
135.500
135.500
700
92.000
4,535.050
4,879 000
Odnos . 4,879.000
5.000
3.000'
482.500
ooo|
0.000
600j
1.900J
500
9.000
31.000
657.287
2.860
3.00o|
76(
1.4001
130.000
10.0001
311
148.361
135.500
000
0.00'J
600
1.900
500
145.100
5.000
700
31.OU)
3.0C ,
92.000
5,674.837
4,879.000
2.860
3.000
760
1.40 >
130.000
10.000
341
5,027.361

512
16
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dno 28. dorombra 1898.
Državni stroški
Prenos .
V pomnožbo učil državnega gimnazija na Dunaju
(XIX. okraj) (2. obrok)
Naprave na poslopju državnega gimnazija na Dunaju
(XII. okraj) (3. obrok)
Stavbne naprave v akademijskem gimnaziju na Dunaju
(3. in zadnji obrok)
Tirolsko :
Podpora mestni občini Hali za zgradbo novega poslopja
za tamošnji frančiškanski gimnazij
(1. obrok) •
Poprava stranišč v poslopju državnega gimnazija
v Insbruku (1. obrok)
Za nápravná dela na gimnazijskem poslopju v T ri
dentu (ital. oddel.) (2. obrok)
Podpora benediktinskemu samostanu Marienberg
za vzdržavo samostanskega gimnazija v Meranú .
Podpora avguštinskemu korarskemu samostanu
Neustift za vzdržavo redovnega gimnazija v
Briksnu
Štajersko :
Letnine in postranske pristojbine za stavbo dveh
gimnazijskih poslopij v Gradcu (15. in 16. obrok)
Koroško :
Dodatna dela na novem gimnazijskem poslopju
v Celovcu (4. in zadnji obrok)
Kranjsko :
Poprava ograjnih zidov botaničnega vrta na državnem
gimnaziju v Ljubljani
Nabava učil in oprávnili stvari za državni gimnazij
v Kranju
Gorica:
Nabava šolskih klopi na državnem gimnaziju v Gorici
(1. obrok)
Istra :
Državni gimnazij v Pulju:
Stavba telovadnice (2. in zadnji obrok)
Dalmacija :
Nápravná dela na državnem gimnaziju v Zadr u
Nabava šolskih klopi:
Za državni gimnazij v Zadru
Za državni gimnazij v Spljetu
Nabava opravnih predmetov za državni nizi gimnazij
v Zadru
S t r o s It i
redni 1 izredni
z dobo uporabe do konca decembra >s(^a vkupe
1848 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrodnoti
,879.000
Odnos . 4,879.000
148.361
5001
857
1.605
5.000
1.900
6.120
5.000
7.000
14.500
1.710
1.600
800
420
2.760
5.950
580
425
7Q0
205.788
5.027.361
500
857
1.605
5.000
1.900
6.120
5.000
7.000
14.500
1.710
1.600
800
420
2.760
5.950
580
425
700
5,08i.7SS

Irt
'ft© I
J 0
'16
Češko:
Kos LXXXV. 237. Cesarski uknz z dne 28. decembru 1898. 513
Državni stroški
Izvršitev slikarskih del v državnem gimnaziji! v Pragi
v Novem mestu (češki, Tischlergasse) (1. obrok)
Nabava risarskih miz za državni gimnazij v Pragi
v Novem mestu (nemški, Graben) '
Izvršitev pročelja v dvoru državnega gimnazija v
Kraljevem gradcu
Nabava notranje oprave in učil za državni gimnazij
v Kraljevih vinogradih (nemški) (1. obrok) . . .
Nápravná dela v ustanovnem poslopju za poduk v
Češki Lipi ." .
Upeljava plinove razsvetljave na državnem gimnaziju
v Polznju (nemškem)
Nabava telovadnega orodja za državni gimnazij
vTabru
Nabava notranje oprave za državni nizi gimnazij
v Prahaticah (1. obrok)
Podpore :
Mestni občini Ušty za vzdržavanje tamošnjega komunalnega
nižega gimnazija
Mestni občini Benešov za vzdržavanje tamošnjega
komunalnega gimnazija
Mestni občini Kraljevi dvor za vzdržavanje tamošnjega
komunalnega Franc Jožefovega gimnazija .
Zgradba novega poslopja za akademični gimnazij
v Pragi (češki) (1. obrok)
Zgradba novega poslopja za državni gimnazij v
Pragi (Novo mesto) Štefanova ulica (1. obrok) .
Dopolnitev zbirke učil državnega gimnazija v Pragi
(Mala stran, češkega) (2. obrok)
Nabava učil za državni realni in visi gimnazij v
Smíchovu (češki) (2. obrok)
Moravsko :
Prispevek za vzdržbene naprave na poslopju državnega
gimnazija v Moravski Hranici (nemški) . .
Zgradba novega poslopju, da se skupno namestita
gimnazij in učiteljska pripravnica v Olomucu
(nemška) (2. obrok)
Državni gimnazij v Stražnici:
Nabava šolskih oprávnili predmetov
Nabava učil
Šleško:
Naprava lal in nabava šolskih klopi za državni
gimnazij v Opa\i (1. obrok)
S t r o 5 k i
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
Prenos 4,879.000
Odnos 4,879.000
205.788
600
700
740
3.0001
2.960
1.990
50d
2.500
3.000
1.500
3.000
100.000
100.000
800
1.000
2.689
50.000
Í70
800
420
482.457
5,084.788
600
700
740
3.000
2.960
1.990
500
2.500
3.000
1.500
3.000
100.000
100.000
800
1.000
2.689
50.000
470
800
420
5,361.457

.ii
CD
>
r»
Cd O
-r,.l^ I Çd
bu w
O cd
OH Ä
IG
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra J898.
Državni stroški
Prenos .
Prispevek za notranji okras cerkve sv. Trojice v
Belsku in nabava oigelj za to cerkev
Nabava šolskih klopi za državni gimnazij v Tešinu
(1. obrok)
Galicija:
Dogradba stavbe za državni gimnazij v Buczaczu .
Notranja oprava državnega gimnazijo v Buczaczu .
Krakov:
Zgradba novega poslopja za državni gimnazij pri
sv. Ani (2. in zadnji obrok) z notranjo opravo
vred
Zgradba novega poslopja za 3. državni gimnazij
(2. in zadnji obrok) z notranjo opravo vred . .
Bukovina:
Zgradba novega poslopja za državni gimnazij v Cernovcili
(1. obrok)
Nabava priprav za telovadstvo in oprávnili predmetov
za državni gimnazij v lladovcih (2. obrok)
Nabava učil za državni nizi gimnazij v Černovcih
(3. obrok)
Vse v državnem zboru zastopane kraljevine in
dežele :
Bealke
Popolnitev učilnih zbirek
Avstrija pod Anižo :
Naprava novih tal v 5 razredih 1. državne realke
na Dunaju (II. okraj)
Nabava šolskih klopi in upeljava Auerjeve plinožarne
luči v državno realko na Dunaju (VI. okraj)
(1. obrok)
Poprave na strehi, naprave in nabave za državno
realko na Dunaju (XV. okraj) (1. obrok) . . . .
Zgradba novega poslopja za drugo državno realko
na Dunaju (II. okraj) (1. obrok vštevši prenosnino)
Priredbe in oprava 2. državne realke na Dunaju
(II. okraj) (zadnji obrok)
Štajersko :
Uredba ene učne sobe državne realke v Mariboru
za domačo kapelo
Zgradba novega poslopja za državno realko v
Cí-iadcu (2. obrok)
Dalmacija:
Naprave na poslopju državne niže realkt» \ Zadru
S t r o š k i
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega\kupo
1898 [ 1899 [ 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
Í.879.00O
1,976.298
Odnos 6,855.298
í 82.457
500l
510
60.000
2.000
76.500
30.000
60.000
400
500
4.000
750
180
1.400
50.000
570
770
40 000
2.000
812.867
5,361.457
500
540
60.000
2.000
76.500
30.000
60.000
400
500
4.000
1,976.298
750
480
1.400
50.000
570
770
10.000
2.000
7,668.165

O
šf
tß
C
o,
o
C/J
rt
k5
16;

516
16
17
18
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Doklade za službena leta suplentom . .
Preskuševalne komisije
Tečaji za izobrazbo telovadnih učiteljev
Zaslužne doklade profesorjem . . . .
Osebne doklade učiteljem verstva . .
Prenos
Podpore in štipendije, potem nagrade učiteljskim kandi
datom in učiteljem ,
Študijske knjižnice ,
Vkupe (naslov 16, gg. 1—8)
Novi vez poškodovanih incunabel-tiskov študijske
knjižnice v Olomucu (1. obrok)
Obrtne šole:
Obrtnostno izobraževanje.
Vkupe (naslov 17) .
«^Strokovne šole za glavne obrtne skupine
(stavbna obrtna, strojna, tkalska, kemijska in
umetnostna obrtnost)
Učilišča in poskuševališča:
Grafično učilišče in poskuševališče na Dunaju:
Priredbe (3. in zadnji obrok)
Notranja oprava prirejenih mestnosti (3. in zadnji
obrok) k
Državne obrtne šole:
Državna obrtna šola na Dunaju (X. občinski okraj) :
Naprave na poslopju državne obrtne šole . . .
Dopolnitev oprave delovnic in nabava eh'ktrotebniških
instrumentov (2. in zadnji obrok)
Državna obrtna šola v Trstu :
Dopolnitev učilnega aparata elektrotehničnega
kurza (1 obrok)
Dopolnitev učilnega aparata strokovne šole /a
obdelavo lesa (1. obrok)
Odnos .
S t r o š k i
redni I izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
6,855.298
12.000
5.000
5.570
8.000
5.900
6,891.708
30.700
30.700
1,212.900
1,212.900
1,089.163
33.000
1,122.163
180
180
8.000]
5.7 or
170|
J .000
500
3501
15.785
7,944.461
12.000 j|
5.000
5.570
8.000 I
5.900 I
33.000
8,013.931
30.700
1801
30.880 |
1,212.900 i!
8.000
5.765 I
170 j
1.000 ||
500 I
I.
350 ||
1,228.685

I. 0
1 d
\\~th
1 o
Naslov ||
Paragraf ||
9 18
1
Kos LXXXV. 237. Cesarski iik v z z dne 28. decembra 1898. 517
Državni stroški
Državna obrtna šola v Pragi:
Prenos .
Dogradba državne obrtne šole z notranjo opravo
Državna obrtna šola v Libercu:
Nakup stavbišča za razširitev mehansko-tehnične
Prizidava za mehansko-tehnično učilno delavnico
Prizidava za državno obrtno šolo (6. in zadnji
Državna obrtna šola v Pardubicah:
Pripravljalna dela za državno obrtno šolo, ki se
Državna obrtna šola v Smichovu:
Zgradba poslopja za državno obrtno šolo z no-
Nemška državna obrtna šola v Brnu:
Uredba posebnega tečaja za elektrotehniko
Državna obrtna šola v Belsku:
Prispevek občini za prizidavo k závodnému po-
Državna obrtna šola v Levo vu:
Notranja oprava vlivarnice z gipsom za mode-
Dopolnitev šolske oprave (2 in zadnji obrok)
Nabava stavbnih konstrukcijskih modelov
Državna obrtna šola v Grnovcih :
Notranja oprava paralelke k pripravnici za
Vkup e (a) .
S t r o š k i
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkiipt*
1*98 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti II
1,212.900
1,212.900
i
15.785
92.000
270
1.640
! 6.000
12.000
1.000
100.000
2.000
1.200
1.500
100
690
250
300
250
385
235.370
123*
1,228.685
92.000 1
270 1
1.640 1
6.000 1
12.000 j
1.000 [I
100.000 1
2.000 1
1.200 1
1.500 j
100 j
690 1
250 1
300 j
250 J
3851
1,448.270 1

lS Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
_PogL ivje ||
Našli
j 9 18
U+-H
1 > S:
ri
ri
OH
i
Državni stroški
1 1 fry> Strokovne šole za posamezne obrtne
1 oddelke
Strokovna šola za strojno vezenje v Dornbirnu:
Dopolnitev notranje oprave (2. in zadnji obrok)
Strokovna šola za šivanje čipk v Gossengrünu :
Za oddelek za à jour- dela, ki se na novo usta-
Strokovna šola za ročno in strojno vezenje v Kráslicah:
Za prvo nabavo knjig in vzornih del à jour
Tkalska šola v Ašu : 1
Oprava mehanične tkalnice (6. in zadnji obrok) .
Tkalska šola v Brnu: I
Oprava novega poslopja za strokovno šolo in za
Oprava tehnoloških in tkaninskih zbirek (4. in 1
Tkalska šola v Bruntálu: 1
Tkalska šola v Kraljičinem dvoru :
Razširba ročne tkalnice in oprava mehanične
Tkalska šola v Lomnici : 1
Za notranjo opravo in strojevno opravo (2. obrok)
Tkalska šola v Prostějovu: 1
Odnos . 1
Stroški
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra 1 vsega \ kupe 1
189» | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti I
906.600
966.600
250
300
2.400
400
2.500
10.000
300
600
2.300
1.500
1.500
22.050
906.600
250 11
300 1
2.400 1
400II
2.500 |
10.000 1
300
600 11
2.300
1.500 1
1.500 j
988.650

J 0
I o*
18
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 519
Državni stroški
Tkalska šola v Libercu:
Prenos 966.600
Stroški za preselitev v novo poslopje strokovne
šole in za dopolnitev notranje oprave . . . .
Tkalska šola v Rokitnici:
Za opravo mehanične tkalnice (2. in zadnji obrok)
Tkalska šola v Rimarovu :
Oprava mehaničnega obrata (2. obrok) . . . .
Tkalska šola v Šluknovu :
Dopolnitev oddelka za mehanično tkanje trakov
(4. in zadnji obrok)
Tkalska šola v Starkstadtu :
Oprava mehanične tkalnice (2. obrok) .
Tkalska šola v Strakonicah:
Notranja oprava (3. obrok) . .
Strokovna šola za tkalsko obrtnost na Dunaju:
Nabava novih ročnih statev
Strokovna šola za lesno obdelavo v Bergreichen
steinu :
Notranja oprava kovačnice (2. obrok)
Strokovna šola za obdelavo lesa v Bruku na Muri:
Notranja oprava kovačnice
Strokovna šola za lesno obdelavo v Dolgem polju
(Kîmpolungu):
Notranja oprava (4. obrok)
Strokovna šola za obdelavo lesa v Ljubljani:
Za poplačilo zaostankov
Strokovna šola za steklarstvo v Hajdi:
Oprema kemičnega laboratorija (2. obrok)
Strokovna šola za steklarstvo in kovinsko obrtnost
v Šenovu kamenickém:
Oprema kemičnega laboratorija (2. obrok) . . . .
Strokovna šola za lončarstvo v Toplicah :
Upeljava Auerjeve plinožarne luči
Strokovna šola za umetnostno ključarstvo v Kralji-
Činem Gradcu:
Izprememba v prostoru za parni kotel
Stroški
redni ! izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 1899 1899
goldinarjev avstrijske vrednote
Odnos 966.600 1
22.050
970
1.200
1.250
650
2.600
1.500
200
250
200
2.000
250
300
300
300
200
3Í.220

520
18
19
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Prenos
Strokovna šola za obdelavo železa in jekla v Vulpmesu
:
Notranja oprava (4. obrok)
Strokovna šola za urarslvo v KarKteinu:
Nabava stroje\ za rezanje koles in nagibov . .
Vkup e (b) .
c) Šole za risanje in oblikovanje .
dj Obče rokodelske .šole in podobni zavodi .
ej Šole za nadaljno izobraževanje in podobni
zavodi
Vkupe (g. 1) .
Pomagala in pospešila obrtniškemu izobraževanju . . .
Trgovske šole
Vkupe (g. 2) .
izdelava učnih knjig za trgovske šole z italijanskim
in poljskim učnim jezikom .
Doklade za služabna leta suplentom
Babiške šole
Vkupe (g. 3)
Vkupe (naslov 18, gg. 1—4)
Posebna u Siliš ë a.
Levóvska šola za zdravilstvo živine in podkovstvo
Učilišče vzhodnih jezikov na Dunaju
Navtična učilišča
Poprečna potrebščina za astronomično-meteorologični
observatorij v Trstu
Poprečna potrebščina za organsko razširbo in doravnavo
navtičnih šol (3. obrok)
M t r o à k
redni izredni
z dobo uporabo do konca decembra *st'ga iKiipc
1898" "j 1899 7 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
96Ö.0OO
906.600
8.000
94.200
278.900
2,561.200
140.750
140.750i
95.300
95.300
800
2,798.050
33.500
36.900
5.900
79.100
Vkupe (naslov 19, gg. 1—4) . 155.700
16.0001
14.600
30.600
34.220
3.500
350
38.070
273.440
500
500
273.940
278
5.000
5.330
10.608
1.000.820
3.500
350
1,001.670
1.600
94.200
278.900
2,834.640
1Í0.750
140.750
95.300
500
95.800
800
3,071.990
49.778
36.900
5.900
94.000
5.000
5.330
196.908

cti
1^ fe OH
Kos LXXXV. 237. Gebarski ukaz z dno 28. decembra 1898. 5 0 21
Državni stroški
120 Ljudske šole.
Učiteljska in učiteljiška izobraževališča
Avstrija pod Anižo:
Nabava šolskih klopi za dekliško meščansko šolo
zvezano z učiteljiškem izobraževališiem na Dunaju
Instalacija Auerjeve plinožarne luči v učiteljskem
izobraževališču na Dunaju
Nabava opravilih predmetov, poprava in obnova
stranišč na učiteljskem izobraževališču na Du.iaju
(1. obrok)
Naprave na zavodnem poslopju civilnega drkliškega
zavoda na Dunaju
Zboljšava šolskega vrta učiteljskega izobraževališča
na Dunaju (3. obrok)
Avstrija nad Anižo:
Naprava na poslopju in poprava skladišča za blago
poskusnega vrta učiteljskega izobraževališča
v Lincu (1. obrok) . . •
Koroško:
Naprava na poslopju učiteljskega izobraževališča
v Celovcu
Gorica :
Kanalizacija, izravnava in nasad na dvoru učiteljskei>a
izobraževališča v Gorici
Istra :
Nabava učil in šolskih klopi za učiteljsko izobrnževališče
v Kopru (1. obrok)
Dalmacija:
Nabava oprávniti predmetov za učiteljsko izobraževališče
v Arbanasih
Zgradba novega poslopja za učiteljiško izobraževališče
v Dubrovniku:
Nakup zemljišča 13.500 gl.
1. stavbni obrok 60.000 \
Češko:
Zgradba novega poslopja za učiteljsko izobraževališČe
v Budêjovicah z notranjo opravo vred (2. in
zadnji obrok)
Stavbne poprave in naprave na poslopju učitnj-
^kega izobraževališča v Pragi (nemškega)
(2. obrok)
Moravsko :
Poprava tal nemškega učiteljskega izobraževališča
v Brnu (1. obrok)
Naprava tal iz desk v češkem učiteljskem izobraževališču
v Brnu (1. obrok)
Priredbe in nabava opravilih predmetov na češkem
učiteljskem izobraževališču v Brnu
Šleško:
Zgradba novega poslopja za učiteljsko izobraževališče
v Opavi (6. in zadnji obrok)
S t r o š k i
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega >Lupe
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
1,591.4.50
Odnos . 1,594.450
300
1.950
2.000
1.500
100
1.9101
1.1351
l.iool
345
100
73.500|
76.600
2.900
910
910
1.040|
109.000
275 300
1,591.450
300
1.950
2.000
1..-.00
100
1.910
1.135
1.100
845
100
73.500
76.600
LVJOO
910
910
1.010
109.000
1,869.750

