22. seja ObÄinskega sveta ObÄine Lenart - ObÄina Lenart

032-1/2006 

22. 09. 2009 

22. seja Občinskega sveta 

Občine Lenart 

četrtek, dne 08. oktobra 2009 ob 16. 00 uri 

28/2009

032-1/2006 

18. 09. 2009 

Na podlagi 18. in 19. člena Statuta Občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik št. 05/2007) in 20. 

in 21. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik št. 7/2007) 

s k l i c u j e m 

22. sejo Občinskega sveta Občine Lenart, ki bo 

v četrtek, dne 08. oktobra 2009 ob 16. 00 uri 

v sejni sobi 21/I. Občine Lenart, Trg osvoboditve 7. 

PREDLOG DNEVNEGA REDA: 

1. Ugotovitev sklepčnosti. 

2. Pregled zapisa sklepov 21. seje in 8. dopisne seje občinskega sveta. 

3. Potrditev dnevnega reda. 

4. Poročilo župana. 

5. Pobude in vprašanja svetnic in svetnikov občinskega sveta. 

6. Pregled pomembnejših investicij v občini Lenart. 

7. Sklep o pristopu Občine Lenart k projektu »Evropska kulturna prestolnica 2012«. 

8. Pravilnik o nagradah uspešnim študentom v občini Lenart. 

9. Sklep o ukinitvi javnega dobrega – k.o. Lenart v Slovenskih goricah. 

10. Sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi – k.o. Rogoznica. 

11. Sklep o popravilu krajevnih cest in čiščenju okolja na območju Občine Lenart. 

12. Poročilo o delu zdravstvenega doma Lenart v letu 2008/2009. 

13. Poročilo o izvedbi poletnih prireditev »LEN-ART 2009«. 

14. Poročilo o neurjih z dne 16. 06. 2009 in 04. 08. 2009 na območju občine Lenart. 

15. Poročilo o poteku aktivnosti pri gradnji daljinskega sistema ogrevanja v mestu Lenart. 

16. Mnenje občinskega sveta k imenovanju direktorja Zavoda Hrastovec-Trate. 

Prosim, da se seje zanesljivo udeležite ob napovedanem času. 

Župan: 

mag. Janez KRAMBERGER, dr. vet. med. 

2

Številka: 032-1/2006 

ZAPIS SKLEPOV 

2 

sprejetih na 21. seji Občinskega sveta Občine Lenart, ki je bila 

v ponedeljek, dne 29. junija 2009 ob 16. uri v prostorih Občine Lenart, sejan soba 21/l. 

SKLEP ŠT. 290: 

Svetnice in svetniki so potrdili zapisane sklepe 20. seje občinskega sveta, ki je 

bila v četrtek, dne 28. maja 2009. 

(PRISOTNIH 12 SVETNIC IN SVETNIKOV, 12 ZA). 


Na podlagi 18. in 19. člena Statuta Občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik 

št. 05/2007) in 20. in 21. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Lenart 

(Medobčinski uradni vestnik št. 7/2007) je bil sprejet predlagani dnevni red: 


2. Pregled zapisa sklepov 20. seje občinskega sveta. 




6. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinsko redarstvo v Občini 

Lenart - I. obravnava. 

7. Odlok o plakatiranju v Občini Lenart - I. obravnava. 

8. Odlok o občinskih cestah in javnih površinah v Občini Lenart - I. obravnava. 

9. Odlok o merilih in pogojih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih 

obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine 

Lenart. 

10. Sklep o ukinitvi javnega dobra. 

11. Sklep o povečanju odvedene odpadne vode. 


3


Na podlagi 2. odstavka 2. člena Zakona o občinskem redarstvu (Ur. l. RS, št. 

139/2006 – ZORed), 2. odstavka 49. a Zakon o lokalni samoupravi – ZLS- 

UPB2 (Ur. l. RS št. 94/2007, št. 27/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U- 

I-21/07-18, št. 76/2008, št. 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9) ter 16. člena 

Statuta Občine Lenart (MUV, št. 5/07), je Občinski svet Občine Lenart sprejel 

Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinsko redarstvo v 

Občini Lenart v I. in II. obravnavi, kot je bil predložen. 

(PRISOTNIH 13 SVETNIC IN SVETNIKOV, 11 ZA, NIHĆE PROTI). 


Na podlagi 21., 29. in 65 člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 

št. 94/07 – ZLS-UPB-2, 27/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni 

list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07, 58/07, 17/08, 21/08) in 16. člena Statuta 

Občine Lenart (MUV, št. 5/07), je Občinski svet Občine Lenart sprejel Odlok 

o plakatiranju v Občini Lenart v I. in II. obravnavi, kot je bil predložen. 

(PRISOTNIH 13 SVETNIC IN SVETNIKOV, 11 ZA, NIHČE PROTI). 


Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah - UPB1 (Uradni 

list RS; št. 33/06) in 16. člena Statuta Občine Lenart (MUV, št. 5/07), je bil 

sprejet predlog Odloka o občinskih cestah in javnih površinah v Občini Lenart 

v I. in II. obravnavi, kot je bil predložen. 

(PRISOTNIH 12 SVETNIC IN SVETNIKOV, 10 ZA, 1 PROTI). 


Na podlagi 16. člena Statuta občine Lenart (MUV, št. 5/2007) je bil sprejet 

Odlok o merilih in pogojih za določitev podaljšanega obratovalnega časa 

gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na 

območju Občine Lenart, kot je bil predložen. 



Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 

57/94, in 14/95 ter odl. US Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 63/95, 73/95, 

9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 59/99, 70/00 in 100/00), 23. 

člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Uradni list RS št. 102/04, 

14/05-popr., 120/06, Odl. US:U-I-286/04-46;ZGO-1B, 126/07) in 18. člena 

Statuta Občine Lenart (MUV št.: 5/2007) je Občinski svet Občine Lenart na 

21. redni seji, dne 29. 06. 2009 sprejel Sklep o ukinitvi javnega dobrega, kot je 

bil predložen. 


4


Na podlagi 16. člena Statuta Občine Lenart (MUV, št. 5/07) je bil sprejet Sklep 

o povečanju obračunske osnove količin odvedene komunalne odpadne vode za 

20 %, kot je bil predložen. 


Številka: 032-1/2006 

Župan: 


5

Z A P I S S K L E P O V 

sprejetih na 8. dopisni seji Občinskega sveta Občine Lenart, ki je bila z rokom za 

glasovanje do petka, dne 31. julija 2009 do 10. ure. 


Na podlagi 94. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Lenart (MUV, št. 

7/2007), drugega odstavka 11. člena, petega odstavka 61. člena in sedmega 

odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 

in 70/08 - ZVO-1B) in 16. člena Statuta Občine Lenart (MUV, št. 5/07) je bil 

sprejet predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta »Novi 

center« v Lenartu – vrtec Lenart, kot je bil predložen. 

(GLASOVALO JE 12 SVETNIC IN SVETNIKOV, 12 ZA). 


Na podlagi 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 – ZLS- 

UPB-2, 27/08), 16. čl. Statuta občine Lenart (MUV, št. 5/07) in 4. čl. Pravilnika 

o prodaji, nakupu, oddaji v zakup ali najem, oddaji za gradnjo in menjavi 

stavbnih zemljišč v lasti Občine Lenart (Ur.l. RS, št. 63/03) je bil sprejet Sklep o 

prodaji / nakupu zemljišč, kot je bil predložen. 


Župan: 


6

OBČINA LENART 

Trg osvoboditve 7, 2230 LENART V SLOV. GOR. 