522
o
>* ctí
fco
o
PH
> o
m
cd
&
20
««-H
cd
*"< Öß
cd 1
ÏÏ
T!
0H|
Kos LXXXV. 137. Cesarski ukaz z dne 27. decembra 189S,
Državni stroški
Prenos .
Galicija:
Zgradba novega poslopja za učiteljsko izobraževališče
v Lvovu (1. obrok)
Zgradba novega poslopja za učiteljsko izobraževališče
v Samboru (1. obrok)
Naprava lopo na kmetijskem poskusnem polju učiteljskega
izobraževališča v Ki osnem (1. obiok) .
Nabava šolskih opravilih predmetov in telovadnega
orodja za učiteljska izobraževališča :
v Krosnem, Rzeszowu, Samboru, Sokalu, Stanislavu
in Tarnopolu
Nabava učnih pomagal in knjig za knjižnice za učiteljski
izobražovališči v Samboru m Tarnowu
(1. obrok)
Krakov:
Nabava opra\nih kosov za učiteljsko izobraževališče
v Krakovu
Bukovina:
Naprava hišnih kanalov in instalacija vodovoda
v učiteljskem izobraževališču v Črnôvcih (veča
dela)
Vse v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele :
Posebni tečaji za srednješolske abiturijente na uci-j
teljskih izobraževališčih
Doklade za službena leta suplentom na učiteljskih in
učiteljiških izobraževališčih
Štipendije za gojence učiteljstva
Zaslužne doklade učiteljskim osebam na učiteljskih in
učiteljiških izobraževališčih
Tečaji za učitelje meščanskih šol
Državna doplačila zakladom normalnih šol
V povzdigo ljudskega šolstva na Tirolskem
Nagrade učiteljem ljudskih šol za posehne zasluge glede
boljšega poduka v glasbi
V povzdigo poljedelskih tečajev in šolskih vrtov, združenih
z ljudskimi šolami
Piispevki za obče ljudske in meščanske šole
Tirolsko:
V povzdigo nemškega ljudskega šolstva na južnem
Tirolskem
Istra :
Nakup stavbišča za državno ljudsko šolo v Pulju
(1. obrok)
Y k upe (naslov 20, gg. 1 —10) .
Doklade k nadomestnini suplentov
Ustanove
Prispevki
Ustanove in prispevki.
Vkup e (naslov 22, gg. 1 in 2)
V k up e (poglavje 9, naslovi 15—22)
Vsega vkupe (poglavje 9, naslovi 1—22)
Stroški
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra VM'ga \kllJM'
"""1898"" 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
1,594.450
500
4.000
16.00.)
151.112
1.000
9.000
135 853
1,911.915
44.296
141.226
185.522
16,508.705
26,557.419
71.500
71.500
584.600
732.250
275.300
75 00C
75.000
600
3.405
600
500
600
2.620
100.000
38.00í
15.000
12.000
r )98.625
70.000
4.025
4 025
2,736.828
3,707.491
1,869.750
75.000
75.000
600
3.405
600
500
600
2.620
500
100.000
4.000
16.000
151.112
38.000
1.000
9.000
135.853
15.000
12.000
2,510.5:0
70.000
4Í.296
216.751
261.047
19,830.133
30,997.160

lid
10
(i>lo\enisch.)
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 523
Državni stroški
X. Ministrstvo za finance.
A. Pravi državni potrošek.
Finančna uprava.
Osrednje vodstvo (z računskimi in strokovno-računskimi
oddelki) 1,416.200.
Tangenta stroškov za priredbo v erarskem poslopju
na Dunaju, I., Singerstrasse št. 17 (2. obrok) .
Priredbena dela v uradnem poslopju Johannesgasse
št. 5 •
Stroški za natis kataloga knjižnice v finančnem
ministrstvu
Tangenta stoškov za zgradbo novega uradnega poslopja
na Dunaju, 3. okraj (2. obrok)
Finančna deželna ravnateljstva, finančna ravnateljstva
in finančna okrajna ravnateljstva, finančni nadzorniki
in uradi za odmero pristojbin
Tangenta stroškov za zgradbo novega uradnega
poslopja na Dunaju, 3. okraj (2. obrok) . . .
Zgradba uradnega poslopja v Gradcu (1. obrok)
Tangenta stroškov za dozidavo k uradnemu poslopju
v Celovcu in potrebne priredbe v njem
(1. obrok) . . . .
Zgradba uradnega poslopja na Pofiču v Pragi
(2. obrok)
Tangenta stroškov za zgradbo uradnega poslopja
v Novem Saxzu • . . .
Tangenta stroškov za zgradbo novega uradnega
poslopja v Lvovu
Neposredna davčna služba I. stopinje, osrednje vodstvo,
davčna uprava in neposredna davčna služba pri
okrajnih glavarstvih
Tangenta stroškov za dozidavo in priredbe k uradnemu
poslopju v Oberhollabrunnu
Tangenta stroškov za zgradbo uradnega poslopja
v Mistelbacliu
Tangenta stroškov za zgradbo uradnega poslopja
v Deutschlandsbergu
Tangenta stroškov, da se postavi eno nadstropje
na uradno poslopje v Beljaku
Tangente stroškov za nakup svetovalnice v Benešovu
in da se postavi 2. nadstropje
Tangenta stroškov za zgradbo uradnega poslopja
v Vrhlabem
Državna osrednja blagajnica, ministrstvena izplačevalnica,
deželne glavne in finančne deželne blagajnice,
potem deželne izplačevalnice
Tangenta stroškov za priredbe v erarskem poslopju
na Dunaju, L, Singerstrasse št. 17 (2. obrok) . .
Tangenta stroškov za dozidavo k uradnemu poslopju
v Celovcu in priredbe v tem poslopju
(1. obrok)
Odnos
S t r o š k i
redni j izredni
z dobo uporabe do konca decembra
1898 1899 1 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
4,240.750
2,808.100
469.600
555.000
8,934.650 555.000
6.300
3.550
1.000
100.000
100.000
200.000
6.200
50.000
40.000
3.050
5.100
10.000"
6.800
3.00o|
2.257j
2.2681
5.500
11.600
5.300
561.925
124

524
Us
I OH
10
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Prenos •
Finančna straža (od tega 74.005 gl. v zlatu) . . '. . .
Tangenta stroškov za novo zgradbo v Madru . . .
Tangenta stroškov za napravo vodnjaka v uradnem
poslopju v Hinterrissu
Tangenta stroškov za priredbo hiše za finančno
stražo v Šopernovu
Tangenta stroškov za zgradbo novega uradnega
poslopja v Šoštanju
Tangenta stroškov za zgradbo uradnega poslopja
v Knittelteldu
Tangenta stroškov za zgradbo exgeneralatskega
poslopja v Spljetu
Tangenta stroškov za naprave na kasarni finančne
straže v Grkovču
Tangenta stroškov za zgradbo uradnega poslopja
v Novem S^czu
Naprava boljših stanovišč za finančno stražo v Bukovini
(3. obrok)
Naprava vodnjaka v Sauczyni
Naprava ograje okoli zemljišča pri kasarni finančne
straže v Sadagoii
Stroški za nakup parnikov
Davčni uradi, finančne in sodne hranilne blagajnice na
Dunaju, potem dohodarstveni urad v Tridentu in
Pragi
Tangenta stroškov za zgradbo uiadnega poslopja
v Welsu
Tangenta stroškov za zgradbo uradnega poslopja
v Mezzolombardu
Tangenta stroškov za nakup neke hiše v VVelsbergu
Tangenta stroškov za zgradbo novega uiadnega
poslopja na Vranskem
Tangenta stroškov za zgradbo novega uradnega
poslopja v Knittelfeldu
Tangenta stroškov za zgradbo novega uradnega
poslopja v Šoštanju
Tangenta stroškov za dozidavo k uradnemu poslopju
v Celovcu in priredbe v njem (1. obrok) .
Tangenta stroškov za priredbo neke hiše v Ledeču
Tangenta stroškov za nakup mestne hiše v Benešovu
in da se postavi 2. nadstropje
Tangenta stroškov za priredbeno stavbo na uradnem
poslopju v \ rhlabem
Tangenta stroškov za nakup in priredbo treh nadaljnih
poslopij v Ghotěbofu
Odnos .
S t r o š k i
redni 1 izredni
z dobo uporabe do konca decembra
1898 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
ß,934.650
8,389.700
5,620.310
22,944.660
555.000
555.000
561.925
5.500
65|
1.552J
4.322
6.455
6.000
2.000
10.000
20.000
310|
287,
177.600)
22.600
28.000
14.570
4.355
8.200
8.500
7.055
5.300]
1.57
3.970|
2.6Í:
14.5001
917.296

I OH
10
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 525
Državni stroški
Prenos .
Tangenta stroškov za zgradbo uradnega poslopja
v Belskem
Tangenta stroškov za zgradbo uradnega poslopja
v Novem S^czu
S t r o š k i
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 ! 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
22,944.660
Finančne prokuratúre 569.670
Tangenta stroškov za dozidavo k uradnemu poslopju
v Celovcu in priredbe v njem (1. obrok) .
Carinska uprava (med tem 115.541 gl. v zlatu) . . . .
Tangenta stroškov za zgradbo novega poslopja
v Mádru
Tangenta stroškov za zgradbo novega poslopja
v Tridentu
Tangenta stroškov za priredbo hiše za carinski urad
v Šopernovu
Tangenta stroškov za napravo vodnjaka v uradnem
poslopju v Hinterrissu
Tangenta stroškov za naprave v exgeneralatskem
poslopju v Spljetu
Stroški za napravo uradnega prostora pri podružnici
carinskega urada v Nowosieliei
Naprava vodnjaka pri pomožnem carinskem uradu
v Guranegri
Zemljarinski kataster in njegova razvidnost
Pregled zemljarinskega katastra . . .
Tangenta stroškov za dozidavo k uradnemu poslopju
v Celovcu . . . t
Stroški priredbenih del v mestnostih mapnega
arhiva v Zadru
Vküpe (poglavje 10, naslovi 1—9)
1,912.0901
1,315.000
26,741.420
555.000
555.000
917.296
6.4501
J 0.000
545
36 i
5.500
21.(300
518
65
6 000
1.570
^o:
300.000
13.200
3.300
1,286.611
124*

526
cd
01)
o
P-i
11
f>
O
CO
Ä
10
11
12
13
ca
*-•
O/J
rt
CO ^
p-.
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decen bra 1S9S.
Državni stroški
Obča blagajniška uprava.
Razloček v cenitvi novcev pri skupnih stroških v zlatu
(5,179.014 gl.) 986.000
Kalo in stroški za prekavanje obrabljenih zlatih novcev,
ki se oddadó v stapljanje
Stroški za kovanje deželskih zlatih novcev kronske
vrednote po zmislu zakona z dné 2. avgusta 1892.1.
(drž. zak. št. 130)
Stroški za kovanje srebrnih kron, bronastih novcev, in
pa stroški za nabavo kovine za bronaste novce . .
Stroški za napravo kontrolnih uteži deželskih zlatih
novcev kronske vrednote
Povračila strankam
Prispevek zaklada vojaške odredbine
Stroški vrednotne statistike in drugi ž njo združeni izdatki
Različni stroški
Provizije bančnim zavodom za izvršene denarne zamembe
in drugi taki izdatki
V dodelitev podpornih doklad državnim uradnikom
najnižih štirih činovnih razredov in državnemu
učnemu osebju
Izredne podpore drugim državnim služnikom
Obrestna naprejščina deželi kranjski vsled potresa
v letu 1895. (3. in zadnji obrok)
Naprejščina deželi štajerski za vzdrževanje del za uredbo
Mure (3. obrok)
Nagrade iz deleža državnega zaklada do prebitkov
novcev dohodarstvenih kazni . . . •
Vkup e (poglavje 11, naslovi 1—13) .
S l r o s k
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra \ St'gíl \kll|H>
1898 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
10.000
1,148.613.
8.000
29.660
100.00C
2,282.273
14.000
12.195
363.000
10.000
12.400
2,970.600
920.000
500.000
15.000
4,817.195
986.000
14.0001|
12.195
363.000 I
10.000 '
10.000
1,148.6131
8.000 I
29.630
12.400 j
2,970.600
920.000
500.000
45.000
100.000
7,129.168

bQ
i o
! PH
12
13
14
o >
w
rt
Ä
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 527
Državni stroški
H. Oldatni, bírni in upravni stroški pri državnih dohodkih.
Neposredni (direktni) davki:
Povračila in darila strankam in javnim organom, ker
so kaj pripomogli pri ovedbi in ustanovitvi davčnih
podstav, potem pri izterjavi davkov
Odškodnine nekaterim strankam na Dalmatinskem, ki
so poprej bile proste davka, zaradi uvedenega zemljiškega
davka (zemljaríne) (desetinske odškodné
rente)
Stroški za davčne eksekucije z dnevščinami vrèd za pomožne
osebe, uporabljane pri davčnih uradih za
opravila davčne eksekucije
Odkazi deželnim zakladom
Vkupei(poglavje 12, naslovi 1—4) .
Carina.
Povračilo dohodarstvenih zagotovil
Dohodarstvena povračila . . . .
Poprečnina za upravne stroške . .
Užitnina:
V kup e (poglavje 13, naslovi (1—3)
Posredne (indirektne) davščine.
Upravni stroški
Nove stavbe
Povračilo dohodarstvenih zagotovil
Dohodarstvena povračila vsled motenega obrata pri
narejanju žganja
Dohodarstvena poviačila vsled motenega obrata pri
narejanju piva
Dohodarstvena povračila na discontu
Dohodarstvena povračila na dokiadi k pivarini za pivo,
narejeno na Dunaju in v Trstu in izvedeno čez
davčno črto teh mest
Dohodarstvena povračila, vsa druga
Užilninska povračila:
za izvoz žganja čez carinsko progo
„ „ piva čez carinsko progo
Užitninske bonifikacije:
za izvoz žganja čez carinsko progo
„ „ cukra čez carinsko progo
„ kmetijske žganj arnice
Odškodnina tistim, ki imajo propinacijsko pravico
v Galiciji in Bukovini
V kup e (poglavje 14, naslovi 1—5)
S t r o š k i
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra
1898 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
123.000
2.300
970.000
1,095.3001
876.000
228.500
1,400.0001
2,504.500
1,569.420
650.000
250
10.500
645.000
222.0001
72.250
2.700
1,000.000
530.000
6,250.000
2,950.000
1,100.000
15,002.120
3,000.000
3,000.000
22.000
22.000

528
a o >
bi) tß
cd o
a, ^
ir>
10
Sol:
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Stroški za naréjo in odkupovanje 3,851.100
Nove stavbe nakup zemljišča in drugi izredni
stroški •
Prodajni stroški
Tobak:
Upravni stroški
Stroški
redni [ izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 [ 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
235.000
Vkupe (poglavje 15, naslova 1 in 2) 4,086.100
Stroški za narejo in nabavo (medtemi 12,678.000gl.
v zlatu)
Nove stavbe .
Zgradba hiš za delavce (3. obrok), za novo poslopje
nove strojárne z dimnikom vred in za
napravo novega kopališča za delavce v Hainburgu
Priredbena dela v namen instalacije glavnega
tobačnega skladišča in za napravo dovlačnice
na Dunaju (Rennweg)
Ostale naprave pri novi tobačni tovarni na Dunaju
(Ottakring)
Stavba skladišča za fabrikáte v Lineu (2. obrok)
Stavba tovarniškega poslopja, potem za napravo
grelne kuhinje v Fürstenfeldu (2. obrok) . . .
Dozidava k tovarniškemu poslopju v Celovcu
(2. obrok)
Naprava železnice na valje in ograje okoli ozemlja
novega skladišča, potem hišico za vratarja in
stražnika v Jachimovu
Prvi delni potrošek za novo napravo tobačne
tovarne v Piseku
Prvi delni potrošek za novo napravo tobačne
tovarne v Tachovu
Stavba uradnega poslopja uradu za odkup tobaka
v Gružu in skladišča pri uradu za odkup tobaka
v Sinju, in pa za nadaljevalno stavbo skladišča
pri uradu za odkup tobaka v Imoskem . . .
Naprava kopališča za delavce v Budejovicah . .
Naprava kopališča za delavce v Sa ecu . . . .
Naprava jedilnice za delavce v Novem Jičinu . .
Stavba skladišča za prodajanje tobaka v Olomucu
(3. in zadnji obrok)
Poslopje za prodajno skladišče v Novem S^czu .
1,327.200
17,664.(W
Odnos . 18,991.200
15,800.000
15,800.000
303.000
303.000
45.000
24.000
150.000
38.000
50.000
40.000
20.000
50.000
50.000
100.000
8.000
7.000
10.000
0.000
30.000
628.000

16
17
18
19
20
21
22
231
24|
25
26
iz; o.
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 5-29
Državni stroški
Prenos .
Priredb ena stavba in dozidava na prodajnem skladišču
tobaka v Lvovu . . .
Manjše stavbe in nakup zemljišč v področju tobačne
uprave vštevši manjše stavbne naprave
za blaginjske uredbe
Prodajni stroški
Kolek (štempelj)
V kup e (poglavje 16, naslov 1—3)
Tangenta stroškov za zgradbo novega uradnega!
poslopja na Dunaju, v 3. okiaju (2. obrok) .
Odredbine (takse) in pristojbine od pravnih opravil . .
Loterija
Mitnice
Tangenta stroškov za zgradbo novega uradnega
poslopja na Dunaju, v 3. okraju (2. obrok) . . .
Tangenta stroškov za zgradbo novega uradnega
poslopja v 1 ragi (2. obrok)
Puncovanje
Tangenta stroškov za zgradbo novega uradnega
poslopja v Pragi (2. obrok)
S t r o š k i
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega \kupe
1898 | 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
18,991.200
837.000
19,828.200
889.200
926.000
9,934.000
22.500
125.1301
Posebna davščina od točenja, prodaje na drobno in
trgovine z žganimi opojnimi pijačami 27.100
Vsota potrebščine (poglavja 14—22) .
Državna lastnina.
DikasterijaLna poslopja ». . . .
a) Nakup poslopij na Dunaju
b) Tangenta stroškov od kupnine za kupljeno hišo
na Dunaju, í. okraj, Ebendorferstrasse št. 7 (4. obrok)
c) Letnina za nakup hiše št. 755 v Ottakringu
(41. obrok)
d) Državni prispevek v popravo karlštejnskega gradu
na Češkem (veče potrebščine 2. obrok)
Fiskalnosti in pripadki
Dvorna in državna tiskarnica na Dunaju .
Novčanstvo (denarstvo)
Nove delavniške oprave . . .
V kupe (poglavje 23) .
Tangenta stroškov za zgradbo uradnega poslopja
v Pragi (2. obrok)
Tsega vkupe (poglavja 10—26)
50,840.350
195.994
195.994
17.0001
2,022.725
495.348
86,194.910
15,800.000
15,800.000!
15,800.000
19,355.000
628.000
i.000
40.000
676.000
100.000
100.000
22.000
4.000
6.925
1,233.925
900
770.000
34.9951
179
17.700
823.774
16.000
6.925
8,214.430

530
ri o
1 br> Cfi
0 cd
'p-. Ä 1
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
XI. Ministrstvo za trgovino.
A. Pravi državni potrošeL.
Osrednje vodstvo (med tem 1.200 gl. v zlatu) . . . .
Za študije o napravi plovstvenih vodotokov . . .
Podpora mešani komisiji ob Prutu (15.000 frankov ali
6.000 gl. v zlatu)
Za domače deželne, strokovne in krajinske razstave in
pa za take tuje razstave, za katere ni dovoljen poseben
kredit
Podpora c. k. avstrijskemu trgovinskemu muzeju . . .
Udeležba pri svetovni razstavi v letu 1900. v Parizu
(2. obrok)
Vkupe (naslov 1, gg. 1—G)
Pospeševanje obrta:
Pospeševanje malega obrta
Natis načrtov zaKona na obrtnem polju in nanj nanašajoča
se pripravljalna dela, podpora strokovnim časopisom
in društvom, izdatki za drugačne posebne
obrtne namene
Povzdiga izdelovanja strun iz črev in lokov v Krkono-ih
Vkupe (naslov 2, gg. 1-3) .
Statistična služba:
Sestava statistike o vnanji trgovini
Stroški drugačnih statističnih publikacij in časnika
„Austria"
Vkupe (naslov 3. gg. 1 in 2) .
Vzdržava poslopij svetovne razstave vek. Praterju . .
Obrtno nadzorstvo
Preskuševališča ročnega strelnega orožja
Meroskusna služba
Dopolnitev električne postaje
Dopolnitev vodomérske postaje in strojevnih naprav . .
Oprémni stroški za prave mere, pravilne in pomožne
aparate
Delež stroškov za stavbo novega uradnega poslopja
v Loncu (2. obrok)
Vkupe (naslov 7, gg. 1 — 5) .
Pristanska in pomorska zdravstvena služba
Stroški ob Neretvi
Odnos
Stroški
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra >s«7a >Jv ju*
1898 1899 [ 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
40Í.400
40Í.100
87.900
87.900
227.400
23.700
251.100
25.200
181.-..60.
17.780,
175.910,
Í75.94',
571.320!
1.680
573.000 1
40.00.)
40.000
37.100
í 000
1.000
ia.lOOi
194.900;
194.900
110.370
37.300
7.140
1 2.000
4 O.OOOl
200.0001
106.810
50.000
50.000
6.900
1.950
2.190
3.620I
3X00
10.760
55 k 7 701
37.300 I
7.140
12.000,|
; o.ooo |
200.000 I
8ol.2l(i
175.000 i!
1-.000 I
i .ooo !
1S0 000
127.100
23.700
251.100
32.100
~]?1.:ÎC'H
17.780 :
4 75.940 ||
1.950
-\19o|
3.62 ^
3.0( 0 !|
í 86.700
766.n0
1.68)
767.9CO