Telefon: 02/729-13-10, fax: 02/720-73-52 

Datum: 22.09.2009 

6 

PREGLED POMEMBNEJŠIH INVESTICIJ V OBČINI 

LENART 

Pregled bo podan na seji 

7



Telefon: 02/729-13-10, fax: 02/720-73-52 

Številka: 610-22/2009 


7 

SKLEP O PRISTOPU OBČINE LENART K PROJEKTU 

»EVROPSKA KULTURNA PRESTOLNICA 2012« 

PREDLAGATELJ: Župan Občine Lenart 

GRADIVO PRIPRAVILA: Občinska uprava Občine Lenart 

NOSILKA: Darja Ornik 

PREDLOG SKLEPA: 

Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS,100/2005-UPB1, 

21/2006 Odl.US: U-I-2/06-22, 14/2007-ZSPDPO, 60/2007, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl. US: 

Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9), 7. in 16. člena 

Statuta Občine Lenart (MUV, št. 5/07), se sprejme Sklep o pristopu Občine Lenart k projektu 

Evropska kulturna prestolnica 2012, kot je predložen. 

8


21/2006 Odl.US: U-I-2/06-22, 14/2007-ZSPDPO, 60/2007, 94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: 


Statuta Občine Lenart (MUV, št. 5/07), je Občinski svet Občine Lenart, na _________ redni 

seji, dne __________ sprejel 

SKLEP O PRISTOPU OBČINE LENART K PROJEKTU 

EVROPSKA KULTURNA PRESTOLNICA 2012 

1. Začne se postopek in aktivnosti za pristop Občine Lenart k projektu Evropska kulturna 

prestolnica 2012. 

2. Sklep prične veljati z dnem sprejetja na Občinskem svetu Občine Lenart. 

Številka: 610-22/2009 

Datum: 

mag. Janez Kramberger, dr. vet. med. 

župan 

9

OBRAZLOŽITEV 

Mestne občine Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Slovenj Gradec in Velenje so se v letu 

2007 prijavile na javni razpis Ministrstva za kulturo za izbor slovenskega mesta , ki bo v letu 

2012 nosilec naziva Evropska prestolnica kulture. Nosilec projekta je Mestna občina Maribor. 

Svet Evropske unije je 12. 5. 2009, v Bruslju, na podlagi priporočila izbirne komisije, za 

evropski prestolnici kulture leta 2012 imenoval Maribor s partnerskimi mesti in Guimaraes v 

Portugalski. 

Evropske kulturne povezave imajo svoj začetek v letu 1985, ko so Atene kot prva evropska 

kulturna prestolnica pričele s tem projektom. Evropski parlament in evropska komisija vsako 

leto izbereta dve mesti, izjema je bilo leto 2000, ko je bilo kulturnih prestolnic kar devet. 

Po širitvi Evropske unije leta 2004 je priložnost za sodelovanje dobila tudi Slovenija. 

Evropska komisija je določila, da bosta leta 2012 kulturni prestolnici, po eno mesto iz 

Slovenije in Portugalske. Evropski kulturni prestolnici morati biti imenovani vsaj štiri leta 

pred napovedano realizacijo, medtem ko mora država članica objaviti svoj razpis najmanj 6 

let pred predvideno izvedbo projekta. V primeru Slovenije je to bilo leta 2006. 

Evropska unija postavlja 7 načel, ki jih mora izpolniti kandidat za naslov kulturne prestolnice 

Evrope: 

1. potrjeni dosežki, zlasti v modernih kulturnih programih, ki jih mesto uresničuje v t.i. 

evropskem duhu; izpostavljena je evropska dimenzija, 

2. kulturno umetniški programi, ki so aktivno vgrajeni v širše evropske regije, 

3. podpiranje in razvijanje kreativnega dela, 

4. zagotovilo, da bo v program vključenih veliko ljudi in da bo ideja kulturne prestolnice 

ostala aktivna tudi v prihodnosti, 

5. spodbuda, da bo v prestolnico prišlo veliko domačega in evropskega občinstva, 

6. omogočanje dialoga med evropskimi kulturami, 

7. povečanje veljave kulturne dediščine in izboljšanje mestne arhitekture ter nasploh 

kvalitete življenja v mestu. 

Program praviloma traja eno leto, k sodelovanju se lahko povabi tudi okoliška regija. 