532
127
10
11
cd
ä
PL,
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Prenos .
Stroški za gradnjo in vzdržavo pristánskih kolej v Trstu :
a) Povračilo glavnice (18. obrok)
b) 4% ne obresti za leto 1897. za nepoplačani glavnični
znesek 289.095 gl. 89 kr
Za podpore trgovinski marini
Vkup e (naslov 8, g. 5)
Prenosnina za kupno pridobitev zemljišč pri Sv. Savi
za priredbo tamošnjega petrolejskega pristana . . .
Gradnja otetbenega in rešilnega parnika
Obrat c. k. skladovnic v Trstu
Vkup e (naslov 8, gg. 1—8) .
Letnina, da se pokrije kupna cena hangarja na molu III.,
katerega je prepustilo državi parnoplovstveno društvo
avstrijskega Lloyda
Povračilo letnin na proračun državnega dolga . . . .
Vkupe (naslov 9, gg. 1-3) .
Vkup e (naslovi 1—9) .
B. Poštni in telegrafski zavod.
Osebni prejemki (81.430 gl. v zlatu)
Stvarne obratne potrebščine 24.710 gl. v zlatu) . . . .
Stroški, ki niso pravi upravni potrošek (16.000 gl. v zlatu)
Dalje izrednih stroškov:
Nove stavbe in priredbe :
Tangenta stroškov za zgradbo uradnega poslopja
v Vrchlabem
Tangenta stroškov za zgradbo uradnega poslopja
v Riedu •
Izpraznovalna in omejitvena dela na stavbišču za
poštno poslopje v Karlovih varili (1. obrok) . . .
' Gradnja uradnega poslopja v Ustju (1. obrok) . . .
Priredba novih ali razširba že obstoječih uradov . .
Podpora za starostno preskrbo necesarskih poštnih in
telegrafskih služnikov
Vkupe (naslov 10, gg. 1-5) .
Nabavni in prevzemni stroški za stavbno gradivo,
orodja, priprave itd. v zgradbo, vzdržavo, popravo
in obnovo telegrafskih in telefonskih vodov . . .
Vkupe (naslov 10, gg. 1—6) .
C. Urad poštne hranilnice.
Upravni stroški in dotacija pričuvnemu zakladu . . . .
Opravilni prebitek poštnemu zavodu
Vkupe (naslov 11., gg. 1 in 2) .
Vsega vkupe (naslovi 1—11) .
Stro 5k i
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra
1898 | 1899, | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
573.000
573.000
358.970
358.970
2,375.650
23,676.7501
16,364.240'
632.60 )
10,673.5901
500.000
41,173.590
1,247.200
2,247.200
45,796.440
194.900
194.900
277.000
1,329.580
1,329.580
1,606.580
159.320
25.000
11.370
36.570
533.000
1.970
95.000
825.860
44.630;
458.500
503.130
1,803.460
29.219
27.000
41.750
100.000
82.350
100.000
380.319
380.319
2,183.7791
>b(^a \i»,-pe
927.220
25.000
11.570
36.570
533.000
1.970
95.000
1,593.760
358.970
44.630
458.500
862.100
4,456.110
23,676.750
1 >,364.240j|
632.600
29.219
27.000
41.750
100.000
82.350
100.000
41.053.909
500.000
41,553.909
2,247.200
1,329.580
3,576.780
49,586.799
II

> cti O >
T^ ^ cti
öt,)
O
PH
28
r/}
cti
525
PH
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 533
Državni stroški
XII. Ministrstvo za železnice.
Osrednje vodstvo (med tem 110,000 gl. v zlatu) . . .
Generalno nadzorstvo avstrijskih železnic
Osrednji vozove razporejajoči urad avstrijskih državnih
železnic
Obrat v zakup danih državnih železnic in stičnih prog.
V zakup dane stične proge:
Podmokelské železnice kos :
Posebni ne med prave obratne stroške spadajoči
stroški
Za neprevidene naprave in poznejše nabave na vseh
v zakup danih stičnih progah
V zakup dejane državne železnice:
Vkup e (naslov 4, g. 1)
Državna železnica Čáslav-Závratec in Čáslav-Mo-
Čovice:
a) Povračilo obratnih stroškov
b) Posebni stroški, ne spadajoči med obratne stroške .
Za investicije iz investicijskega zaklada podržavljenih
prog družbe za avstrijske lokalne železnice . . . .
Državna železnica Konigshan-Žacléf :
a) Povračilo obratnih stroškov
Vkupe (naslov 4, g. 2) .
b) Posebni stroški, ne spadajoči med obratne stroške
Za investicije iz investicijskega zaklada podržavljenih
prog družbe za avstrijske lokalne železnice . . .
Vkupe (naslov 4, g. 3)
Vkupe (naslov 4, gg, 1—3)
Stroški
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra
1898 | 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
9,731.600
222.600
232.700
20
20
44.600
1.080
45.680
14.600
200Í
14.800
65.500
321.500
2.500
2.500
2.800
2 800
10.500
10.500
15.800
125*

534 Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
cd >»
o Oßl
bo| % *-• 1
o cd cd 1
r « M
i28
10
Obrat državnih železnic:
Državni stroški
Osrednja služba ravnateljstev državnih železnic :
Osebni stroški
Stvarne obratne potrebščine
Železniški nadzor in vzdržava železnic :
Osebni stroški (med tem 4.300 gl. v zlatu) . . . .
Stvarne obratne potrebščine (med tem 6.560 gl.
v zlatu)
Postajna in vozna služba:
Osebni stroški (med tem 111.360 gl. v zlatu) . .
Stvarne obratne potrebščine (med tem 540 gl.
v zlatu)
Vlakovozna služba in vzdržava vozil :
Osebni stroški (med tem 34.210 gl. v zlatu) . .
Stvarne obratne potrebščine (med tem 24.470 gl.
v zlatu)
Pomožni zavodi za obrat:
Osebni stroški
Stvarne obratne potrebščine
Drugačni obratni stroški:
Osebni stroški (med tem 1.680 gl. v zlatu) . .
Stvarne obratne potrebščine (medtem 3,020.440 gl.
v zlatu)
Drugačni ne med prave obratne stroške spadajoči
razhodki:
Stvarne obratne potrebščine (med tem 2.400 gl.
v zlatu . . . . • . •
Stroški za opravilo s soljo:
Stvarne obratne potrebščine
Poprečna potrebščina za stroške državnega obratovanja
lokalnih železnic, glede katerih se, ker niso
znani potrebni pogoji, ne more nastaviti podroben
proračun
Vkupe (naslov 5, gg. 1—9) .
Plačila po pogodbi za obrestovanje in razdolževanje
:
Zajem pri kreditnem zavodu:
Obresti in povračilo glavnice
Glavnica za gradnjo proge Braunau-državna meja:
Plačilo obresti in povračilo glavnice v zlatu
24.080 gl
Letna renta za železnico Duchcov-Podmokly in
železnico Praga-Duchcov po zmislu člena III.
v dogovoru z dne 26. aprila 1884. L, oziroma
po dogovoru z dne 25. julija 1892. 1. in po zapisniku
z dne 14. avgusta 1896. 1
Odnos
redni
Stroški
| izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
5,394.440
374.260
4,912.300
11,278.100
17,861.580
2,090.320
11,668.700
10,099.800
1,111.200
1,001.500
864.700'
6,894.200
33I.OO0'
1,114.800
170.700
75,167.600
819.000
28.660
3,179.500
4,027.1601

N 10
H
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 535
Državni stroški
Prenos .
Potrebščina za ogrsko zapadno železnico (štajersko
progo) po dogovoru z dne 22. decembra 1888. 1. :
Rentna potrebščina* po g. 7. dogovora
331.010 gl.
Obresti in razdolžba investicijskega
posojila iz leta 1890. po g. 6.
dogovora 63.780
Rentna potrebščina za Prvo ogrsko-gališko železnico
(gališko progo) po g. 8. dogovora z dne
20. decembra 1888.1
Potrebščina za železnico Levóv-Černôvci-Sočava:
Po členu V. dogovora z dne 8. marca 1894.1. kot
odplata, da se prepusti obrat državi, in sicer:
za progo Levóv-Černôvci za leto
1897 1,500.000 gl.
za progo Cernôvci-Sočava za leto
1898 700.000
Letnine za pridobitev štirih šestinskih deležev spojne
železnice dunajske, in to:
L n šestinski delež cesarja Ferdinanda severne
železnice (12. letnina) 32.320 gl.
Po en šestinski delež priv. avstrijske severnozapadne
železnice in pa avstrijsko-ogrske
državne železniške družbe
(10. letnina) 67.000 „
En šestinski delež priv. družbe južne železnue
(4. letnina) 33.000 „
Izrednih stroškov:
V kup e (naslov 5, g. 10)
Pomnožba pisarničnih oprávnili predmetov v osredju
posameznih železniških ravnateljstev
Dopolnitev oprávnili in opremnih predmetov, določenih
za postajno in vozno službo, vštevši nakladala
Odnos
Stroški
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkup e
1898 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
4,027.160
394.790
1,449.830
2,200.000
132.320
8,204.100
33.800
55.000
88.800
4,027.160
394.790
1,449.830
2,200.000
132.320
8,20 4.100
33.800
55.000
88.800

536
IPH
H
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Prenos
Nove naprave in poprave električnih naprav
z močnim tokom in za preiskovalne namene potrebni
instrumenti in aparati
Napredninoma plačana dodatna plačila pokojninskemu
zavodu državnih železniških uradnikov,
da se všteje službeni čas, katerega so opravili
tisti podčastniki z izkaznico, ki so neposredno
prestopili v državno železniško službo
Za telegrafska, telefonska in znamenilska vodila,
prirede iu oprave
Za izvedbo poskusov in prenov
Amortizacijska kvota za napravo elekti ične svečave
na postaji v Stanislavovu (okrogla)
Za polaganje kolejnic iz plavljenega jekla
Za veče stroške pri polaganju gibnic z železnimi
podstavami nasproti gibnicam z lesenimi lež nji .
Za veče stroške pri polaganju napojenih ali trdih
ležnjev nasproti nenapojenim in mehkim . . .
Za izmeno lesenih mostov s stalnimi sestavami
Za skladne prispevke pri uredbi rék in napravi
cest itd
Za napravo obrtnosti služečih kolovozov od Friedburga-Lengave
do Schneegattern za c. in k.
glavno ravnateljstvo Najviših zasebnih in rodovinskih
zakladov (11. ol>rok)
Za zavarovalne gradnje pri grivah in rebréh, in
pa za branila proti plazom, spodnjine, postranske
naprave itd
Za polaganje novih in podkrepe že obstoječih
mostov
Za vzprijemalnico in za stanovanja uradnikom na
progi St. Polten (Sv. Hipolit)-Leobersdorf-Gutenstein
in Pöchlarn-Kienberg-Gaming (14. obrok) .
Za obnovo malovrednih vozil, ki se ne dadó več
popraviti
Za različne naprave in prenaredbe vozil
Za opremo lokomotiv z brzinoméri . .
Da se zboljša voda za parne kotle, oziroma da se
zboljšajo tlačne priprave
Y kup e (navlov 5, g. 11) .
1 Stroški
J redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra \soga vkupo
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
3.800
100.000
28.400
17G.500
30.000
1.500
7G8.600
50.000
100.000
90.000
20.000
7.400
350.000
150.000
27.100
1,750.000
100.000
5.000
120.000
3,963.300

J 0
I CL,
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 537
Državni stroški
28 • 12 Za investicije iz investicijskih zakladov, imenovanih
v nastopnem:
a) Gališke Karola Ludovika železnice :
Za melijoracije in različne dopolnilne gradnje . .
b) Prog družbe za avstrijske lokalne železnice :
Da se razširijo stične postaje in popravijo železnibke
proge vsled stika novih tujih železnic . .
Za melijoracije in različne dopolnilne stavbe . . .
c) Železnice Levóv-Černôvci-Sočava :
Za razširjavo postaje Stanislavov
Za melijoracije in različne dopolnilne naprave . .
d) Proge Cernôvci-Novosielica:
Za melijoracije in različne dopolnilne stavbe . . .
e) Češke zapadne železnice:
Da se razširi delovnica v Polznju
f) Moravske mejne železnice :
Za melijoracije in različne dopolnilne naprave
g) Moravsko-šleške osrednje železnice:
Za melijoracije in različne dopolnilne naprave
Vkupe (naslov 5, g. 12)
13 Investicije iz ostanka varščine, katero je položila uprava
prejšnje Polzenj-Priesenske železnice za melijoracije
in različne dopolnilne naprave
Parno plovstvo po Bodenskem jezeru:
Vkupe (naslov 5, gg. 1 — 13) .
Splošna uprava:
Stvarne obratne potrebščine
Plovstvena služba :
Osebni stroški (med tem 11.800 gl. v zlatu) . . .
Stvarne obratne potrebščine
Vzdrževalni stroški:
Stvarne obratne potrebščine
Drugačni stroški-
Osobni stroški
Stvarne obratne potrebščine (med tem 100 gl.
v zlatu)
Izredni stroški:
Za stavbne razširbe in neprevidene stroške
Vkupe (naslov 6, gg. 1—5)
Vsega vkupe (poglavje 28., naslovi 1—6)
S t r o S k i
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
83,371.700
350
102.500
41.980
32.670
3.100
2.300|
182.900
93,802.000
5.400
84.500
66.500
168.500
19.500
1.600
81.000
32.6001
43.800
503.400
29.600
4,496.300
1.600
1.600
4,835.200

538
IP*
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
29 XIII. Ministrstvo za poljedelstvo.
Osrednje vodstvo
A. Pravi državni potrošek.
Letnina za nakup hiše, I. okraj, Ebendorferstrasse 7.
Državna učilišČa in poskuševališča
Nakup zemljišča za učilišče v Spljetu, ki se ustanovi,
in njegovo podružnico
Naprava opažev in sukcesivno pokritje strehe na poslopju
gozdarskega poskuševališča v Mariabmnnu
(1. obrok)
Obdelovanje zemlje :
Podpore
Za vzdržavo zgradeb za uredbo reke Zilje (16. obrok)
V letu 1895. in 1896. ne vzdignjeni ostanek državnega
piispevka k stroškom za dovišbena dela na
drugi postaji za uredbo Adiže Gmünd-Masetto . .
a) Državni prispevek za melijoracijski zaklad
(14. obrok)
b) Stroški iz melioracijskega zaklada na podstavi
proračuna
Državni prispevek za izvršitev in dopolnitev uravnave
Hena zazidavši postranske dotoke v avstrijskem
Renskem ozemlja po Predarelskem deželnem zakonu
z dne 9. maja 1897. 1. (1. obrok)
Da se zatira Phylloxera vastatrix (trtna uš)
Brezobrestne naprejščine v obnovo vinogradov, uničenih
po trtni uši, na podstavi zakona z dne
28. marca 1892. J. (drž. zak. št. 61)
Upravni in vzdrževalni stroški za državne naprave za
osuševanje močvirja blizu Ogleja
Naprava novih zatvornic in trebilna dela pri omenjenih
napravah (2. obrok)
Organi za nadzor obdelovanja zemlje
Odnos .
S t r o š k i
redni izredni
/ dobo uporabe do konca decembra vsega v k upe
1898 | 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
377.368
189.355
3.570]
479.702
1,049.995
1,440.0001
103.000
1,543.000,
3.000
30.000
4.500
40.000
3.000
200.000
5.1751
7.835
850.0001
849.777
69.300]
250.0001
1 60.000
7.000
3.000
2,182.587
380.368
30.000
193.855
40.000
3.000
1,640.000
5475
7.835
850.000
849.777
69.300
250.000
160.000
3.570
7.000
585.702
5,075.582

-29
(Slovenisch.)
Rudarska oblastva
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 539
Državni stroški
Prenos .
Tangenta stroškov za novo stavbo novega uradnega
poslopja v Pragi (2. obrok)
Rudarska učilišča
Državno konjarstvo (med tem 50.000 gl. v zlatu) . .
Nove in prizidane stavbe v državni konjušnici
v Radôvcih
Nova dela in priredbe pri vzrejališču žrebet
v Nadworni
Vkupe ( naslovi 1—7) .
B. Gozdovje, gospóščinstvo in rudništvo.
Gozdovje in gospóšeinstvo:
Gozdna in gospóščinska ravnateljstva
Državni gozdi in gospóščine
Nove stavbe in nakup nepremičnin
Premera, mejničenje in obratna oprava
Odkup in uredba služnosti
Drugi izredni stroški
Za odpravo škod po povodnji v letu 1897
Logarske šole "
Rudniki:
Osrednji stroški
Vkupe (naslov 8, gg. 1—8) .
Drugi c. k. rudniki ,
Nove stavbe in produktivne naprave in nakup nepremičnin
Prispevek v založbo bratovskih skladišč
Vkupe (naslov 9, gg. 1—4) .
Vkupe (naslova 8 in 9) .
Vsega vkupe (poglavje 29, naslovi 1—9) .
Stroški
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega v kup e
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
1,049.995
294.62o!
116.550
1,996.650
3,457.815'
416.650
4,353.700;
21.670
4,792.020
31.238
6,720.1701
6,751.408
11,543.428
15,001.243
1,543.000
1,543.000'
1,543.000
2,482.587
27.400
17.000
20.600
8.800
9.100
4.300
2,569.787
1.500
141.840
35.200
5.000
26.250
200.000
409.790
155.303
85.505
240.8081
650.598
3,220.385
126

540 Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
led
IM
30
Državni stroški
XIV. Ministrstvo za pravosodje.
Osrednje vodstvo ,. . .
Najviša sodnija , . .
Pravosodna uprava v kraljevinah in deželah
Veči potrošek vsled naprave novih zemljiških knjig .
Veči potrošek vsled ustanovitve
premene v osebju
novih sodnij in
Veči potrošek vsled vpeljave novega civilnega pravd -
nega reda:
a) za priredbo in donajem sodnih prostorov
b) za uradno opravo
c) za nabavo pečati 1
d) za pristop sodnij k čekovnemu in klearin -
skemu prometu poštnega hranilničnega urada
e) za dopolnitev uradnih knjižnic
f) prejemki sodnijskih nadzornikov, vštevši
potne stroške
g) potni stroški pisarniških inštruktorjev . . .
Nove stavbe pravosodne uprave :
Avstrija pod Anižo:
Za nakup sodne hiše v Favoritah na Dunaju
(9. obrok)
* Za nakup hiše št. 755 v Ottakringu (22. obrok)
Za nakup kasarne za pravosodno stražo na Dunaju
(28. in zadnji obrok)
Za zgradbo skupnega uradnega poslopja v Tul lnu
(1. obrok)
Avstrija nad Anižo :
Za veča dela ob gradnji jetniŠnice v Išlu in zakurivne
naprave k 24.000 gl., proraČunjenih za 1. 1894,
daljnih
Za zgradbo sodnega poslopja in jetnišnice v Welsu
(4. obrok)
Salcburško :
Za gradnjo jetnišnice v Mattsee-u
StroUi
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkup e
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
286.700
529.350
23,215.000
Odnos . 21,031.050
90.000
60.000
250.000
300.00o|
35.000
30.000
50.000
52.000
40.000
903
673
329Í
20.000
1.500]
130.0()0|
4.800J
1,065.2051
286.700
529.350
23,215.000
90.000
60.000
250.000
300.000
35.000
30.000
50.000
52.000
40.000
903
673
329
20.000
1.500
130.000
4.800
25,096.255

0)
i>
rt > O
ho Cfl
O cd
^ te
301
Tirolsko :
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 541
Državni stroški
Za gradnjo jetnišniee v Bruneku (1. obrok)
Za gradnjo skupnega uradnega poslopja v Mezzolombardu
Za notranjo opravo tega poslopja
Za nakup skupnega uradnega poslopja v Welsbergu .
Za gradnjo sodnijskega poslopja in jetnišniee v Bolcanu
(6. obrok)
Štajersko:
Za nakup poslopja okrajni sodniji v Feldbachu
(13. obrok)
Za stavbo jetnišniee in priredbo uradnega poslopja v
Deutsch-Landsbergu
Za stavbo uradnega poslopja na Vranskem . . . .
Za notranjo opravo tega poslopja
Za stavbo uradnega poslopja v Knittelfeldu . . . .
Za notranjo opravo tega poslopja
Za stavbo uradnega poslopja v Šoštanju
Za notranjo opravo tega poslopja
Za stavbo uradnega poslopja v Voitsbergu
Za stavbo poslopja okrožne sodnije v Mariboru
(1. obrok)
Koroško:
Za nakup hiše št. 20/21 v Feldkirchnu (4. obrok) . .
Kranjsko:
Za nakup in priredbo kasarne za sodne namene
v Novem mestu, daljnih
Za stavbo sodnijskega poslopja v Ljubljani (2. obrok)
Primorsko :
Za stavbo sodnijskega poslopja in jetnišniee v Trstu
(1. obrok)
Dalmacija:
Za stavbo sodnijske in jetniške hiše v Šibeníku
(1. obrok)
Za stavbo sodnijskega poslopja v Zadru (2. obrok) .
Stroški
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra
1898 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
Prenos . 24,031.050
Odnos . 24,031.050
1,065.205
12.000
15.033
3.000
9.646
J 00.000
2.314
20.000
8.800
2.00o|
14.929
3.000|
4.470
2.000
52.300
50.000
2.432
50.000
50.000
30.000
50.000
60.000
1,607.129
126*