Zgoraj navedene slovenske mestne občine so v januarju 2007 sklenile dogovor o sodelovanju 

pri projektu »Evropska kulturna prestolnica«, kjer je v 3. odstavku 3. člena tega dogovora 

določba, da podpisani župani sodelujočih mestnih občin tudi soglašajo z morebitno kasnejšo 

vključitvijo Mestne občine Celje v skupen program Evropske kulturne prestolnice 2012, 

kakor tudi z vključevanjem ostalih občin, ki so ožja regionalna središča v območju »vzhodne 

kohezijske regije«. Povezava z mesti, ki sodelujejo v projektu Evropska kulturna prestolnica 

2012 pomeni za Občino Lenart izjemno razvojno priložnost na področju kulture in razvoja 

gospodarskih potencialov. 

Občina Lenart s kulturnimi programi in projekti, ki se odvijajo v mestu Lenart in v okoliških 

krajih izraža svojo pripravljenost, da sodeluje v projektu Evropska kulturna prestolnica. 

10

Našo kandidaturo za sodelovanje utemeljujemo: 

Občina Lenart sodi v ožje regionalno središče v območju »vzhodne kohezijske regije«, v 

manj razviti del Slovenije, zato priključitev k projektu Evropska prestolnica kulture smatra 

kot razvojni izziv in spodbudo. S svojimi gospodarskimi, turističnimi potenciali in s kulturno 

ustvarjalnostjo je vezana na prostor, ki je vključen v projekt EKP 2012 in skupaj z mestnimi 

občinami Maribor, Ptuj in Murska Sobota tvori kulturno mrežo. 

Občina Lenart, kot potencialni kandidat za sodelovanje v projektu EKP, ima ustrezno 

infrastrukturo in kapacitete na področju kulture, ki je potrebna za izvedbo programov v 

okviru EKP, in sicer: 

- prostori Doma kulture Lenart, Trg osvoboditve 2, 2230 Lenart, katerega celovita 

obnova je predvidena v letu 2009 in 2010, zagotovljeno je financiranje v proračunu 

Občine Lenart, državna sredstva Ministrstva za kulturo, prijavili se bomo na razpis za 

evropska sredstva; 

- prostori Centra Slovenskih goric, Trg osvoboditve 9, 2230 Lenart z večnamensko 

dvorano, razstaviščem in drugimi prostori primernimi za kulturne dejavnosti, 

izobraževalno in podobno dejavnost; 

- prostori Glasbene šole Lenart, Trg osvoboditve 7, 2230 Lenart, ki deluje kot 

dislocirani oddelek Srednje glasbene in baletne šole Maribor; 

- prostori Knjižnice Lenart, Nikova ul. 9, 2230 Lenart, ki pokriva celotno območje 

Upravne enote Lenart, ki zajema 6 občin; 

- Avla Jožeta Hudalesa v prostorih Občine Lenart, Trg osvoboditve7, 2230 Lenart; 

- prostori Kulturnega doma Voličina, Sp. Voličina 81, 2230 Voličina; 

- prostori Kulturnega doma Zavrh, Zavrh 42, 2232Voličina in Kulturnega doma Selce, 

Selce 11, 2232 Voličina. 

Drugi objekti, ki so namenjeni kulturi: 

- sakralni objekti: Cerkev Sv. Lenarta v Lenartu, kapela v Radehovi in cerkev Sv. 

Ruperta v Voličini; 

- ulice in trgi: letni oder na dvorišču Občine Lenart, Trg osvoboditve 7, 2230 

Lenart, ploščad na Trgu osvoboditve v Lenartu in trgi v drugih krajevnih centrih; 

- prireditveni prostor na Športno rekreacijskem centru Polena pri Lenartu, 

- v prostorih Osnovne šole Lenart, Ptujska 25, 2230 Lenart in Osnovne šole 

Voličina, Sp. Voličina 82, 2232 Voličina 

Občina Lenart v zadnjih letih organizira zahtevnejše tudi mednarodne kulturne prireditve, n. 

pr. poletne prireditve - LEN –ART, kjer se je v letu 2009 zvrstilo 27 dogodkov, ki si jih je 

ogledalo več kot 6000 gledalcev. Na prireditvah so sodelovali izvajalci iz štirih celin - 

Evrope, Severne Amerike, Južne Amerike in Afrike oziroma iz šestih držav (Slovenije, 

Avstrije, Turčije, Kanade, Argentine in Burkine Faso). 

Prav tako je Občina Lenart organizator številnih gledaliških predstav, koncertov, proslav, 

razstav in drugih kulturnih dogodkov, ki so dobro obiskani. Sodelujemo s kulturnimi 

inštitucijami iz Maribora in drugih krajev Slovenije, v zadnjih dveh letih pa vodimo kulturne 

projekte na področju mednarodnega kulturnega sodelovanja in izmenjave (Avstrija). 

11

Občina Lenart je tudi organizator tradicionalnih prireditev na prostem, kot so pustovanje, 

martinovanje in silvestrovanje. 

Poleg občine Lenart skrbi za kvalitetno kulturno produkcijo vrsta javnih zavodov: Glasbena 

šola Lenart, Osnova šola Lenart, Osnovna šola Voličina, Knjižnica Lenart, Območna 

izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in številna kulturna društva; navedene 

organizacije bi prav tako vključili v projekt. Prav tako je dovolj ustrezno usposobljenih 

kadrov, ki bi sodelovali pri izvedbi. 

Za izvajanje programov s področja kulture namenjamo v proračunu določena finančna 

sredstva. 

S sodelovanjem v projektu Evropska kulturna prestolnica bi občina Lenart in občine, ki sodijo 

v območje Spodnjega Podravja, pridobile predvsem na prepoznavnosti mesta in svojega kraja, 

dejavnosti v občini, povečala bi se dostopnost do kulturnih dobrin, ponujene so možnosti 

kandidiranja in črpanja evropskih sredstev ter sredstev državnega proračuna, povečano število 

obiskovalcev, dostop do kvalitetnih kulturnih prireditev in možnosti obnovitve kulturne 

infrastrukture (Dom kulture Lenart). 

S skupnih sodelovanjem občin na tem projektu uresničujemo tudi idejo regije Spodnje 

Podravje kot eni regiji. 

12



Telefon: 02/729-13-10, fax: 02/720-73-52 

Številka: 603-5/2009 


8 

PRAVILNIK O NAGRADAH 

USPEŠNIM ŠTUDENTOM V OBČINI LENART 


GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava 

Nosilec: Brigita Rojs 


Na podlagi 21. in 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 – UPB 2, 27/08 

Odl. US:Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08 in 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9) in 16. čl. 

Statuta občine Lenart (MUV, št. 5/07) se sprejme Pravilnik o nagradah uspešnim študentom v 

Občini Lenart, kot je predložen. 

13

Na podlagi 21. in 29 čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07-UPBS2, 27/08 Odl. 

US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl.US: U-I427/06-9) in 16. člena Statuta 

Občine Lenart (MUV, št. 5//07) je Občinski svet Občine Lenart na redni seji dne 

sprejel 

PRAVILNIK 

O NAGRADAH USPEŠNIM ŠTUDENTOM 

V OBČINI LENART 

1. člen 

Ta pravilnik ureja merila in postopek za dodeljevanje nagrad uspešnim študentom iz Občine 


2. člen 

Sredstva za nagrade se zagotavljajo v proračunu Občine Lenart. 

3. člen 

Do nagrade so upravičeni diplomanti dodiplomskega in podiplomskega študija ki so 

državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v Občini Lenart. 

4. člen 

Pogoj za pridobitev nagrade je uspešno opravljen dodiplomski ali podiplomski študij. Kot 

uspešno opravljen študij šteje: 

a) dodiplomski študij 

povprečna ocena vseh opravljenih obveznosti na dodiplomskem študiju, vključno z 

oceno diplomskega dela, ki znaša 9,1 ali več 

b) podiplomski študij 

povprečna ocena vseh opravljenih obveznosti na podiplomskem študiju, vključno z 

oceno magistrske naloge ali doktorske disertacije, ki znaša 9,1 ali več 

5. člen 

Višina nagrade se izraža v denarnem znesku in znaša: 

a) za dodiplomski študij ……………….200,00 EUR 

b) za podiplomski študij 

- 2. bolonjska stopnja………………..200,00 EUR 

- znanstveni magisterij………………300,00 EUR 

- 3. bolonjska stopnja………………..400,00 EUR 

- doktorat znanosti…………………...400,00 EUR 

14

6. člen 

Občinska uprava vsako leto v začetku oktobra objavi javni poziv k oddaji vlog za dodelitev 

nagrad študentom, ki so zaključili študij v preteklem študijskem letu. Javni poziv se objavi na 

krajevno običajen način in na spletni strani občine. Javni poziv vsebuje: 

-predmet razpisa, 

- pogoje za pridobitev nagrade, 

- način in rok za prijavo, 

- zahtevano dokumentacijo, 

- rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o rešitvi vloge. 