542
o >
hf) Cfi
O rt
ÇU ^
30
Češko:
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
Za stavbo poslopja kazenski sodniji v Pragi
Stroški
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega vkupe
1898 | 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
Odnos 24,031.050
obrok)
Za nakup hiše št. 8 v Spaljeni ulici v Pragi za razširitev
poslopja kazenske sodnije (13. obrok) . . .
Za stavbo sodnijske in jetniške hiše v Polznju
(2. obrok)
Za stavbo sodišča v Kraljevih vinogradih (4. obrok) .
Za nakup hiš št. 7 in 8 v Ledeču (3. obrok) . . . .
Za nakup hiše št. 395 v Smíchovu (23. obrok) . . .
Za stavbo skupnega uradnega poslopja v Hostinní,
daljnih
Za nakup skupnega uradnega poslopja v Benešovu
Da se postavi drugo nadstropje na to poslopje . . .
Za stavbo jetnišnice v Kraslicah vštevši stroške za
stavbno vodstvo
Za priredbo skupnega uradnega poslopja v Vrhlabém
Za obnovo (umetnostno-zgodovinsko dragoce nega)
pročelja na uradnem poslopja v Prahaticah . . .
Za stavbo sodnijske hiše v Žižkovu (1. obrok) . . .
Za stavbo sodišča in jetnišnice v Trutnovu (1. obrok)
Moravsko :
Za stavbo sodišča in jetnišnice v Olomucu (3. obro k)
Za stavbo sodišča in jetnišnice v Ogrskem Gradišču
za neprevidena dela, zlasti za napravo dovozne
ceste in vodnjaka, daljnih
Za notranjo opravo tega poslopja (ostanek) . . . .
Za stavbo sodišča in jetnišnice v Iglavi (1. obrok) . .
Za stavbo sodišča v Šternberku vštevši stroške za
stavbišče
Šleško:
Za stavbo uradnega poslopja v Skočevu (2. obrok)
Za stavbo uradnega poslopja v Belskem
Zahodna Galicija:
Za stavbo sodišča in jetnišnice v Jaslu (zadnji obrok)
Za stavbo poslopja okrožni sodniji v Nowem S^czu .
Za razširno stavbo sodišča in jetnišnice v Wad owici
(ostanek)
Odnos . 24,031.050
1,607.129
100.000
600
70.000
16.950
5.800
1.610
20.0001
3.632
9.7601
10.500
11.3(50
1.000
40.0001
50.000
60.000
5.4001
1.111
40.0001
20.0001
21.500
22.800
14.000
30.000
26.000
2,212.455'

^ te
30!
32
54]
55.
156]
57
58
|59|
60
í 1
2|
3
Vzhodna Galicija:
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 543
Državni stroški
Prenos .
Za stavbo pravosodnega poslopja v Levóvu (ostanek)
Za notranjo opravo tretjega njegovega stavbnega
dela (2. obrok)
Za obrestovanje stavbnih stroškov, katere je plačala
občina Stryj za tamkajšnje sodišče in jetnišnico
Za stavbo sodišča v Zborowu (2. obrok)
Za stavbo sodišča v Žydaczowu (ostanek)
Za stavbo uradnega poslopja v Kamionki strumilovvi
(2. obrok) .
Za stavbo sodnijskegaposlopja vGwozdziecu(l.obrok)
Bukovina :
Za stavbo uradnega poslopja v Seretu (2. obrok)
Kaznilnice «
Češko :
Stavba novih kaznilnic:
Obresti za stavbo kaznilnice v Pakraci-Nuslah poleg
Prage, potem letnina in davčne poprečnine povračilo
ob novčni dobavi za stavbo
Zahodna Galicija:
Za stavbo skladišča za pletenje jerbasov v kaznilnici
v Wisniczu
Za pokritje kaznilničnega poslopja v Wisniczu . . .
Potrebščina za konzularno višo sodnijo v Carigradu
(13.000 gl. v zlatu)
Vsega ykupe (poglavje 30, naslovi 1 —7) .
XV. Najviše racunišce
XVI. Pokojninski troškovnik.
Obči pokojninski troškovnik civilne uprave (med tem
1.757 gl. v zlatu)
Skupne civilne pokojnine
Od tega je odbiti 23 odstotno kvoto, ki jo nosijo dežele J
ogrske krone
Ostane ,
Vsega ykupe (poglavje 32, naslova 1 in 2) ,
S t r o i k i
redni j izredni
z dobo uporabe do konca decembra \sega v kupe
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
24,031.050
2,612.000
15.470
26,658.520
176.600
22,868.000
40.000
9.200
30.800
22,898.800
2,212.455
46.500
10.0001
8.482
15.000Í
7.0001
15.000
10.000
15.000
48.000
7.100]
13.197
2,407.734

544
I P-<
33
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni stroški
XYII. Subvencije in dotacije.
A. Deželnim zakladom in občinam.
Deželnemu zakladu dolenje-avstrijskemu
Deželi bukovinski
Občini dunajski
Podpore (subvencije):
Avstrijskemu Lloydu:
Vkup e (poglavje 33, naslovi 1—3)
U. Prometnim zavodom.
a) Miljski novci (miljnine), v notah . . . . .
h) Povračilo pristojbin za sueški prekop (523.822 gl.
v zlatu)
Družbi za parno plovstvo po Donavi, v notah . . . .
Žitavsko-liberški železnici (30.000 gl. v zlatu) . . . .
Kot brezobrestne naprejščine:
Družbi za parno plovstvo po Donavi, v notah
Kot 4odstotne naprejščine:
J.. Poroštvo uživajo čim železnicam v lastnem
obratu:
a) Južno-severno-nemški spojni železnici, v srebru|
b) Avstrijski severno-zapadni železnici v srebru
c) Državni železniški družbi avstrijsko-ogrski:
Dopolnilno omrežje, v notah
B. Državno poroštvo uživajočim lokalnim
železnicam:
a) Švarcenava—Zwettl, v notah
b) Budějovice Moravske—Jamnice, v notah . . .
c) Karlovi vari—Johannesgeorgenstadt, v notah
d) Jindrichûv Hradec—Nova Bistrica, v notah . .
e) Kostelec—Telč, v notah
f) Svitavy—Polička—Skuč, v notah
g) Trident državna meja pri Tezzi, valsuganski železnici,
v notah . . . „
h) Tržič (Ronki)—Črvinjan, v notah
i) Podklošter— Št. Mohor, železnica po ziljski dolini,
v notah
h) Vodhan — Prachatice v notah
D Benešov— Vlašim, v notah
m) Nemški brod—Humpolec, v notah
V kup e (poglavje 34, naslovi 1—3) .
Vsega lfkupe (poglavji 33 in 34) .
S t r o s k
redni izredni
z dobo uporabe do konca decembra >se^a \ k u [n*
1898 | 1899 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
50.000
220.905
182.000'
452.905
2,910.000
623.600
250.000
35.700
3,819.300
4,272.205
250.000
1,021.600
380.000
450.000
22.200
23.800]
25.000i
fi.200
6.000
43.600
179.600
60.000
50.000
11.000
16.000
12.300
2,557.300
2,557.300
50.000
220.905
182.000
452.905
2,910.000
623.600
250.000
35.700
250.000
1,021.600
380.000
450.000
22.200
23.800
25.000
6.200
6.000
43.600
179.600
60.000
50.000
11.000
16.000
12.300
6,376.600
6,829.505

35
36
CÖ
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 545
Državni stroški
XVIII. Državni dolg.
A. Obci državni dolg:
Obresti (med tem 1,687.579 gl. v zlatu) .
Odbivši od tega letni prispevek dežel ogrske krone, katerega
je
ostane
Odplačilo dolga (med tem 1,419.220 gl. v zlatu) . .
Odbivši od tega letni prispevek dežel ogrske krone
v srebru
ostane .
Stroški
redni | izredni
z dobo uporabe do konca decembra vsega ikiijie
1898 | 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski vrednoti
114,971.480)
30,160.839;
84,810.641
11,313.211
150.000
11,163.211
Vkupe (naslova 1 in 2) . 95,973.852
B. Državni dolg kraljevin in dežel, zastopanih
v državnem zboru :
Obresti (med temi 25,477.434 gl. v zlatu)
Odplačilo dolga (med temi 1,317.100 gl. v zlatu) .
Vkupe (naslova 3 in 4) .
Odplačilo dolga na podstavi člena IV zakona z dne
26. januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 33)
Vsega vkupe (poglavje 35, naslovi 1- 5) .
XIX. Uprava državnega dolga.
Upravni stroški za skupni nezaloženi dolg (70%) . .
Upravni stroški za neskupni nezaloženi dolg . . . .
Upravni stroški za založeni dolg (med tem 41.500 gl.
v zlatu)
Vkupe (poglavje 36, naslovi 1—3)
69,117.755
3,893.303
73,011.058
1,169.000
170,153.910
128.450-
14.5001
62.640
605.590
44.600
44.600
114,971.480
30,160.839
84,810.641
11,313.211
150.000
11,163.211]
95,973.852
69,117.755
3,893.303
73,011.058
1,169.000
170,153.910
128.450
14.500
507.240
650.190

546
Irt í
reib l'-
. o i cö
leu &
10
do
M
|27
128
129
130
131
32
133
do
34
35
36
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembi.i J 898.
Državni stroški
Posnetek.
I. Najviše dvorjaiastvo
II. Kabinetna pisarnica Njegovega Veličanstva
III. Državni zbor
IY. Državna sodnija
V. Ministrski svèt
VI. Prispevanje k potrošku za skupne stvari .
VII. Ministrstvo za notranje stvari
VIII. Ministrstvo za deželno bran
IX. Ministrstvo za bogočastje in nauk . . . .
X. Ministrstvo za finance
XI. Ministrstvo za trgovino
XII. Ministrstvo za železnice
XIII. Ministrstvo za poljedelstvo
XIV. Ministrstvo za pravosodje
XV. Najviše računišče
XVI. Pokojninski troškovnik
XVII. Subvencije in dotacije
XVIII. Državni dolg
XIX. Uprava državnega dolga
Skupna vsota potrebščine .
S t r o š k i
redni i/iedni
z dobo uporabe do konca decembra vsi'ga >kuj)c
1898 1899 | 1899
goldinarjev v avstrijski veljavi
4,650.000
76.86 í
1,174.462
23.300
1,317.521
16,672.790
21,708.18:
822.4 i,0
26.557.419
86.191.910
45,796.140
93,802.0001
15,001.243
26,658.520
176.600
22,898.800
í,272.205
170,153.910
605.5901
568,563.519
72,398.285
123.231
22,826.025
732.250
19,355.000
l,606.58O|
1,513.000
18 581.371
133.800
1.800
2,393.454
5,600.772
424.1961
3,707.491
8,214.4301
2,183.779J
4,835.200
3,220.385
2,407.734
2,557.300
44.600
35,724.911
4,650.000
76.86 í
1,308.262
23.300
1,319.321
121,464.529
27,432.188
24,072.681
30,997.160
113,764.310
) ,586.799
98,637.200
19,764.628
29,066.254
176.600
22,898.800
6,829.505
170,153.910
650.190
722,872.831

iS
o
1
2
3
4
5
6
P-*
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 347
Drugi del. — Založba,
Državni dohodki
I. Najviše dvorjanstvo
II. Kabinetna pisarnica Nj. Veličanstva
III. Državni zbor
IV. Državna sodnija.
V. Ministrski svèt.
Dohodki uradnih novin . . . ,
Pisarnica za telegrafske dopise
Vkupe (poglavje 5., naslova 1 in 2)
VI. Skupne stvari
VII. Ministrstvo za notranje stvari.
Osrednje vodstvo
Dohodki državnega zakonika
Politična uprava v posameznih deželah
Javno varstvo
Gradnja cest
Stavbe na vodi
Vkupe (poglavje 7., naslovi 1—6)
VIII. Ministrstvo za deželno bran.
Deželna bramba . . . .
Vojaška policijska straža
Žandarmerija (orožništvo)
Vkupe (poglavje 8., naslovi 1—3) .
IX. Ministrstvo za bogocastje in nauk.
A. Središče.
Osrednje vodstvo
Nadzorovanje šol
Muzej za umetnost in obrtnost
Statistična osrednja komisija
Geologični državni zavod
Osrednji zavod za meteorologijo in zemeljski magnetizem
Odnos .
Dohodki
redni izredni vsega vkupe
goldinarjev v avstrijski vrednoti
662.300i
129.00ü!
791.300
25.400
73.727
282.799
724.334i
47.079
94.255
1,247.5941
120.900 i
54.288
233.491
408.679
3001
25
13.850
4.250
4.620
3.450
26.495
41.968
90.434
132.402
(SloveniBCh.) 127
250
250
662.300
129.000
791.300
25.400
73.727
282.799
724.334
89.047
184.689
1,379.996
120.900
54.288
233.491
408.679
300
25
13.850
4.250
4.870
3.450
26.745

548
cti
PH
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni dohodki
Prenos .
Dohodki za umetnostne in arheologijske namene:
a) Dohodki za umetnostne namene:
Akademija obrazovalnih umetnosti na Dunaju .
Umetnostna akademija v Pragi
Prispevek mestne občine praške za nakup stavbišča
za zgradbo novega poslopja (2. obrok) .
Umetnostna šola krakovska
b) Dohodki za arheologijske namene:
Primorsko
Dohodki verskih zakladov:
Vkup e (poglavje 9, naslovi 1 —7) .
B. Bogočastje.
a) Dohodki zakladov:
Avstrija pod Anižo
Avstrija nad Anižo
Salcburško
Tirolsko (med temi 872 gl. v zlatu) .
Predareljsko
Štajersko ,
Koroško
Kranjsko
Trst
Goriško
Od osnovne imovine verskega zaklada
Istra . . . .
Dalmacija
Od osnovne imovine verskega zaklada
Češko
Moravsko in Sleško
Od osnovne imovine verskega zaklada
Galicija -
Od osnovne imovine verskega zaklada .
Krakov (med temi 4.064 gl. v zlatu) . .
Od osnovne imovine verskega zaklada
Bukovina
Vkupe (naslov 8, gg. 1 — 17) .
b) Dohodki gozdov in gospoščin verskega zaklada .
Od osnovne imovine verskih zakladov.
Avstrija pod Anižo
Avstrija nad Anižo
Kranjsko
Galicija
Vkupe (naslov 8, g. 18) .
Vkupe (naslov 8, gg. 1—18) .
Ustanove in prispevki v namene katoliškega bogocastja:
Prispevki
Vkupe (poglavje 9, naslova 8 in 9) .
I
O o h o

cd
S3
10
11
12
13
14
cd
bD
cd
ä.
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 549
Državni dohodki
€. N a u k.
Visoke šole.
Vseučilišča
Vseučilišči v Pragi:
Vseučiliška posestva v Michlah in Malešicah:
Plačilo na račun za napravo sušilnice za slad in
ledenice v Malešicah
Bogoslovne fakultete
Tehniške velike šole
Velika šola za zemljedelstvo na Dunaju
Vkupe (naslov 10, gg. 1—4) .
Srednje šole.
Gimnaziji
Avstrija pod Anižo:
Prispevki občine dunajske
a) za državni gimnazij na Dunaju (XIII. okraj
Hietzing)
b) za državni visi gimnazij na Dunaju (XII. okraj,
Meidling)
Avstrija nad Anižo :
Od mestne občine Ried za povračilo zajma
60.000 gl. (3. obrok)
Tirolsk »
Razni doho i
Realke
Prispevek občine Tarnopol za nabavo učil (2. obrok)
Vse srednje šole vkupe:
Izkupilo iz prodaje šolnínskih známek
Vkupe (naslov 11, gg. 1—3) .
Obrtniško izobraževanje.
Obrtne šole:
a) Strokovne šole za obrtne glavne skupine
Prispevek mestne občine Smíchov za zgradbo in
opravo poslopja državne obrtne šole
b) Strokovne šole za posamezne obrtne oddelke . .
cj Risarske in oblikárske šole
ú) Obče rokodelske šole in podobni zavodi
Pomožna in pospeševalna sredstva obrtniškega izobraževanja
Trgovske šole
Vse obrtne šole vkupe
Vkupe (naslov 12, gg. 1-4) .
Posebna učilišča.
Babiške šole
Levóvska Šola za zdravilstvo živine in podkovstvo
Navtična učilišča
. .
Vkupe (naslov 13, gg. 1—3) .
Ljudske šole.
Učiteljska in učiteljiška izobraževališča
štipendiji za učiteljske pripravnike, povračila . . .
V povzdigo ljudskega šolstva, povračila naprejščin
Državne ljudske šole
Vkupe (naslov 14, gg. 1—4) .
Dohodki
redni izredni vsega vktipe
goldinarjev v avstrijski vrednoti
158.620
11.200
132.000
13.000
314.820
162.428
82.143
1,217.000|
1,461.571
76.000
35.950
1.4001
25.050Î
3.307
3.200
200
145.107
3.152
4.7001
8.210
16.062
85.900
" 5.270
91.170
1.023
1.023
10.000
1.000
2.000
220
500
13.720
100.0001
100.000
388
210
598
127*

550
10
11
15
ci
OH
Prispevki
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni dohodki
Ustanove in prispevki.
Vkup e (naslov 15)
V k up e (poglavje 9, naslovi 10—15)
Vsega Ykupe (poglavje 9, naslovi 1—15)
X. Ministrstvo zâ finance.
Finančna uprava.
Osrednje vodstvo (z računskimi in strokovno-računskimi
oddelki vrèd)
Finančna deželna ravnateljstva, finančna ravnateljstva
in finančna okrajna ravnateljstva, finančni nadzorniki
in uradi za odmero pristojbin
Neposredna davčna služba I. stopinje: osrednje vodstvo,
davčna upravstva in neposredna davčna služba pri
okrajnih glavarstvih
Deželne blagajnice
Finančna straža (med tem 746 gl. v zlatu)
Davčni uradi, potem finančne in sodne hranilne blagajnice
na Dunaju
Finančne prokuratúre
Carinska uprava (med tem 287 gl. v zlatu)
Zemljarinski kataster in njegova razvidnost
Vkup e (poglavje 10, naslovi 1 —9) .
Oboa blagajniška uprava.
Prispevki iz zakladov za upravne stroške
Poplačilo terjatev državi z obrestmi vrèd
Vojaška odredbina (vojarina)
Izkupilo za kontrolne uteže deželnih zlatih novcev kronske
vrednote, prodanih strankam
Različni dohodki
Obresti od papirjev, ki se nahajajo v imovini državne
osrednje blagajnice, oziroma obresti od nepovrnjenih
naprejščin, naloženega državnega denarja,
naložene gotovine iz čekovnega prometa s poštno
hranilnico (med temi 223.000 gl. v zlatu) . . . .
Delni znesek od dobička, ki se doseže z izdajo drobiža
kronske vrednote
Delež države do prebitkov novcev iz dohodarstvenih
kazni
Vkup e (poglavje 11, naslovi 1—8) .
D o h o d k i
redni izredni vsega \kupe
goldinarjev v avstrijski vrednoti
18.638
18.638
2,047.368
6.511.337
1.300
74.300
500
500
158.480
20.380
15.100
1,457.476
206.250
1.934.286'
188.808
l', 110.000]
1.000
40.0001
100.000
1,439.808
115 341
460.396
474.729
618.000
389.195
1,481.924
18.638
18.638
2,162.709
6,971.733
1.300
74.300
500
500
158.480
20.380
15.100
1,457.476
206.250
1,934.286
188.808
474.729
1,110.000 |
1.000
40.000
618.000
389.195
100.000 I
2,921.732