7. člen 

Nagrade po tem Pravilniku dodeljuje občinska uprava z odločbo. Na odločbo o dodelitvi 

nagrade je možen ugovor županu v roku 8 dni od vročitve odločbe. 

8. člen 

Študent, ki v vlogi navaja neresnične podatke ali predloži lažna potrdila oziroma dokazila, je 

nagrado dolžan skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi vrniti. 

9. člen 

Ta Pravilnik prične veljati naslednji dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku. 

Številka: 603-5/2009 

Lenart, dne: 

mag. Janez KRAMBERGER, dr.vet.med. 

Župan 

OBRAZLOŽITEV 

Občina Lenart do sedaj ni nagrajevala študentov, ki so uspešni pri izpolnjevanju svojih 

študijskih obveznosti. Tako se predlaga sprejem Pravilnika o nagradah uspešnim študentom v 

Občini Lenart (v nadaljevanju Pravilnik), ki uspešno izpolnjujejo svoje študijske obveznosti 

in nadpovprečno uspešno zaključijo študij. 

Pravilnik določa, kateri študenti so upravičeni do nagrade, kateri so splošni pogoji za 

pridobitev nagrade, kot tudi višino in postopek za dodelitev nagrade. 

15



Telefon: 02/729-13-10, fax: 02/720-73-52 

Številka: 478 – 31/2009 

Datum: 22. 09. 2009 

SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBREGA 

– k.o. Lenart v Slovenskih goricah 


GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska uprava Občine Lenart 

NOSILEC NALOGE: Breznik Martin 


9 

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, in 14/95 

ter odl. US Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 

10/98, 68/98, 74/98, 59/99, 70/00 in 100/00), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1- 

UPB1, Uradni list RS št. 102/04, 14/05-popr., 120/06, Odl. US:U-I-286/04-46;ZGO-1B, 

126/07) in 18. člena Statuta Občine Lenart (MUV št.: 5/2007) Občinski svet Občine Lenart 

na 22. redni seji, dne _______________ sprejme Sklep o ukinitvi javnega dobrega, kot je 

predložen. 

16

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, in 14/95 

ter odl. US Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 

10/98, 68/98, 74/98, 59/99, 70/00 in 100/00), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1- 

UPB1, Uradni list RS št. 102/04, 14/05-popr., 120/06, Odl. US:U-I-286/04-46;ZGO-1B, 

126/07) in 18. člena Statuta Občine Lenart (MUV št.: 5/2007) je Občinski svet Občine Lenart 

na 22. redni seji dne __________ sprejel 

S K L E P 

o ukinitvi javnega dobrega 

1. člen 

S tem sklepom se ukine status javnega dobrega na nepremičnini par. št.: 1142/1 pripisana pri 

vložni številki 606, k.o. Lenart v Slovenskih goricah. 

2. člen 

Zemljišče se odpiše od sedanjega zemljiškoknjižnega vložka in se pripiše 

zemljiškoknjižnemu vložku, kjer je vpisana lastninska pravica v korist Občine Lenart. 

3. člen 

Ta sklep se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku in prične veljati naslednji dan po 

objavi. 