ß
o
OH
12
13
14
15
16
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
I
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898, 551
Državni dohodki
Neposredni (direktni) davki.
Zemljiški davek (zemljarina)
Davek od poslopij (hišnina)
Petodstotni davek od donosa poslopij, prostih najemne
lúšníne
Dosedanja pridobnina (pridobitni davek)
Dosedanja dohodnina (davek od dohodkov)
Obča pridobnina
Pridobnina od krošnjarenja in popotnih obrtov . . . .
Pridobnina od podjetij, zavezanih obračunu
Rentnina
Osebna dohodarina
Plačarina od viših službenih prejemkov
Pristojbine od davčnih eksekucij (izvršitev)
Zamudne obresti
Vkup e (poglavje 12, naslovi 1—13) ,
Carina.
Carinski dohodki
Razloček v novčni cenitvi od zakonitega deleža vseh
čistih carinskih dohodkov v zlatu, kateri prihaja
na tostransko cesarstva polovico (15,174,903 gl.
v zlatu)
Užitnina:
Sol:
Vkup e (poglavje 13, naslova 1 in 2) .
Posredne (indlrektne) davščine.
Žganjarina (potrošnina in narejnina)
Davščina za izdelavo stiskanih droži
Priglednina za denaturovanje žganja
Davek od vina in mošta (vinarina in moštarina) . .
Davek od piva (pivarina)
Davek od mesa (mesarina) in klalne živine (klalnina)
Potrošnina od cukra (cukrarína)
Potrošnina od rudninskega olja
Potrošnina od drugih porabnih stvari
Zakupi črtne užitnine v zaprtih mestih
Drugi dohodki
Zagotovila dohodkov
Vkup e (poglavje 14, naslovi 1—12) .
Dohodki uradov, ki sol delajo
» „ „ „ prodajejo
Tobak:
V kup e (poglavje 15, naslova 1 in 2) .
Dohodki od tobaka, prodanega domá
„ generalnega ravnateljstva (med temi 340.000 gl.
v zlatu)
Vkup e (poglavje 16, naslova 1 in 2) .
O o h o d k i
redni izredni vsega >kupe
goldinarjev v avstrijski vrednoti
28,722.500
31,164.600
2,665.000
1,095.500
5,405.300
15,239.600
164.000|
18,275.000
3,100.000
15,624.4001
310.000|
970.0001
352.000
123,087.900
49,177.290
2,890.363
52,067.653
33,600.000
430.000
240.000|
5,400.000
37,000.000
7,200.000
33,465.000)
7,300.000
645.000|
3,132.000
33.000
650.000
129,095.000
126.000,
22,055.500
22,181.500
97,885.300
617.000
98,502.300
28,722.500
31,164.600
2,665.000
1.095.500
5,405.300
15,239.600
164.000
18,275.000
3,100.000
15,624.400
310.000
970.000
352.000
123,087.900
49,177.290
2,890.363
52,067.653
33,600.000
430 000
240.000
5,400.000
37,000.000
7,200.000
33,465.000
7,300.000
645.000
3,132.900
33.000
650.000
129,095.000
126.000
22,055.500
22,181.500
97,885.300
617.000
98,502.300

552 Kos LXXXV 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Poglavje
17
18
20
21
22
23
1 24
1
25
26
27
Naslov
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
11
Paragraf
1
2
1
2
1
2
1
2
3
Kolek
Državni dohodki
Posebna davščina od trgovine z žganimi opojnimi pijačami,
od njih točenja in nadrobne prodaje . . .
Dikasterijalna poslopja
Vkup e (poglavja 14—22) .
Dohodki iz državne lastnine.
Vsega vkupe (poglavja 10—26) .
XI. Ministrstvo za trgovino.
Statistična služba:
Sestava statistike vnanje trgovine
Naprava drugačnih publikacij in časnika „Austria" .
Vkupe (naslov 3, gg. 1 in 2) .
Dohodki od poslopij svetovne razstave v c. kr. Prátru .
Prispevki za izredne nove stavbe
Vkupe (naslov 8, gg. 1 in 2) .
Povračilo parnoplovstvene družbe avstr.-ogrskega
Lloyda za prepuščeni trgovinski obrat hangarja na
molu III
Vkupe (naslov 9, gg. 1 in 2) .
Vkupe (naslovi 1—9) .
Poštni in telegrafski zavod (med tem 40.150 gl.
Povračilo stroškov za stavbno gradivo oprave in orodja
itd., dobljena (porabljena) za napravo, vzdržbo,
popravo in obnovo telegrafskih in telefonskih vo-
Vkupe (naslov 9., gg. 1—3) .
Vsega vkupe (poglavje 27, naslovi 1 —11) .
redni
1> o h o d k
goldinar jev v avstrijski vrednoti |
22,553.400
44,545.600
16,071.000
1,036.600
355.300
1,140.000
335,480.700
207.706
285.000
2,142.725
572.140
517,217.918
2.000
1.000
227.600
1.000
228.600
18.630
15.900
4.500
443 200
117.950
417.950
491.010
491.010
1,623.390
45,376.000
1,329.580
500.000
47,205.580
3,576.780
52,405.750
izredni
„!_ '—!—1
1,481.924
2.400
2.400
44.000
44.000
46.400
46.400
vsega tkupe
22,553.400
44,545.600
16,071.000
ITÖ3GT6Ö0 I
355.300
1,140.000 [j
335,480.700
207.706 j|
285.000 ||
2,142.725 1
572.140 I
518,699.812
2.600
1.000
227.600
1.000 ||
228.600
18.630
15 900
4.500
443.200
417.950 1
2.400 I
420.350
491.010
14.000 1
535.010 ||
1,669.790
45,376.000
1,329.580
500.000 |
47,205.580 ||
3,576.780 |
52,452.150 1

pí
o ci
28
PL,
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 553
Državni dohodki
XII. Ministrstvo za železnice.
Osrednje vodstvo (med tem 51.800 gl. v zlatu) .
Gradnje državnih železnic.
Prispevki deležnikov za gradnjo :
Železnice Scbrambach-Kernhof ,
Obrat v zakup danih državnih železnic in stičnih prog:
V zakup dane stične proge :
Podmokelská železniška proga:
Zakupnina (217.755 mark = 107.590 gl. v zlatu
Salcburg—državna meja:
Zakupnina -
Opava—državna meja:
Zakupnina . . . .
Krnov—državna meja:
Zakupnina . . . .
Zwardon —državna meja:
Zakupnina
V zakup dane državne železnice:
Vkupe (naslov 3, g. 1) .
Državna železnica Čáslav-Závratec in Čáslav-Močovice:
a) Prevozni dohodki
b) Razni dohodki
Prevzetek kvote investicijskega zaklada podržavljenih
prog družbe za avstrijske lokalne železnice
Vkupe (naslov 3, g. 2)
Državna železnica Konigshan-Žacler :
a) Prevozni dohodki
b) Razni dohodki
Prevzetek kvote investicijskega zaklada podržavljenih
prog družbe za avstrijske lokalne železnice . . .
Vkupe (naslov 3, g. 3) .
Vkupe (naslov 3, gg. 1—3) .
Dohodki
redni izredni vsega vkupe
goldinarjev v avstrijski vrednoti
366.100
128.040J
99.270i
5.970
8.0001
4.320
245.600!
105.0001
6.500
111.500
34.000
2.500
36.500
393.600
73.400
2.100
2.800
2.800
10.500
10.500
13.300
439.500
2.100
128.040
99.270
5.970
8.000
4.320
245.600
105.000
6.500
2.800
114.300
34.000
2.500
10.500
47.000
406.900

JŠ
o ctí
PLH
28
Obrat državnih železnic:
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni dohodki
Prevozni dohodki (med temi 19,800.000 gl. v zlatu) . .
Povračilo stroškov za državno vodstvo obrata lokalnih
železnic, glede katerih se, ker niso znani potrebni
pogoji, ne more nastaviti podroben proračun . . .
Dohodki iz opravila s soljo
Delež države na vkupnem obratu, oziroma čistem dobičku
železnice iz Ustja v Teplice
Drugi različni dohodki (med temi 2.675.180 gl. v zlalu)
Izredni dohodki :
Vkup e (naslov 4, gg. 1—5) .
Izkupilo za odpravljena vozila
Vrednost povratnega dobička za opuščeni kolovoz proge
Olomuc—Čelehovice na kolodvoru v Olomucu severne
železnice cesarja Ferdinanda
Odplačilni znesek c. k. priv. avstrijske severno-zapadne
železnice za razširne stavbe na postaji v Kralikih . .
Odplačilni znesek Ogiske delniške družbe za porečno in
morsko plov&Uo v Budimpešti za pristajališče ob
kolodvoru na donavski brežiui
Odplačilni znesek za obrtnosti služeče kolovoze . . . .
Prispevek alpinske rudniške družbe za obrestovanje
kolovnih naprav v Eisenerzu
Delež na donosih mostnine v Lendu
Prevzetek kvote investicijskega zaklada:
V k u p e (naslov 4, g. 6) .
gališke Karola-Ludovika železnice . . . .
prog družbe za avstrijske lokalne železnice
železnice Levóv-Černôvci-Sočava
proge Ornôvci-Nowosielica
češke zapadne železnice
moravské mejne železnice
moravsko-sleške osrednje železnice . . . .
Vkup e (naslov 4, g. 7) .
Prevzetek ostanka varščine, katero je položila prejšna
uprava Polzenj—Prizenske železnice
Parno plovstvo po Bodenskem jezeru:
Vkup e (naslov 4, gg. 1-8) .
Prenosni dohodki (m^d tem 189.200 gl. v zlatu) . . .
Različni dohodki (med tem 8.000 gj. v zlatu) . . . .
Vkup e (naslov 5, gg. 1 in 2) .
Delež države na čistem dobičku severne Železnice cesarja
Ferdinanda
Vsega vkupe (poglavje 28, naslov 1—6)
D o h o d k i
redni izredni vsega >kiijM'
goldinarjev v avstrijski vrednoti
106,674.700
170.700
1,162.700
500.000!
9,080.800
117,588.900
117,588.900
190.000
10.000
200.000
T
75.000
2.600
1.010
670
1.400
20
500
4.200
5.400'
151.000
188.000
1.600
150.0001
32.600
43.800
572.400
29.600
686.200
1,600.000
118,548.600, 2,375.000
106,674.700
170.700
,162.700
500.000
1,080.800
117,588.900
75.000
2.600
1.010
670
4.400
20
500
84.200
5.400
151.000
188.000
1.600
150.000
32.600
43.800
572.400
29.600
118,275.100
190.000
10.000
200.0001
1,600.000
120,923.600

Poglavje 1
29
30
31
32
Naslov 1
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
1
2
1
2
Paragraf II
1
2
1
2
3
1
2
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 555
Državni dohodki
XIII. Ministrstvo za poljedelstvo,
1 Osrednje vodstvo
1 Državna učilišča in poskuševališča
1 Obdelovanje zemlje
Merovine in pristojbine od svobodne rudosleclbe . . .
1 Rudniška učilisČa
1 Državno konjarstvo
Osrednje vodstvo
Drugi c. k rudniki
Vkup e (naslov 10, gg. 1 in 2) .
Vkup e (naslova 9 in 10) .
Vsega ykupe (poglavje 29, naslovi 1 — 10) .
XIV. Ministrstvo za pravosodje.
Piispevek občine Vransko k stavbnim stroškom sodnij-
Odškodnina mestne občine Kraljevi Vinogradi za rabo
sodnih mestnosti v svetovalnici
Prispevek občine Deutsch-Landsberg k stavbnim in pri-
Prispevek občine Voitsberg k stavbnim stroškom urad-
Kaznilnice
Vkup e (poglavje 30, naslova 1 in 2) .
XVI. Pokojninski troškovnik
Prispevek k pokojninskemu potrošku vojaške policijske 1
Prispevki državnih služabnikov in državnega učnega
Vkup e (poglavje 32, naslova 1 in 2) . 1
1 1) o h o d li
redni izredni
goldinarjev v avstrijski vrednoti
100
68.800
22.230
105.848
2.260
259.450
10.600
1 335.810
30.860
7,487.430
7,518.290
13,765.740
14,570.868
38.855
1,023.076
1,061.93l|
11.297
1,300.000
1,311.2971
100
68.800
22.230
819.777 849.777 1
1.320 107.168 1
2.260 1
259.450
10.600
| 335.840 jI
Vkup e (naslovi 1—8) . 1 805.128 1 851.097 1,656.225 j
Gozdovje in gospošČinstvo :
Gozdna in gospoščinska ravnateljstva
Državni gozdi in gospoščine
Logarske šole
1
5.050
6,242.250
150
530
1
5.050 1
6,242.780
Vkup e (naslov 9., gg. 1—3) .
Rudniki:
6,247.450 530
150 ll
j 6,247.980 jI
530
851.627
200
800
2.00P
52.300
55.300]
(Slovenisch.) 128
L *
1 vsega > kup e
30.860 1
7,487.430||
7,518.290 U
13,766.2701|
15,422.495 ||
38.855 |
200 II
800 1
2.000 |
52.300 1
1,023.076 II
1,117.231 ||
11.297 1
1
1,300.0001|
1,311.297 1

556
J3
o
eu
33
34
35
36
37
38
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Državni dohodki
XVII. Subvencije in dotacije.
Od dežele istiske za prevzeti zemljiškoodvezni dolg
(3. obrok)
Prometni za\odi.
Povračilo na brezobrestne naprejščine, dane družbi za
parno plovstvo po Donavi
6% obresti od tega, kar je država v imenu poroštva
preveč dala naprejsčine
Vkup e (poglavje 3i, naslova 1 in 2)
V k u p e (poglavje 33 in 34)
XVIII. Državni dolg.
Vplačila kavcij (položnín) in pokladov (hranil) . . . .
Povračilo potrebščine resortnih dolgov po dotičnili proračunih
Vkup e (poglavje 35, naslova 1 in 2) .
XIX. Uprava državnega dolga.
Dohodki od pristojbin za golice (blankete) v zameno
državnih zadolžnic
Izkupilo za golice obrestnih pobotnic in spremnic . . .
Vkup e (poglavje 36, naslova 1 in 2) .
XX. Dohodki iz prodaje nepremične
državne lastnine.
Kupnine, obroki kupnin, obresti in plačila ostankov
za predmete, katerih prodaja je bila dovoljena
v prejšnjih finančnih zakonih ali s posebnimi
zakoni
Pristojbine za alodijalovanje fevdov in odkupe pravic .
Vkup e (poglavje 37, naslova 1 in 2)
XXI. Dohodek iz delitve kupninskega vplacila
družbe južne železnice
D o h o d k i
redni izredni vsega vkupe
goldinarjev v avstrijski vrednoti
10.000
10.000
468.28Í;'
468.286 1
10.000
850
10.850
150.000
d.300
151.300
151.300
580.000
580.000
53.050
6.550
59.600
2,350.000

Poglavje
1
2
3
1 4
5
6
7
8
9
10
do
26
27
28
1 29
30
31
I 32
33
II i n
1 3i
1 35
j 36
37
38
Naslov j
Paragraf jI
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 557
Državni dohodki
Posnetek.
II. Kabinetna pisar niča Njegovega Veličanstva
V. Ministrski svèt
VII. Ministrstvo za notranje stvari
IX. Ministrstvo za bogočastje in nauk . . . .
XII. Ministrstvo za železnice
XIII. Ministrstvo za poljedelstvo
XIV. Ministrstvo za pravosodje
XVII. Subvencije in dotacije
XVIII. Državni dolg
XIX. Uprava državnega dolga . ,
XX. Dohodki iz prodaje nepremične državne
i XXI. Dohodek iz delitve kupninskega vplačila
družbe južne železnice
Skupna vsota založbe .
redni
D o h o d k
goldinai; e v v avstrijski vrednoti
791.300
1,217.591
408.679
6,511.337
517,217.918
52,405.750
118,548.600
14,570.868
1,061.931
1,311.297
10.000
468.286
10.850
714,564.410
izredni
132.402
460.396
1,481.924
46.400
2,375.000
851.627
55.300
154.300
580.000
59.600
2,350.000
8,546.949
128*
i II
vsega >kupe
791.300
1,379.996
' 408.679
6,971.733
518,699.842
52,452.150
120,923.600
15,422.495
1,117.231
1,311.297
164.300
1,048.286
10.850
59.600
2,350.000 {I
723,111.359

558
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
Priloga IL
Investicijski stroški in dohodki za leto 1898.
Stavbe na vodi:
U p r a v n i o d d e l e k
Potrebščina.
A. Ministrstvo za notranje stvari.
Naprava pristanišč za plave na Volt ivi in Labi
Državni prispevek za kanalizacijo Voltave in Labe v kosu od Prage do Ustja
na Labi (2. obrok)
Vseučilišče Dunajsko:
B. Ministrstvo za bogocastje in nauk.
Velike šole:
Vkupe
Naprava bigijeničnega zavoda z dižavnim preskuševališčem živil \red
(2. obrok)
Vseučilišči praški :
Dogradba češkega medicinskega zavodnega poslopja z notranjo opravo vred
(2. m zadnji obrok)
Naprava botaničnib vseučiliških vrtov (2. stavbni obrok) z nakupom zemljišč
vred
Nakup slupskih zemljišč (1. obrok kupnine)
Gradnja fizikalno-matematično-astronomskega zavoda češkega vseučilišča
(1. obrok)
Gradnja fizijologiČnega zavoda nemškega vseučilišča (1. obrok)
Tehniška velika šola dunajska:
Stavbne priredbe (2. obrok) .
C. Trgovinsko ministrstvo.
a) Obratovanje c. kr. skladovnic v Trstu.
Razširitev naprav skladovnic v Trstu
b) Poštni in telegrafski zavod.
Naprava novih telegrafskih vozil in pnevmatičnih cevovodov
Naprava novih državnih telefonskih vodil
Vkupe
Vkupe b) ,
Vsega vkupe
Stroški
z dobo uporabe do konca
decembra 1899. 1.
Posamez Vkupe
goldinarjev v avstr. vrednoli
300,000
1,120.000
50.000
7.000
165.000
76.000
100.000
100.000
100.000
289.030
1,500.000
1,420.000
598.000
391.300
1,789.030
2,180.330

1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 559
U p r a v n i o d d e l e k
2X Ministrstvo za železnice.
Potrebščina.
a) Gradnja državnih železnic.
Line—Ur fahr; poraba že plačanih prispevkov deležnikov
Lvov— Sambor—ogr. meja; stroški za projekt in pripravljalna dela
Gruž (Dubrovnik)—Boka Kotorská; stroški za projekt in pripravljalna dela . .
Przeworsk—Rozwadów: slroški za projekt in pripravljalna dela
Ghodorów— Pod wysokie
Stryj — Chodorów
Freudenthal—Klein-Mohrau ; stroški za projekt in pripravljalna dela
Haugsdorf—Weidenau
Bernartice-Javorník
Halcz —Ostrów—Tarnopol; veča potrebščina čez vsoto za stavbne stroške,
odobreno z zakonom
Vkupe a) .
b) Udeležba pri nabavi glavnice za gradnjo zasebnih železnic.
Gradnja lokalnih železnic:
Tržebnia—Skawce
Pila —Jaworzno . . . , . .
Chabówka—Zakopane
Kolomea—Stefanówka
Drugačni, zlasti prispevki za železnice nizega reda, katere je odobriti p \
administrativnem potu •
c) Obrat državnih železnic.
Vkupe b) .
Za o|trepljeiije obstoječib vrhotajnih sestavov pomnoživši utrdilna sredstva itd.
Za centralizacijo uvoznih gibnic in naprav v varstvo prometa vlakov v različnih
postajah in na tekoči progi
Stavba upravniških poslopij v Insbruku in Beljaku (1. obrok)
Naprava drugega kolovoza:
Tulln—Absdorf (1. obrok) 221300 gl.
Wels-Salcburg (2. obrok) 400.000 „
Salcburg—državna meja (2. obrok) 50.400 „
Naprave in oprave, da se poviša prometna varnost
Investicije na dunajski zvezni železnici:
Naprava osrednjih gibnic in dajanja znamenj v po tajiščuFavoriten 26.700 gl.
Podkrepljenje mostov 18 000 „
Manjše razširbe postaj in k njim pripadajočih naprav
Odnos .
Stroški
z dobo uporabe do konca
decembra 1899. ].
Posamez Vkupe
goldinarjev v avstr. vrednoti
221.000
140.000
80.000
200.000
400.000
1,900.000
40.000
80.000
80.000
400.000
420.000
116.000
235.000
425.000
146.000
227.000
300.000
296.000
672.700
2,000.000
44.700
600.000
4,140.400