Številka: 478-31/2009 

Lenart: 

Župan Občine Lenart 


17

OBRAZLOŽITEV 

Predmetna par. št. 1142/1 leži neposredno za Gradiško cesto, kot je razvidno iz priloženega 

kartografskega gradiva. Parcela predstavlja katastrsko del stare struge potoka Velke pred 

opravljeno melioracijo. Na naslov občinske uprave Občine Lenart je prispela pisna vloga za 

nakup ali podelitev stavbne pravice na delu te parcelne številke. Občina Lenart je na podlagi 

vloge in ugotovljenega dejanskega stanja v naravi ugotovila, da predmetna parcela leži znotraj 

njivskega kompleksa v lasti Petovar Albina ter da leži parcela v zazidalnem območju. Ker 

obstaja interes Občine Lenart, da pridobi zemljišča Albina Petovarja za umestitev cest, kot so 

planirane na območju stare industrijske cone, je predlagan sklep kot izhaja zgoraj. Da bi lahko 

v predmetni zadevi sploh odločali, je potrebno parcelo izvzeti iz javnega dobrega, jo kasneje 

pred občinskim svetom uvrstiti v program prodaje, šele nato bomo lahko nadaljevali poganja 

z zainteresiranim ponudnikom o morebitni menjavi ali nakupu zemljišč. 

18



Telefon: 02/729-13-10, fax: 02/720-73-52 

Številka: 478-55/2009 


SKLEP 

O UKINITVI ZEMLJIŠČA V 

SPLOŠNI RABI V K.O. ROGOZNICA 


GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska upava 



10 

Na podlagi 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 – UPB 2, 27/08 Odl 

US:Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08 in 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9) in 16. čl. Statuta 

občine Lenart (MUV, št. 5/07) se sprejme Sklep o ukinitvi zemljišča v splošni rabi, kot je 

predložen. 

19

Na podlagi 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 – UPB 2, 27/08 Odl. US: 

Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08 in 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9) in 16. čl. Statuta 

občine Lenart (MUV, št. 5/07) je Občinski svet Občine Lenart na svoji ________ redni seji, 

dne ________sprejel 

S K L E P 

o ukinitvi zemljišča 

v splošni rabi v k.o. Rogoznica 

1. člen 

S tem sklepom se ukine status zemljišča javnega dobrega za naslednjo nepremičnino: parc. št. 

586/3, plantažni sadovnjak v izmeri 2766 m2 , vl. št. 211, k.o. Rogoznica. 

Navedena nepremičnina preneha imeti status javnega dobrega ter postane last Občine Lenart. 

2. člen 

Okrajno sodišče v Lenartu, po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo lastninsko pravico 

Občine Lenart na zemljišču, navedenem v 1. členu tega sklepa. 

3. člen 

Ta sklep se objavi v Medobčinskem uradnem vestniku (MUV) in začne veljati takoj po 

objavi. 

Številka: 478-55/2009 

Lenart, dne 


Župan 

20

O B R A Z L O Ž I T E V 

Na Občino Lenart je Meja Šentjur d.d. poslala dopis za ukinitev statusa javnega dobrega za 

parc. št. 586/2 k.o. Rogoznica. Meja Šentjur je kot kmetijska družba pristopila k intenzivni 

obnovi nasadov na območju Rogoznice. Pri tem se je ugotovilo, da ima prej navedena parcela 

status javnega dobrega in pomeni oviro za izvedbo obnove celotnega kompleksa. 

Parcela je opredeljena kot plantažni sadovnjak, kar v naravi delno tudi je, v glavnem pa v 

naravi predstavlja pot. Ta ni kategorizirana, je kolovoz, delno gramozirana. V celoti poteka po 

plantažnem območju, ki je ograjeno in jo uporabljajo le lastniki plantažnega območja 

(Republika Slovenija) oz. Meja Šentjur kot dolgoročni zakupnik. 

Občina Lenart bo kot lastnik te parcele nadalje vodila postopke za prenos lastninske pravice. 

21



Telefon: 02/729-13-10, fax: 02/720-73-52 

Številka: 371-75/2009 

Datum: 21.09.2009 

11 

SKLEP 

o popravilu krajevnih cest (JP) in čiščenju okolja na 

območju Občine Lenart 


GRADIVO PRIPRAVIL: Občinska upava 



Na podlagi 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 – UPB 2, 27/08 Odl 


občine Lenart (MUV, št. 5/07) se sprejme sklep o popravilu krajevnih cest (JP) in čiščenju 

okolja na območju Občine Lenart, kot je predložen. 