560
1 rt
1 ^
1 '>
1 ^
1 rt
1 >o
1 O
1 **
1 CD
1 H
19
1 l
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
1 U p r a v n i o d d e l e k
Vece razširbe'postaj in k njim pripadajočih naprav in lo:
o^Razšir b e velike važnosti:
Delež državnih žele/nic pri razširitvi postaj Heiligenstadt in
Hütteldorf (2. obrok) •
i Postaja v Salcburgu (2. obrok)
„ „ Pragi in vlakovozna naprava v Niislah (8. obrok) . .
„ „ Ljubljani
„ in postajališče posebe v Klein-Schwechatu (4. obrok) .
„ Olšany (3. obrok)
„ Zliv (3. obrok)
„ Klobuk
„ Chuchle (2. obrok
„ vlakoredni kolodvor v Podgórzu—Plaszowu . . .
b) Razširbe manjše veljave:
Na postajah Nowy S^cz, Feldkirch, Podbaíany, Ku chi, Kianj,
Tarnopol, Žihel, Lindenhau, Tremošna, Selzthal, Olonmc
mesto, Lohov, Gradec, Protivín. Chodova Planá, Plasy,
Landeck, Neumarkt, Trbiž, Bukovsko-Dinin, Hainfeld,
postajišče Ebensse-Landungsplatz, Aigen, Saalfelden,
Prenos .
. 300.000 gl.
. 219.000 „
. 200.000 „
. 200.000 „
, 200.000 „
. 200.000 „
150.000 „
. 110.000 „
. 100.000 „
100.000 „
. 100.000 ,
. 80.000 „
72.000 „
. 53.500 r
. 53.200 „
, 53.000 „
. 51.700 „
. 50.000 „
. 50.000 „
50.000 „
. 50.000 „
. 49.500 „
. 18.000 „
. 40.000 „
31.000 ,
. 30.800 „
. 27.300 „
23.200 „
, 21.400 „ !
. 50.000 „ |
Vkupe . 2,855.600 gl.
374.400 gl. 1
Odnos .
I Stroški
1 z dobo uporabe do konca
1 decembra 1899. 1.
1 Posamez Vkup e
goldinarjev v avstr. vrednoti II
4,140.400
3,230 000
7,370.400

M
H
20
21
22
23
24
25
26
27
Kos LXXXV. 237. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 561
Upravni oddelek
Kazširne naprave vsled stika lokalnih železnic
Poslopja za stanovanja uradnikom in slugam
Prenos .
Stavba stražarskih hišic, razne naprave pri njih in pri kočah za znamenila itd.
Da se zviša delovitost posameznih prog
Cestni pódvoz v Krakovu
Nabava pomožnih strojev, orodja in strojevnih oprav v delavnicah in kurivnicah
Pomnožba vozil c. k. državnih železnic
Razširbe in naprave obrtnosti služečih kolovozov in pa za razne neprevidene
razhodke
E. Ministrstvo za poljedelstvo.
a) Gozdi in gospoščine
Investicije v državnih gozdih (2. obrok)
Melijoracija razvezanega fevda Vrana v Dalmaciji
Most, nakup podkopanih zemljišč
b) Rudniki:
A. Ministrsvo za notranje stvari . .
B. Ministrstvo za hogocastje in nauk
C. Trgovinsko ministrstvo . .
D. Ministrstvo za železnice
E. Ministrstvo za poljedelstvo . . . .
Vkupe c)
Vsega vkupe a), b) in c)
Vkupe a)
Vkupe
Vsa potrebščina vkupe .
Stroški
z dobo uporabe do konca
decembra 1899. 1.
Posamez Vkupe
goldinarjev v^avstr. vrednoti
3,370.400
550.000
500.000
150.000
300.000
150.000
400.000
5,007.300
300.000
500.000
50.000
14,727.700
19,610.700
550.000
150.000
700.000
1,420.000
598.000
2,180.330
19,610.700
700.000
24,509.030

562
A) Prispevki deležnikov:
Kos LXXXV. 237 Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
U p r a v n i o d d e l e k
Založba.
Ministrstvo za železnice.
a) Gradnja državnih železnic.
k gradnji lokalne železnice Lipova— Bernatice (Heinorbdorf)
„ „ „ „ Mikulovice —Gukmantl . . .
„ „ železničné zveze Linc-Urfahr
„ „ železnice Przewoisk-Rozwadów
Freudenthal—Klein-Mohrau
B) Prevzetba kvote iz investicijskega zaklada:
prog družbe za avstrijske lokalne železnice v založbo stroškov za gradnjo
lokalnih železnic:
Hukovice Vidnava .
Bernatice—Javorník .
moravsko šleške osrednje železnice v založbo stroškov za gradnjo lokalnih
železnic:
Freudenthal—Klein-Mohrau
V k u p e «j .
b) Udeležba pri nabavi glavnice za gradnjo zasebnih železnic.
Delež dižave pri čistem dobičku c. kr. priv. kreditnega zavoda za prometna
podjetja in javna dela
Vsa založba vkupe
Dohodki
Posamez Vkup e
goldinarjev v avsfr. vrednoti
11.550
25.500
4.000
125.000
1G.000
80.000
80.000
21 000

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVI. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1898.
Vsebina: Št. 238. Cesarski ukaz o nadaljnem pobiranju davkov in davščin, potem o zalaganju državnega pu
troška v dobi od 1. dne januarja do konca marca 1899. J.
338.
Cesarski ukaz z dne 28. decembra
1898. 1.
o nadaljnem pobiranju davkov in davščin, potem
o zalaganju državnega potroška v dobi od 1. dne
januarja do konca marca 1899. I.
Na podstaví g. 14. državnega osnovnega zakona
z âne 21. decembra 1867.1. (drž. zak. št. 141)
ukazujem tako:
g. L
Vlada se pooblašča, nadalje pobirati neposredne
davke in posredne davščine po veljajočih pravilih
Stroške, ki se naberó v času od 1. dne januarja
do konca marca 1899. 1., je zalagati po potrebi za
račun kreditov, ki se ustanove s finančnim zakonom
za leto 1899.
g. 3.
Tisti zneski, za katere je v naznanitvi razhodkov
in dohodkov (priloga I in II), pridruženi cesarskemu
ukazu z dne 28. decembra 1898. 1. (drž. zak.
št. 238), zaznamovana več nego ene letna porabna
doba, dalje v nastopnem navedeni, s koncem de-
563
cembra 1898. L nehajoči krediti se smejo uporabiti
še do konca marca 1899. 1. v kolikor se niso
porabili do konca leta 1898. in dotične izdatke je
zaraČuniti za službo leta 1899.
I. V državnem proračunu.
A. Ministrstvo za notranje stvari.
1. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 2, g. 1, kakor mimogredoca izredna potrebščina
politične uprave na Avstrijskem pod Anižo
za uradne poprečnine: enkratni stroški za prvo
uredbo novo ustanovljenega okrajnega glavarstva
(št. 70 v proračunu ministrstva za notranje stvari)
dovoljeni kredit za 3.000 gl.
2 S finančnim zakonom za leto 1897. pod
v dobi od 1. dne januarja do konca marca 1899. 1. naslovom 5, g. 4, št. 1 za gradnjo mosta z železno
vrhovino čez reko Muro pri Gobernitzu
g. 2.
v kilometru 46*/6 italijanske
ljeni kredit za
državne ceste dovo-
10.000 gl^
3. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5. g. 7, št. 5 kot državni prispevek za
stavbo železnega mosta črez reko Ter v mér skladne
ceste iz Vileša v Rudo dovoljeni in s cesarskim ukazom
z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104)
do konca decembra 1898. 1. podaljšani kredit
za . . . . 23.500 gl.
N 4. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 5, g 7, št. 2 za preložbo Karlovske državne
ceste v kosu med Kobaridom in Ternovim, v kilometru
110-8 do 1152 dovoljeni kredit za 10.000 gl.
(Slovenisch.) 129

564 Kos LXXXVI. 238 Cesarski u caz z dne 28.pe cembra 1898.
5. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 5, g. 7, št. 4 za popravo Fianonske
državne ceste med Opatijo in Volovskem pri Skrbicih,
v kilometru 64*8 do 65*0 « ovoljeni kredit
za 5.000 gl.
6. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 5, g. 7, št. 5 za popravo Koroške državne
ceste med Desklo in Rodežem, v kilometru 76*0 do
77-0 dovoljeni kredit za 9.500 gl.
7. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 5, g. 7, št. 6, kot državni prispevek za
dogradbo ceste na levem bregu Soče od Kanala do
Tolmina dovoljeni kredit za 10.000 gl.
8. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 5, g. 7, št. 9 kot državni prispevek za
delovito uravnavo rek Soče in Tora dovoljeni kredit
za 5.000 gl.
9. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 5, g. 7, št. 11 kot državni prispevek za
dogradbo skladne ceste po baški dolini v kosu od
Hudojužne črez Podbrdo do kranjske deželne meje
dovoljeni kredit za 10.000 gl.
10. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5, g. 8, št. 2, za preložbo salcburške
državne ceste na gori Mellekerberg dovoljeni in
s cesarskim ukazom z dne 25. junija 1898. 1. (drž
zak. št. 104) dokonca decembra 1898. 1. podaljšankredit
za 5.000 gl^
11. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 5, g. 8, št, 12 za isti namen dovoljeni
kredit za . . . • 3.000 gl.
12. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 5, g. 8, št. 6, za preložbo cestnega
kosa „alla Pongajola" z napravo novega mosta vred
z zidanimi oporniki in železno vrhovino čez Rivo-
Pongajola, v kilometru 12*2 do 13*0 na levi strani
državne ceste po nonski dolini dovoljeni kredit
za 10.000 gl.
13. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 5, g. 8, št. 9 kot državni prispevek
za gradnjo ceste po Oški dolini dovoljeni kredit
za . . 5.000 gla
14. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 5, g. 14, št. 5, za nadaljevanje gradnje
državne ceste od Novega v Meljine, oziroma od
Meljin črez Kombur do morske ožine veriške pri
Gjurićili, za IV. kos od rta Pijavice do Gjuriéev
dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1808. 1. podaljšani kredit /a . . . . 13.000 gl.
15. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 5, g. 14, št. 1, zástavbo stalnega m o st d
z zidanimi oporniki in železno vrhovino črez imdournik
Karakašica v méri srednjezemske državne
ceste dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . . . . 10.000 gl.
16. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 5, g. 14, št. 3, kot državni prispevek za
gradnjo Poliške skladne ceste od Stobreča do stika
s srednjezemsko državno cesto pri Blátu dovoljeni
kredit za 10.000 gl.
17. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 5, g. 14, št. 6 kot prispevek za gradnjo
tri metreši roke vozne ceste od Risana v Sv. Nikolaja
Ledeniškega dovoljeni kredit za . . . . 5.800 gl.
18. S finančnim zakonom za leto 1892. pod
naslovom 6, g 2, št. 2, za uravnavo Donave na
Strudnu dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne
25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . 50.000 gl.
19. S finančnim zakonom za leto 1893. pod
naslovom 6, g. 2, št. 2, v isti namen dovoljeni
in s cesarskim ukazom z dne 25 junija 1898. 1.
(drž. zak. št. 104) do konca decembra 1898. leta
podaljšani kredit za 40.000 gl.
20. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 6, g. 2, št. 1, za stavbe na reki Donavi
dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
18#8. 1. (drž. zak. št 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . . . . 120.000 gl
21. S finančnim zakonom za leto 1894. pod
naslovom 6, g. 8, št. 1, za uravnavo Voltave dovoljeni
in s cesarskim ukazom z dne 25. junija 1898. 1.
(drž. zak. št. 104) do konca decembra 1898. 1.
podaljšani kredit za 420.000 gl.
22. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 6, g. 8, št. 1, v isti namen dovoljeni in
s cesarskim zakonom z dne 25. junija 1898. 1. (drž.
zak. št. 104) do konca decembra 1898. leta podaljšani
kredit za • . . 420.000 gl.
23. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 6, g. 8, št. 3, za napravo pristanišč za
plave na Voltavi in Labi dovoljeni in s cesarskim
ukazom z dne) 25. junija 1898. L (drž. zak.
št. 104) do konca decembra 1898. 1. podaljšani kredit
za 30.000 gl
24. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 6, g. 8, št. 3 v isti namen dovoljeni in
s cesarskim ukazom z dne 25. junija 1898. 1. (drž.
zak. št. 104) do konca decembra 1898. podaljšani
kredit za 30.000 gl.

Kos LXXXVI. 238. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 565
25. S finančnim zakonom zaleto 1897. podi
naslovom 6, g. 8, št. 2, za uravnavo Labe dovoljeni
kredit za 80.000 gl.
26*. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 6, g. 8, št. 3, v nabavo vladnega parnika
dovoljeni kredit za 21.000 g].
27. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 6, g. 8, št. 4 kot državni prispevek za
uvodna dela kanalazacije male Labe od Melnika do
Kraljevega gradca dovoljeni kredit za . 10.000 gl.
28. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 6, g. 13 kot državni prispevek k stroškom
za izsuševanje močvirij ob izteku reke Jadro pri
Solinu dovoljeni kredit za 10.000 gl.
29. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 7, g. 1 za novo stavbo uradnega poslopja
za oskrbo okrajnega glavarstva Deutsch-Landsberg
dovoljeni kredit za 21.500 gl
30. Z zakonom z dne 23. decembra 1894. leta
(drž. zak. št. 243) za stavbo uradnega poslopja
v Floridsdorfu dovoljeni in s cesarskim ukazom
z (Jne 25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do
konca decembra 1898. 1. podaljšani kredit, in to za
naslov 3. javna varnost za 123.910 gl.
„ 4. državna stavbna služba za . 12.650 „
„ 7. nove stavbe politične
uprave in veče priredbe za 63.690 „
vkupe . 200.250 gl.
B. Ministrstvo za bogocastje in nauk.
1. S finančnim zakonom za leto 1893. pod
naslovom 10, g. 5, v okras avle vseučilišča na
Dunaju kot 1. obrok dovoljeni in s cesarskim ukazom
z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do
konca decembra 1898. L podaljšani kredit za
15.000 gl.
2. S finančnim zakonom za leto 1894. pod
naslovom 10, g. 5, v isti namen kot 2. obrok
dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . . . . 15.000 gl.
3. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 10, g. 5, v isti namen kot 3. obrok dovoljeni
in s cesarskim ukazom za 1. 1898. 1. (drž.
zak. št. 104) do konca decembra 1898.1. podaljšan,
kredit za 5.000 gl 1
4. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10, g. 5, v isti namen kot 4. obrok
dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za 5.000 gl.
5. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 10, g. 5, v isti namen kot 5. obrok dovoljeni
kredit za 5.000 gl.
6. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 10, g. 5, v umetalniški okras vseučilišča
krakovskega kot 4. in zadnji obrok dovoljeni
kredit za 5.000 gl.
7. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10, g. 7, v obnovo pročelja stolne
cerkve v Salcburgu kot 1. obrok dovoljeni in s cesarskim
ukazom z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak.
št. 104) do konca decembra 1898. 1. podaljšani
kredit za 5.000 gl
8. S finančnim zakonom za teto 1897. pod
naslovom 10, g. 7 v isti namen kot 2. obrok dovoljeni
kredit za 10.000 gl.
9. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10, g. 7, za popravo župne cerkve na
Poljani kot 1. obrok dovoljeni in s cesarskim ukazom
z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do
I konca decembra 1898. 1. podaljšani kredit za
1.500 gl.
10. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslavom 10. g 7 v isti narrten kot 2. obrok dovoljeni
kredit za 1.500 gl.
11. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 10, g. 7, v popravo župne cerkve
sv. Oswalda v Eisenerzu kot 1. obrok nadaljne podpore
dovoljeni kredit za 1.500 gl.
12. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10, g. 7, v popravo cerkvenih poslopij
v Neubergu dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne
25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca
decembra 1898. 1. podaljšani kredit za . 3.000 gl.
13. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 10, g. 7, v popravo župne cerkve v Neubergu
dovoljeni kredit za 3.000 gl.
14. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 10, g. 7 v popravo rektorské palače v Dubrovniku
kot 1. obrok dovoljeni kredit za 10.000 gl.
15. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10, g. 7, v popravo zrcalne kapele
v Klementinu v Pragi dovoljeni in s cesarskim ukazom
z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104)
do konca decembra 1898. 1. podaljšani kredit za
500 gl.
16. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 10, g. 7 v isti namen dovoljeni kredit za
1.200 gl.
129*

566 Kos LXXXVI. 238. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
17. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10, g. 7, v popravo fresk v kapeli
Sv. Barbare frančiškanskega samostana v Polznju
kot 1. obrok dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne
25. junija 1898. L (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . . 1.000 gl.
18. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 10, g. 7 v popravo frančiškanskege samostana
v Polznju dovoljeni kredit za . . 2.120 gl.
19. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 10, g. 7 za uvodna dela v popravo cerkve
sv. Jurija na Hradčanih v Pragi dovoljeni kredit za
4.000 gl.
20. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 10, g. 7 v popravo cerkve sv. Václava
v Pragi kot 1. obrok dovoljeni kredit za . 5.000 gl.
21. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 10, g. 7, v popravo župne cerkve v Sedlecu
dovoljeni kredit za 5.000 gL
22. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 10, g. 7, v popravo italijanske kapele
v Pragi dovoljeni kredit za 1.000 gl.
23. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 10, g. 7, v popravo graščinskega poslopja
v Rzeszowu kot 1. obrok dovoljeni in s cesarskim
ukazom z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak.
št. 104) do konca decembra 1898. 1. podaljšani
kredit za 2.700 gl.
24. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 10, g. 7, v isti namen kot 2. obrok
dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za 2.700 gl
25. S finančnim zakonom za leto 1893. pod
naslovom 10, g. 8, za nakup zemljišč, da se razkrije
bazilika v Solinu, kot 3. in zadnji obrok dovoljeni
in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . . . . 2.900 gl.
26. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 11, g. 8, za nove, prezidane in prizidane
stavbe, potem za vece stavbne naprave na Kranjskem
dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija'
1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . . . . 15.000 gl
28. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 11, g. 12, za stavbne prispevke v Dalmaciji
dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
1898.1. (drž. zak. št. 104) dokonca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . . . . 1.000 gl.
29. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 11, g. 13, za nove. prezidane in prizidane
stavbe, potem za kupnine na Češkem dovoljeni kredit
za 43.248 gl.
30. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 11, g. 13, za stavbne prispevke na
Češkem dovoljeni kredit za 20.000 gl.
31. S finančnim zakonom zaleto 1895. pod
naslovom 11, g. 18, za nove, prezidane in prizidane
stavbe v Bukovini dovoljeni in s cesarskim ukazom
z dne 25. junija 1898.1. (drž. zak. št. 104) do konca
decembra 1898. 1. podaljšani kredit za . 6.000 gl.
32. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 11, g. 18, v isti namen dovoljeni in s cesarskim
ukazom z dne 25. junija 1898 1. (drž. zak.
št. 104) do konca decembra 1898. 1. podaljšani
kredit za 4.000 gl.
33. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 11, g. 18, v isti namen dovoljeni kredit
za 7.535 gl.
34. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 12, g. 2, v popravo cerkve Marije „am
Gestade" na Dunaju kot 10. obrok dovoljeni
kredit za 13.600 gl.
35. S finančnim zakonom za leto 1891. pod
naslovom 12, g. 2., da se začne staviti zvonik pri
stolni cerkvi v Šibeníku, kot 1. obrok dovoljeni in
s cesarskim ukazom z dne 25. junija 1898. 1. (drž.
zak. št. 104) do konca decembra 1898. 1. podaljšani
kredit za 3.000 gl.
36. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 14, za nove, prezidane in prizidane stavbe
v Dalmaciji dovoljeni kredit za . . . . 12.530 gl.
37. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 15, g. 1. za nabavo, postavo in uravnavo
astro foto grafičnega daljnogleda za vseučiliško
zvezdarnico na Dunaju kot 2. in zadnji obrok dovo-
Ijeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija 1898. 1.
(drž. zak. št. 104) do konca decembra 1898. 1. podaljšani
kredit za 15.000 gl.
38. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
27. S finančnim zakonom za leto 1894. pod naslovom 15., g. 1., za vpeljavo električne svečave
naslovom 11, g. 12, za stavbne prispevke v Dalma- na več klinikah v obči bolniščnici na Dunaju dovociji
dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. ju- Ijeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija 1898.1.
nija 1898. 1. (drž. zak. št, 104) do konca decembra (drž. zak. št. 104) do konca decembra 1898. 1. po-
1898. 1. podaljšani kredit za . . . . 8.180 gl. I daljšani kredit za 4.260 gl.

Kos LXXXVI. 238. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 567
39. S finančnim zakonom za leto 1897. pod 50. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
1
naslovom 15, g. 1, za priredbo kamenenih kadi naslovom 16, g. 1, v nabavo telovadnega orodja in
v patologično-anatomičnem zavodu vseučilišča na I omar za državni realni in visi gimnazij v Chrudimu
Dunaju dovoljeni kredit za 4.900 gl. (češki)kot2.in zadnji obrok dovoljeni kredit za 61 b gl.
40. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 1.5, g 4, za pripravo prostora za dermatologično
kliniko na nemškem vseučilišču v Pragi dovoljeni
kredit za 375 gl.
41. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 15, g. 4, za ohranjajoče stavbne naprave
v obči bolnišnici v Pragi dovoljeni kredit za 4.430 gl.
42. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 15, g. 6, za napravo gorke hiše na botaničnem
vrtu vseučilišča v Krakovu kot 1. obrok
dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . . . . 18.000 gl.
43. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 15, g. 6, v isti namen kot 2. in zadnji
obrok dovoljeni kredit za 1.500 gl.
44. S finančnim zakonom zaleto 1896. pod
naslovom 15, g. 6, za novo stavbo patologičnoanatomičnega
zavoda vseučilišča v Krakovu kot 6. in
zadnji obrok dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne
25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . 25.000 gl.
45. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 15, g. 6, v nakup zbirke galvanskih odtiskov
staropoljskih pečatov kot 1. obrok dovoljeni
kredit za 350 gl.
46. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 15, g. 6, v nabavo opravnih predmetov
za Collegium novum dovoljeni kredit za . 318 gl.
m
47. S finančnim zakonom zaleto 1897. pod
naslovom 15, g. 7, v napravo zavoda za vodni plin
v poslopju zavoda na vseučilišču v Černovicah kot
1. obrok dovoljeni kredit za . . . . 6 000 g].
48. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 16, g. 1, za stavbne naprave v licejskem
poslopju v Ljubljani dovoljeni in s cesarskim ukazom
z dne 25. junija 1898.1. (drž. zak. št. 104) do konca
decembra 1898. 1. podaljšani kredit za . 9.900 gl.
49. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 16, g. 1, da se postavi železni mrežni
plot pri poskuševalnem vrtu učiteljske pripravnice
v Litomericah za gimnazij v Litomericah (nemški),
dovoljeni kredit za 460 gl.
51. S finančnim zakonom za leto 1893. pod
naslovom 16. g. 1, kot podpora mestni občini Bučač
za napravo novega gimnazijskega poslopja dovoljeni
in s cesarskim ukazom z dne 25. junija 1898. 1.
(drž. zak. št. 104) do konca decembra 1898. L podaljšani
kredit za 20.000 gl.
52. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 16, g. 1, za napravo novega vodnjaka na
dvorišču poslopja državnega gimnazija v Tarnowu
(poljskega) dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne
25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca
decembra 1898. 1. podaljšani kredit za . 800 gl.
53. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 16, g. I, za notranjo opravo šolskega poslopja
državnega gimnazija v Bučaču dovoljeni kredit
za 5.000 gl.
54. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 16, g. 2, v nabavo stenskih obešal in
stojal za dežnike na državni realki na Dunaju
(XVIII, okraj) dovoljeni kredit za . . . . 400 gl.
55. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 16, g. 2, za notranjo opravo državne
realke v Kraljevih vinogradih dovoljeni kredit za
6.000 gl.
56. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 16, g. 2, za vzdržbene naprave v poslopju
nemške državne realke v Budějovicah kol
zadnji obrok dovoljeni kredit za . . . 1.340 gl.
57. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 16, g. 2; v nabavo učil in telovadnega
orodja za državno realko v Jičinu kot zadnji obrok
dovoljeni kredit za 300 gl.
58. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 16, g. 2, za novo stavbo državne realke
v Krakovu kot 3. in zadnji obrok dovoljeni in s cesarskim
ukazom z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak.
št. 104) do konca decembra 1898. podaljšani
kredit za 50.000 gl.
59. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 18, g. 1, za opravo delovnic strokovne
šole za umetalno obrtno obdelovanje kovin na umetalnoobrtni
šoli v Pragi kot 1. obrok dovoljeni in
s cesarskim ukazom z dne 25. junija 1898. 1. (drž.
zak. št. 104) do konca decembra 1898.1. podaljšani
kredit za 500 gl.

568
Kos LXXXVI. 238. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
60. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 18, g. 1, za prizidano stavbo državne
obrtne šole v Libercu kot 5. obrok dovoljeni kredit
za 32.000 gl.
61. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 18, g. 1, v nakup stavbišča za nameravano
novo stavbo češke državne obrtne šole v Brnu dovoljeni
kredit za 32.000 g].
62. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 18, g. 1, kot prispevek občini Belsko za
prizidano stavbo k tamošnjemu poslopju državne
obrtne šole kot 1. obrok dovoljeni kredit za 1.000 gl.
63. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 18, g. 1, v opravo mehanične tkalnice
na tkalski šoli v Humpolcu kot 4. in zadnji obrok
dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . . . . 700 gl.
64. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 18, g. 1, v opravo mehanične tkalnice na
tkalski šoli v Ašu kot 5. obrok dovoljeni kredit
za 5.000 gl.
65. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 18, g. 1, za notranjo opravo tkalske šole
v Strakonicih kot 2. obrok dovoljeni kredit za
1.500 gl.
66 S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 18, g. 3, v prvo opravo za državno trgovsko
šolo v Lvovu dovoljeni kredit za . 2.000 gl.
67. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 20, g. 1, v stavbne poprave in naprave
v poslopju učiteljske pripravnice v Pragi (nemške)
kot 1. obrok dovoljeni kredit za . . . 3.700 gl.
68. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 23, g. 1, za obnovo cerkve v Tohovici
kot 1. obrok dovoljeni kredit za . . 4.500 gl.
69. S finančnim zakonom za leto 1897. pod j
naslovom 23, g. 1, za poprave na cerkvi sv. Ignacija j
v Jičínu kot 1. obrok dovoljeni kredit za 3.300 gl. i
2. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
poglavjem 10, naslovom 5, finančna straža, za
novo stavbo uradnega poslopja v Deutsch-Landsberg
kot 1. obrok dovoljeni kredit za . 5.500 gl.
3. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
poglavjem 10, naslovom 9, pri zemljarinskem katastru
za pregled zemljarinskega katastra dovoljeni
kredit za . 1,390.000 gl.
4. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
poglavjem 15, naslovom 1, pri dohodku od soli za
nove stavbe in drugačne izredne razhodke dovoljeni
kredit za 606.000 gl.
5. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
poglavjem 1 6, naslovom 3, prodaja tobaka, za nove
stavbe dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . . . , 108.250 gl.
6. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
poglavjem 16, naslo\om 2, uprava tobaka, za nove
stavbe dovoljeni kredit za 325.000 gl.
7. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
poglavjem 16, naslovom 3, prodaja tobaka, za nove
stavbe dovoljeni kredit za 36.200 gl.
8. Z zakonom z dne 23. decembra 1894. leta
(drž. zak. št. 243) za stavbo uradnega poslopja
v Floridsdorfu dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne
25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit, in to:
pod poglavjem 10., naslovom 3. za .
» » 10., „ 6. „ .
10., „ 9. „ .
. 3.620 gl.
. 24.450 „
. 1.280 „
vkupe . 29.350 gl.
9. Z zakonom z dne 23. decembra 1897. 1.
(drž. zak. št. 298) pockčlenom lib) v odpravo škode
po povodnjah pri solinah dovoljeni kredit za
120.000 gl.
D. Trgovinsko ministrstvo.
C. Finančno ministrstvo.
1. S finančnim zakonom za leto 1891. pod
i naslovom 8, g. 7, za razširbo pristaniških naprav
J v Trstu dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne
1. S finančnim zakonom za leto 1896. pod ! 25> junjja 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca depoglavjem
10, naslovom 5, finančna straža, za \ Cembra 1898. 1. podaljšani kredit za . 976.000 gl.
stavbo uradnega poslopja v Voitsbergu dovoljeni in
s cesarskim ukazom z dne 25. junija 1898. 1. ' 2. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
(drž. zak. št. 104) do konca decembra 1898. 1. po- naslovom 7, g. 3, za napravo pristajalnega mola
daljšam kredit za 4.800 gl. v Pulju kot 5. obrok dovoljeni kredit za 25.000 gl.

Kos LXXXVI. 238. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898. 569
3. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 7, g. 4, za napravo hranilnega nasipa v
Krapanju dovoljeni kredit za . . . . 7.700 gl.
4. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 9, g. 4, pri poštnem in telegrafskem zavodu
za stroške stavb novih poštnih in telegrafskih
poslopij dovoljeni kredit za . . . . 171.000 gl.
5. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 9, g. 6, za priredbe novih ali razširbe že
obstoječih uradov dovoljeni kredit za . 74.000 gl.
6. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom G, g. 6, za novo stavbo uradnega poslopja
v Deutsch-Land sbergu kot 1. obrok dovoljeni
kredit za 3.000 gl.
E. Ministrstvo za železnice.
1. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
poglavjem 27, naslovom 14, g. 1, za napravo postranskega
voda k vodni postaji na kolodvoru v Mittelgrundu
dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne
25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za 7.410 gl.
v zlatu ali v avstrijski vrednoti . . . . 8.820 gl
2. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
poglavjem 28, naslovom 7, g. 1, za razširbo postaje
Nowy Sa^cz dovoljeni in s cesarskim ukazom
z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca
decembra 1898.1. podaljšani kredit za . 50.000 gl.
3. S finančnim zakonom za Jeto 1897 v poglavju
28, naslovu 4, g. 2, za investicije iz investicijskega
zaklada podržavljenih prog družbe avstrijskih
lokalnih železnic dovoljeni kredit za 19.000 gl
4. S cesarskim ukazom z dne 15. julija 1897.1'
pod naslovom gradnja državnih železnic, gradnja
proge Stanislav—Woronienka, izdatki za veča dela,
dovoljeni kredit za 150.000 gl
F. Poljedelsko ministrstvo.
1. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 2 za uredbo bakteriologične delavnice na
Dunaju dovoljeni kredit za 86.000 gl
2. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, št. 16, za oblastvene naredbe vsled
nezakonitega narejanja in nezakonitega prodajanja
vinu podobnih pijač in takih, ki imajo vino v sebi,
dovoljeni kredit za 3.000 gl.
G. Pravosodno ministrstvo.
1. S finančnim zakonom za leto 1891. pod
naslovom 4, g. 22, za stavbo poslopja okrožne
sodnije v Rzeszowu dovoljeni in s cesarskim ukazom
z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do
konca decembra 1898. 1. podaljšani kredit za
5.000 gl.
2. S finančnim zakonom za leto 1892. pod
naslovom 4, g. 14, za razširno stavbo sodnega
poslopja v Zadru dovoljeni in s cesarskim ukazom
z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104) do
konca decembra 1898. 1. podaljšani kredit za
17.000 gl.
3. S finančnim zakonom za leto 1893. pod
naslovom 4, g. 28, za stavbo poslopja okrožne
sodnije v Novem Sa^czu kot 1. obrok dovoljeni in
s cesarskim ukazom z dne 25. junija 1898. 1. (drž.
zak. št. 104) do konca decembra 1898. L podaljšani
kredit za 5.000 gl.
4. S finančnim zakonom za leto 1894. pod
naslovom 4, g. 28, v isti namen kot 2. obrok do
voljeni in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
1898. 1. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. L podaljšani kredit za . . . . 15.000 gl.
5. S finančnim zakonom za leto 1895. pod
naslovom 4, g. 25, za stavbo uradnega poslopja
v Horodenki kot 1. obrok dovoljeni in s cesarskim
ukazom z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104)
do konca decembra 1898. podaljšani kredit za
13.000 gl.
6. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 4, g. 28, v isti namen kot 2. obrok dovoljeni
in s cesarskim ukazom z dne 25. junija
1898. L (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . . . . 12.000 gl.
7. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 33, v isti namen za veče potrebščine
dovoljeni kredit za 5.000 gl.
8. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 4, g. 32, za stavbo tretjega krila pri jetniščnici
v Tarnopolu dovoljeni in s cesarskim ukazom
z dne 25. junija 1898. L (drž. zak. št. 104)
do konca decembra 1898. 1. podaljšani kredit za
15.000 gl.
9. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 38, v isti namen kot 2. obrok dovoljeni
kredit za 25.000 gl.
10. S finančnim zakonom za leto 1896. pod
naslovom 4, g. 33, za btavbo uradnega poslopja

570
Kos LXXXVI. 238. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
v Kossowu kot 1. obrok dovoljeni in s cesarskim
ukazom z dne 25. junija 1898. 1. (drž. zak. št. 104)
do konca decembra 1898. 1. podaljšani kredit za
10.000 gl
11. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 39, v isti namen kot zadnji obrok
dovoljeni kredit za 15 000 gl.
12. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 16, za nakup stavbišča za sodno poslopje
v Ljubljani dovoljeni kredit za . 22.130 gl.
13. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 17, za nakup in priredbo vojašnice
v Novem mestu dovoljeni kredit za . . 50.000 gl.
14. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 19; za stavbo sodnega poslopja in
jetniščnice v Šibeniku dovoljeni kredit za 3.000 gl. |
15. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 25, za stavbo poslopja okrožne sodnije
in jetniščnice v Hostinní dovoljeni kredit za
30.000 gl.
16. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 26 za stavbo uradnega poslopja
v Karlovih varih kot 1. obrok dovoljeni kredit za
30.000 gl.
17. S finančnim zakonom zaleto 1897. pod
naslovom 4, g. 28, za stavbno vodstvo pri stavbi
sodnega poslopja in jetniščnice v Šlanu dovoljeni
kredit za , 3.000 gl.
18. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 29, za stavbo sodnega poslopja v
v Tabru dovoljeni kredit za . . . . 10.000 gl.
19. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 30, za stavbo sodnega poslopja in
jetniščnice v Ogrskem Gradišču dovoljeni kredit za
54.000 gl.
20. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 44, za stavbo sodnega poslopja
v Zborówu kot 1. obrok dovoljeni kredit za
25.000 gl.
21. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 46, za stavbo uradnega poslopja v
Žydaczówu kot 2. obrok dovoljeni kredit za
15.000 gl.
22. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 47, za stavbo uradnega poslopja v
Kamionki strumilovi kot 1. obrok dovoljeni kredit
za 10.000 gl.
23. S finančnim zakonom zaleto 1897. pod
naslovom 4, g. 48, da se postavi drugo nadstropje
na uradno poslopje v Ztoczówu, dovoljeni kredit
za 12.400 ^l
24. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 4, g. 50, za stavbo uradnega poslopja v
Serethu kot 1. obrok dovoljeni kredit za 25.000 gl
25. S finančnim zakonom za leto 1897. pod
naslovom 6, g. 2, za stavbo poslopja za stanovanje
uradnikov pri kaznilnici Karthaus dovoljeni kredit
za 25.000 gl.
26. Z zakonom z dne 23. decembra 1894. 1.
(drž. zak. št. 243), za stavbo uradnega poslopja
v Floridsdorfu dovoljeni in s cesarskim ukazom z dne
25. junija 1898. ]. (drž. zak. št. 104) do konca decembra
1898. 1. podaljšani kredit za . 14*0.400 gl.
II. V investicijskem proračunu.
A, Ministrstvo za notranje stvari.
1. S finančnim zakonom za leto 1897.. priloga
II, pod št. 2, za napravo pristanišč za plave na
Voltavi in Labi dovoljeni kredit za . . 310.000 gl.
2. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
II, pod št. 5, za stavbo uradnega poslopja v
Krakovu dovoljeni kredit za . . . . 200.000 gl.
1*. Ministrstvo za bogoeastje in nauk.
1. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
11, pod št. 1. za higijenični zavod na Dunaju
kot 1. obrok dovoljeni kredit za . . . 100.000 gl.
2. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
II, pod št. 2, za prezidanje tovarne za puške na
Dunaju kot 1. obrok dovoljeni kredit za 270.000 gl.
3. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
II, pod št. 5, za vseučiliške zavode v Insbruku
kot 1. obrok dovoljeni kredit za . . . 200.000 gl.
4. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
II, pod št. 6, za očesno kliniko v Krakovu dovoljeni
kredit za 120.000 gl.
5. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
II, pod št. 7, za medicinsko kliniko v Krakovu
dovoljeni kredit za 160.000 gl.
6. S finančnim zakonom za lelo 1897., priloga
II, pod št. 8, dodelanje tehnike na Dunaju kot
1. obrok dovoljeni kredit za . . . 100.000 gl.

Kos LXXXVI. 238. Cesarski n ^az z dne 28. decembra 1898. 57 1
7. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
II, pod št. 17, za novo stavbo gimnazijskega poslopja
v Ljubljani kot 1. obrok dovoljeni kredit za
100 000 gl.
8. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
II, pod št. 1 2, za akademični gimnazij v Pragi
v nakup zemljišča dovoljeni kredit za . 156.600 gl#
9. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
II, pod št. 14, za gimnazij in učiteljsko priprav -
nico v Olomucu kot 1, obrok dovoljeni kredit za
1 50.000 gl.
10. S finančnim zakonom za leto 1897., prilogall,
pod št. 19, za nakup zemljišča in kot 1. obrok
stavbnih stroškov za državno višo realko v Gradcu
dovoljeni kredit za 129.000 gl.
11. S finančnim zakonom za leto 1897., pri"
loga II, pod št. 20, za stavbo Češke državne više re"
alke v Brnu kot 1. obrok dovoljeni kredit za
30.000 gl.
C. Finančno ministrstvo.
1. S finančnim zakonom za leto 1897., pri«
loga II, pod št. 2, za stavbo uradnega poslopja v
XV. okraju na Dunaju dovoljeni kredit za 200.000 gl.
2. S finančnim zakonom za leto 1897.. priloga
II, pod št. 3, za stavbo uradnega poslopja na
Pofrcu v Pragi kot 1. obrok dovoljeni kredit za
100.000 gl.
3. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
II, pod št. 4, za stavbo uradnega poslopja v
Kolomeji dovoljeni kredit za . . . . 120.000 gl.
D. Trgovinsko ministrstvo.
S finančnim zakonom za leto 1897., priloga II,
pod št. 4, za stavbo, oziroma kupno pridobitev
poštnega poslopja na zapadnem kolodvoru na Dunaju
dovoljeni kredit za 68.000 gl.
E. Ministrstvo za železnice.
V nastopnem imenovani, s finančnim zakonom
za leto 1897., priloga II, dovoljeni krediti, in sicer:
a) Gradnja državnih železnic:
1. Pod št. 1 za gradnjo železnice Halicz—
Ostrów (Tarnopol) s kriloma v Brzezany in Podhajce
1,344.000 gl.
(Sloveni seh.)
2. Pod št. 2 za giaclnjo železnice Chodorów—
Podwysokie 1,214.940 gl.
3. Pod št. 5 za gradnjo železnice Lindewiese —
Barzdorf (Heinersdorf) 49.470 gl.
4. Pod št. 6 za gradnjo lokalne železnice
Niklasdorf— Zuckmantel 14.690 gl.
5. Pod št. 7 za gradnjo železnice Beroun—
Dušnik 857.660 gl.
6. Pod št. 10 za gradnjo lokalne železnice
Grulich (Lichtenau)—Schildberg . . 780.000 gl.
7. Pod št. 11 za gradnjo lokalne železnice
Bärn—Andersdorf— Hof 275.000 gl.
8. Pod št. 12 za gradnjo lokalne železnice
Olbersdorf—Hotzenplotz 660.000 gl.
b) Udeležba ob dobavi glavnice v namen
gradnje zasebnih železnic.
7. Pod št. 14 za gradnjo lokalnih železnic:
Čerčan—Kolin s krilom v Kácov . . 300.000 gl.
Strakonice—Breznice 200.000 „
Blatna—Nepomuk 22.000 „
Breznice—Rožmital 32.000 „
Karlovi vari—Merkelsgrün . . . . 40.000 „
Kyprice—Rakousi 40.000 „
10. Pod št. 15 državni prispevek za izdelavo
proge lokalne železnice Chabówka—Neumarkt
1,300.000 gl.
11. Pod št. 16 državni prispevek za gradnjo
železnice Lužan—Zaleszczyki, Hliboka—Sereth,
Radautz—Frassin (Brodina) in Nepolokouc—Wyžnice,
enkratni državni prispevek . . 1,500.000 gl.
c) Obrat državnih železnic.
12. Pod št. 17 v napravo drugega tira: Solnograd—državna
meja 126 000 gl.
13. Pod št. 18 za razširitev postaj in k njim
pripadajočih naprav:
postaja Nowy S^cz 50.000 gl.
postaja Praga in naprava za spravljanje
vlakov v Nusle (7. obrok) . . . . 150.000 „
F. Poljedelsko ministrstvo.
S finančnim zakonom za leto 1897 ; priloga II,
pod št. 1. za investicije v državnih gozdih kot
1. obrok dovoljeni kredti za . . . . 500.000 gl.
130

572 Kos LXXXVI. 238. Cesarski ukaz z dne 28. decembra 1898.
6. Pravosodno ministrstvo.
1. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
II, pod št. 3, za stavbo sodnega poslopja
v Ljubljani kot 1. obrok dovoljeni kredit za
100.000 gl.
2. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
II, pod št. 4, za stavbo poslopja okrožne sodnije
v Gorici kot 1. obrok dovoljeni kredit za 100.000 gl.
3. S finančnim zakonom za leto 1897., priloga
II, pod št. 7, za stavbo sodnega poslopja in
jetniščnice v Olomucu kot 2. obrok dovoljeni kredit
za ' 100.000 gl.
8. 4.
Da izvrši ta ukaz, ki stopi s 1. dnem januarja
1899 1. v moč, se naroča Mojemu finančnemu ministru.
V Schönbrunnu, dne 28. decembra 189 8.
Franc Jožef s. .r.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Kaizl s. r. Jedrzejowicz s. r.
Di Pauli s. r.

Leto 1898
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVII. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1898.
Vsebina: Št. 239. Cesarski ukaz, da se podaljšuje veljavnost določil dosedanje carinske in trgovinske zveze z deželanii
ogrske krone in o razmerju k avstrijsko-ogrski banki.
339.
Cesarski ukaz z dne 30. decembra
1898. L,
da se podaljšuje veljavnost določil dosedanje carinske
in trgovinske zveze z deželami ogrske
krone in o razmerju k avstrijsko-ogrski banki.
Na podstaví g. 14 državnega osnovnega zakona
z dne 21. decembra 1867.1. (drž. zak. št. 141)
ukazujem tako:
8. l.
S cesarskim ukazom z dne 30. decembra
1897.1. (drž. zak. št. 308) do 31. decembra 1898.1.
v moči vzdržana veljavnost določil carinske in trgovinske
zveze, sklenjene med kraljevinami in deželami,
zastopanimi v državnem zboru, in med deželami
ogrske krone po zakonu z dne 27. junija
1878. 1. (drž. zak. št. 62) in podaljšane ter predrugačene
z zakonom z dne 21» maja 1887. 1.
(drž. zak. št. 48) z nadaljnimi predrugačbami vred,
nastalimi po zakonih z dne 25. julija 1891. 1. (drž.
zak. št. 105), z dne 2. avgusta 1892. 1. (drž. zak.
št. 127), z dne 27. decembra 1893. 1. (drž. zak.
št. 191) in z dne 27. februarja 1897. 1. (drž. zak.
št. 72) se podaljšuje do 31. decembra 1899.1.
Za isto dobo trajanja ostane glede uporabe
carinskih dohodkov neizpremenjeno določilo, ukrenjeno
v g. 1 zakona z dne 21. maja 1887. 1. (drž.
zak. št. 47).
g. 2.
S cesarskim ukazom z dne 30. decembra
1897. 1. (drž. zak. št. 308) do 31. decembra
1898. 1. v moči vzdržana veljavnost zakona z dne
21. maja 1887. 1. (drž. zak. št. 51), o podaljšbi
privilegija avstrijsko-ogrske banke, in pa veljavnost
zakonov z dne 12. junija 1890.1. (drž. zak. št. 112)
in z dne 2. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 129) se
podaljšuje do 31. decembra 1899. 1.
V zvezi s tem se z omenjenim cesarskim ukazom
v moči vzdržana veljavnost zakona z dne
21. maja 1887. 1. (drž. zak. št. 49), s katerim se
je vladi kraljevin in dežel, zastopanih v državnem
zboru, dala oblast, da sme na podstaví zakona
z dne 27. junija 1878. 1. (drž. zak. št. 64) skleniti
glede dolga prvotnih 80 milijonov goldinarjev,
dolžnih avstrijsko-ogrski banki, z ogrsko vlado nov
dogovor, vzdržuje tako, da ostanejo določila dogovora,
sklenjenega na podstaví tega zakona, v moči
do 31. dne decembra 1899. L, oziroma da se
izvedba določil člena III. v tem dogovoru odloži
na eno leto.
(Slovenisoh.) 131

574
Potemtakem se daje finančnemu ministru
oblast, da sklene vsled podaljšbe privilegija potrebni
dogovor z avstrijsko-ogrsko banko.
g. 3.
Precej ko stopijo med letom 1899. v veljavnost
dogov ri med kraljevinami in deželami, zastopanimi
v državnem zboru, in med deželami
ogrske krone o stvareh, oznamenjenih v g g. 1. in 2.,
in pa tudi tedaj, kadar se glede teh stvari v eželah
ogrske krone ne vzdrži neizpremenjeno dosedanje
stanje ali vzajemnost, izgube v gg. 1. in 2.
ukrenjene naredbe veljavnost.
Kos LXXXVII. 239. Cesarski ukaz 7 dne 30. decembra 1898.
g. 4.
Ta ukaz zadobi moč s 1. dnem januvarja
1899. leta.
Izvršiti ga je naročeno vsemu Mojemu ministrstvu.
Na Dunaju, ^ne 30. decembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r.
Wittek s. r.
Bylandt s. r.
Kaizl s. r.
Welsersheimb s. r.
Ruber s. r.
Kast s. r.
Jedrzejowicz s. r.
Di Pauli s. r.

Leto 1898. «5
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXXXVIII. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1898.
Vsebina: Št. 240. Najviše ročno pismo o razmerju, v katerem morajo kraljevine in dežele, zastopane v državnem
zboru, prispevati v letu 1899. k stroškom skupnih stvari.
S40. I
Najviše ročno pismo z dne 30. decembra
1898. 1.
o razmerju, v katerem morajo kraljevine in dežele.
zastopane v državnem zboru, prispevati v letu
1899. k stroškom skupnih stvari.
Njegovo c. in k. apostoljsko Veličanstvo je blagovolilo
najmilostiveje izdati nastopno Najviše ročno
pismo :
Ljubi grof Thun!
Ker se med zakonitima zastopoma kraljevin in
dežel, zastopanih v državnem zboru, in dežel ogrske
krone glede razmerja, v katerem morajo one
v letu 1899. prispevati k stroškom skupnih stvari,
ni dosegel dogovor po zmislu g. 3 v zakonu z dne |
21. decembra 1867. L, drž. zak. št. 146 (gg. 19.
20. in 21. ogrskega zakonskega člena XII. izleta
1867.), določam na podstaví g. 3. navedenega za-
kona (g. 21. navedenega zakonskega člena), da
ostane razmerje, v katerem so morale kraljevine in
dežele, zastopane v državnem zboru, in dežele ogrske
krone k stroškom skupnih stvari na podstavi
zakona z dne 21. maja 1887 1. (drž. zak. št. 47)
(odrskega zakonskega člena XXIII, izleta 1887.)
prispevati v dobi od leta 1888. do 1897. in na
podstavi Mojega ročnega pisma z dne 30. decembra
1897. 1. (drž. zak. št. 310) za leto 1898, neizpremenjeno
v veljavi za trajanje leta 1899.
Naročam Vam, da daste to na splošno znanje.
Na Dunaju, dne 30. decembra 1898.
Franc Jožef s. r.
(Slorenisch.) 132
Thun s. r.

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse Št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naiočnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moci dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, Če
se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ali vec desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od ] 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
, „ 1859. , „ , 1868. . . 12 „ | , , , 1879. , , , 1888.
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.
desetletji od 1.1870. vštevši do 1 1889. pa staneta . . . .30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
jetnik 1849. za .
1850,
n 1851. T
1852. T •
» 18N3.
9 1854. n
« 1855. JI
* 1856. M
* 1857.
1858.
T!
n •
1859. D
Jt 1860. 11
1861. B
n 1862. JI
TJ 1863. n
„ 1864.
1865.
. . 2 gl. 10 kr.
. . 5 25 ,
. . 1 v 30 ,
. -2 60 „
. . 3 9 15 „
. . 4 9 20 „
. . 2 v 35 ,
. . 2 45 „
. 2 v
80 „
. . 2 40 ,
. . 2 »
T)
. . 1 * 70 „
. . 1 » 50 „
. . 1 40 „
. . 1 * 40 „
. . 1 40 ,
. . 2
TI
Letnik 1866. za
, 1867. ,
. 1868. „
„ 1869. „
, 1870. „
„ 1871. ,
, 1872. ,
. 1873. „
, 1874. ,
, 1875. „
, 1876. „
, 1877. ,
, 1878. „
* 1879. „
. 1880. „
* 1881. „
, 1882. ,
D
n
*
J»
. . 2 gl. 20 kr.
. .2 „ - .
. • 2 „ — „
. -3 , - ,
• .1 . 40 ,
. .2 . - ,
. . 3 „ 20 „
. . 3 , 3 0 ,
• . 2 n 30 ,
. .2 , - ,
. . 1 , 5 0 ,
. .1 . ~ ,
. .2 , 30 T
. .2 , 30 „
. . 2 „ 20 „
. . 2 , 20 „
. .3 , - ,
Letnik 1883.
, 1884
, 1885.
, 1886.
, 1887.
. 1888.
, 1889.
1890.
, 1891.
„ 1892.
, 1893.
, 1894.
„ 1895.
„ 1896.
, 1897.
16 gl.
20 ,
Letniki 1870. vštevši do 1897, izdaj V drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889.1. vštevši do 1898. 1. in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celó niso došli ali pa so mu došli nedostatni,
naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni indržavni tiskarnici na
Dunaju, ill., Rennweg Št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne
cene (V4 P Q l e > to J e 2 strani, stane 1 kr.)4
za .
r
r
j, .
»
B
.
» •
„
ji •
T) *
„
TI •
TI •
20 gl.
. 2 gl. 50 kr.
. 2 . 50 ,
. 1 . 80 ,
. 8 . 30 .
• S , 60 ,
.4 , 20 ,
. 3 , — ,
.2 , 70 ,
.3 ., - ,
• 5 , - ,
• 3 „ „
.3 , - ,
.3 „ 50 „
. 3 „ 50 »
. .7 , 50 ,
Ker so T nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. L, in v izdajah ostalih
sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopolnjeni, se
dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi
vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostato* (pomanjkljive)
letnike, ter si liste urediti po tvarini.

Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXX XIX. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1898.
Vsebina: Št. 241. Ukaz, da se tiskovine, katerim je odvzet poštni debit, izključujejo od pošiljanja po železnicah
in parnoplovstvenih podjetjih.
3411.
Ukaz ministerstev za notranje
stvari, trgovino in železnice z dne
31. decembra 1898. L,
da se tiskovine, katerim je odvzet poštni debit.
izključujejo od pošiljanja po železnicah in parnoplovstvenih
podjetjih.
8. l.
Tiskovine, katerim je vzet poštni debit za kraljevine
in dežele, zastopane v državnem zboru, so
na p odstavi določil v g. 50 obratnega pravilnika
za železnice z dne 10. decembra 1892. 1. (drž. zak.
št. 207) izključene od pošiljanja po železnicah.
Enako določilo velja za pošiljanje s parobrodstvom.
8- 2-
Ako se še le potem, ko se je pošiljatev sprejela
za prevoz, ugotovi, da obsega tiskovine v g. 1 ozna-
577
menjene vrste, naj prevozno podjetje pošiljatev
ali tisti nje del, kateremu je ocitati kaj, pridrži in
to naznani političnemu oblastvu, ali v sedežu cesarskega
policijskega oblastva, temu poslednjemu.
Imenovana oblastva naj po zapisu učina obvestijo
tistega, ki ima pravico razpolagati, da se dotična
pošiljatev na njegovo željo ob njegovih stroških
vrne v inozemstvo, ali da se uniči, ako bi se to ne
zahtevalo v 4 tednih.
8.3.
Predpisi, obstoječi v poštnem prometu za ravnanje
s takimi pošiljatvama, ostanejo nedotaknjeni.
g. 4.
Spredaj stoječa določila stopijo v moč z dnem,
katerega se razglase.
Kraljeva ogrska vlada, s katero se je dogovarjalo
gl dé tega, ukrene ob enem soglasne odredbe
za dežele ogrske krone.
Thun s. r.
Di Pauli s.
(Slov*ntBch.) 133
Wittek s. r.

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse Št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naiočnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moci dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, Če
se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ali vec desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od ] 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
, „ 1859. , „ , 1868. . . 12 „ | , , , 1879. , , , 1888.
Vsa štiri desetletja od 1. 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1.1879. ... 16 gl. desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.
desetletji od 1.1870. vštevši do 1 1889. pa staneta . . . .30 gl.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo
jetnik 1849. za .
1850,
n 1851. T
1852. T •
» 18N3.
9 1854. n
« 1855. JI
* 1856. M
* 1857.
1858.
T!
n •
1859. D
Jt 1860. 11
1861. B
n 1862. JI
TJ 1863. n
„ 1864.
1865.
. . 2 gl. 10 kr.
. . 5 25 ,
. . 1 v 30 ,
. -2 60 „
. . 3 9 15 „
. . 4 9 20 „
. . 2 v 35 ,
. . 2 45 „
. 2 v
80 „
. . 2 40 ,
. . 2 »
T)
. . 1 * 70 „
. . 1 » 50 „
. . 1 40 „
. . 1 * 40 „
. . 1 40 ,
. . 2
TI
Letnik 1866. za
, 1867. ,
. 1868. „
„ 1869. „
, 1870. „
„ 1871. ,
, 1872. ,
. 1873. „
, 1874. ,
, 1875. „
, 1876. „
, 1877. ,
, 1878. „
* 1879. „
. 1880. „
* 1881. „
, 1882. ,
D
n
*
J»
. . 2 gl. 20 kr.
. .2 „ - .
. • 2 „ — „
. -3 , - ,
• .1 . 40 ,
. .2 . - ,
. . 3 „ 20 „
. . 3 , 3 0 ,
• . 2 n 30 ,
. .2 , - ,
. . 1 , 5 0 ,
. .1 . ~ ,
. .2 , 30 T
. .2 , 30 „
. . 2 „ 20 „
. . 2 , 20 „
. .3 , - ,
Letnik 1883.
, 1884
, 1885.
, 1886.
, 1887.
. 1888.
, 1889.
1890.
, 1891.
„ 1892.
, 1893.
, 1894.
„ 1895.
„ 1896.
, 1897.
16 gl.
20 ,
Letniki 1870. vštevši do 1897, izdaj V drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889.1. vštevši do 1898. 1. in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celó niso došli ali pa so mu došli nedostatni,
naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni indržavni tiskarnici na
Dunaju, ill., Rennweg Št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne
cene (V4 P Q l e > to J e 2 strani, stane 1 kr.)4
za .
r
r
j, .
»
B
.
» •
„
ji •
T) *
„
TI •
TI •
20 gl.
. 2 gl. 50 kr.
. 2 . 50 ,
. 1 . 80 ,
. 8 . 30 .
• S , 60 ,
.4 , 20 ,
. 3 , — ,
.2 , 70 ,
.3 ., - ,
• 5 , - ,
• 3 „ „
.3 , - ,
.3 „ 50 „
. 3 „ 50 »
. .7 , 50 ,
Ker so T nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. L, in v izdajah ostalih
sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopolnjeni, se
dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi
vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostato* (pomanjkljive)
letnike, ter si liste urediti po tvarini.

Leto 1898. 5 79
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XC. — Izdan in razposlan dne 31. decembra 1898.
Vsebina: Št. 242. Cesarski ukaz o dodeljevanju podpor iz državnih sredstev v odpravo stiske,
Cesarski ukaz z dne 30. decembra
1898.1.
o dodeljevanju podpor iz državnih sredstev v od-
pravo stiske.
Na postavi g. 14 državnega osnovnega zakona
z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141)
ukazujem tako :
8-1.
Moja vlada se pooblašča, v podporo pomoci
potrebnih prebivavcev po onih pokrajinah v celem
ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem
zboru, katere je zadela v letu 1898. toča ali katere
je vsled drugih elementarnih nezgod zadela
stiska ali jim preti, izdati po meri potrebščine iz
državnih sredstev znesek do 1,600.000 gl. proti
računu.
8. 2.
Ta kredit je v obče določen za podelitev nepovratnih
podpor, katere se morejo i plačati zlasti
tudi za dobavo živeža, semenja, krme za živino in
enake stvari, potem v popravo podrtih ali pošk)dovanih
poslopij in pa v izvršitev obč í koristnih javnih
del in varnostnih naredeb pomoči potrebnim
poškodovancem, občinam, okrajem, zadrugam in
skladom.
V povsem izjemnih slučajih se lahko dovolijo
tudi posameznim občinam s poroštvom deželnega
zaklada v namen, da se odpravijo elementarne
škode, zmerne brezobrestne ponapredščine iz tega
kredita, katere bo počenši s 1. dnem januvarja
1901. 1. obrokoma poplačati najdalje v 20 letih.
8.3.
Podpore in ponapredščine naj razdeljujejo
državna oblastva in sicer ponapredoine v porazumu
z deželnimi odbori.
8. 4.
Pravne listine, vloge in uradovanja glede podpor
in ponapredščin, imenovanih v tem ukazu, zlasti
tudi glede ugotovitve poslednjih, potem glede zneskov
naklonjenih iz denarnih zbirk in darov so
proste kolka in pristojbin.
8-5.
Da izvršé ta ukaz, ki stopi z dnem, katerega
se razglasi, v moč, se naroča Mojim ministrom za
notranje stvari, finance in poljedelstvo.
Na Dunaju, dne 30. decembra 1898.
Franc Jožef s. r.
Thun s. r. Welsersheimb s. r.
Wittek s. r. Ruber s. r.
Bylandt s. r. Kast s. r.
Eaizl s. r. Jedrzejowicz s. r.
Di Pauli s. r.
(Slovenisch.) 134

Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi
leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem,
hrvaškem in rumunském jeziku.
Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod —
bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl.
Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse
št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika.
Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samó, če
se je plačala prej naročnina zanj.
Kadar kdó kupi celo desetletje ali vec desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane
v nemški izdaji:
desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. I desetletje od 1. 1869. vštevši do 1. 1878.
, , 1859. „ , , 1868. . . 12 , | „ , , 1879. „ „ , 1888
Vsa štiri desetletja od L 1849. vštevši do 1. 1888. pa stanejo . . . . 60 gl.
V izdajah drugih jezikov stane:
desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889.
desetletji od 1.1870. vštevši do L 1889. pa staneta . .30 gl.
. 16 gl.
.20 gl
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
Letnik 1849. za . . • 2 gl. 10 kr. Letnik 1866. za . . . 2 gl- 20 kr. Letnik 1883. za .2 gl. 50 kr.
Tl 1850. T» * . - 5 „ 25 T
1867. T . . 2 T» » , 188i „ .2 , 50 ,
7> 1851. J» . . 1 . 30 v „ 1868. V . . 2 T) — „ , 1885. „ . 1 * 80 „
1852. r • -2 „ 60 T)
7) 1869. TI . . 3 T)
T) „ 1886. „ • 2 „ 30 ,
» 1853. v • • 3 „ 15
1870. TJ . . 1 T) 40 , r 1887. „ .2 , 50 „
T) 1854. TI . .4 , 20 TI
n 1871. T» • . .2 T)
Tl „ 1888. „ . 4- , 20 „
TI 1855. T) • . 2 „ 35 J»
n 1872. „ . . 3 T) 20 „ . 1889. „ .3 „
rt 1856. TI . -2 , 45 TI
T) 1873. Tt ' . . 3 J» 30 . , 1890. „ .2 , 70 I
ti 1857. . . 2 , 85
1874.
o
n * » 30 , , 1891. , . 3
1858. TI • . . 2 „ 40 TI
7) 1875. .' .* 2 »
, 1892. . • 5 ,
1859. T) •
v
• .2 „ — „
v 1876. 51 • . . 1 D 50 I , 1893. „ • 3 „
T> 1860. T) • . 1 , 70 TI
1877. T» . . 1 T) n , 1894. , .3 ,
T» 1861. n • • . 1 , 50
T» 1878. „ . . . 2 T) 30 „ „ 1895. „ .3 , 50
J» 1862. . - 1 , 40 „
T) 1879. n . . 2 TI 30 „ „ 1896. „ . 3 „ 50
D 1863. „ . . 1 . 40 TI
1880. n . . 2 T» 20 „ « 1897. „ .7 , 50
T) 1864. » . . 1 „ 40 r
j, 1881. . . 2 » 20 ,
T) 1865. » . .2 , — TI „ 1882. v . . 3 n
y
Letniki 1870. vštevši do 1897. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor
nemška izdaja.
Prodajne cene za desetletje od 1889.1. vštevši do 1898. 1. in pa za letnik 1898 se
naznanijo začetkom januvarja leta 1899.
NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celó niso došli ali pa so mu došli nedostatni,
naj se reklamirajo naj dalje v Štirih tednih naravnost pri c. k. dvorni in državni tiskarnici na
Dunaju, 111., Rennweg št. 16.
Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne
cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1897. L, in v izdajah ostalih
sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1897.) popolnoma dopolnjen^ se
dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno céno, ampak tudi
vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (V4 pole, to je 2 strani, stane 1 kr.)
iz založbe c. k. dvorne in državne tiskarnice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive)
letnike, ter si liste urediti po tvarini.