22

Na podlagi 21. in 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 – UPB 2, 27/08 Odl 


občine Lenart (MUV, št. 5/07) je Občinski svet Občine Lenart na svoji redni seji, dne 

sprejel naslednji 

SKLEP 

o popravilu krajevnih cest (JP) in čiščenju okolja 

na območju Občine Lenart 

I. 

S tem sklepom se določa enkratno popravilo krajevnih cest (javnih poti) in čiščenje okolja na 

območju Občine Lenart. 

II. 

Popravilo krajevnih cest in čiščenje okolja v Občini Lenart se, izvede v obliki delovne akcije 

(rabote) vsako leto v spomladanskem času. 

III. 

Zavezanci za udeležbo na delovni akciji (raboti) so vsa gospodinjstva v Občini Lenart. Vsako 

gospodinjstvo se udeleži delovne akcije (rabote) popravila cest in čiščenja okolja v obliki 8 

urnega brezplačnega prostovoljnega dela na svojem območju. 

IV. 

Podrobnejša navodila glede izvedbe popravila cest in čiščenja okolja, sprejme župan v 

soglasju s predsednikoma krajevnih skupnosti. 

V. 

Predstavnik gospodinjstva, ki se ne more udeležiti delovne akcije, lahko poravna nadomestilo 

za neudeležbo v znesku 30,00 EUR. Sredstva zbrana na ta način so namenska in se 

razporedijo za vzdrževanje cest na področju za katerega so se zbrala. 

Številka: 371-75/2009 

Datum: 

mag. Janez KRAMBERGER, dr.vet.med. 

Župan 

23

Obrazložitev 

Med osnovne pristojnosti občin spada tudi skrb za izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje 

krajevnih cest. Na osnovi tega sklepa želimo vključiti prebivalce obeh KS v vzdrževanje in 

urejanje občinske infrastrukture. Ocenjujemo, da bi to delo pri občanih vzpodbudilo drugačen 

odnos do infrastrukture in našega okolja. 

Dela bi med drugim obsegala pometanje cestišč, manjše urejanje bankin z gramozom, manjše 

čiščenje propustov in jarkov, odstranjevanje vejevja, ki se nagiba nad cestišče, pobiranje 

odpadkov v okolici ceste itd. 

Občina bi o organizirani delovni akciji obvestila vsa gospodinjstva, ki bi sodelovala v 8 

urnem brezplačnem delu na terenu na svojem območju oz. okolici svojega prebivališča. 

Podrobnejša navodila glede izvedbe in poteku delovnih akcij na terenu, bo sprejel župan, 

skupaj s predsednikoma KS Lenart in KS Voličina. 

V kolikor se delovne akcije ne more udeležiti niti en član iz gospodinjstva, lahko v tem 

primeru prispeva denarno nadomestilo. Zbrana sredstva bodo namenska in se bodo namenila 

za vzdrževanje cest. 

24



Telefon: 02/729-13-10, fax: 02/720-73-52 

Številka: 170-1/2009 


12 

POROČILO O DELU ZDRAVSTVENEGA DOMA 

LENART V LETU 2008/2009 


GRADIVO PRIPRAVIL: Jožef KRAMBERGER, dr.med.,spec., direktor ZD Lenart 

25

UVOD 

Na primarnem nivoju, to je v osnovni zdravstveni dejavnosti, so za organizacijo in izvajanje 

zdravstvenega varstva odgovorne občine, ki tudi določijo mrežo izvajalcev zdravstvenega 

varstva. 

Vrednote, ki jih občanke in občani pričakujejo od občin in, ki so jih občine dolžne zagotoviti 

svojim občanom/ občankam, so: 

• univerzalnost: 

nikomur ne sme biti onemogočen dostop do zdravstvenega varstva; 

• enakost: 

vsakdo ima enake možnosti za čim boljše zdravje; 

• solidarnost: 

vsak prispeva v zdravstveni sistem glede na njegovo sposobnost, 

vsakomur so zagotovljene storitve glede na njegove potrebe; 

• kakovost: 

spodbujanje aktivnosti in uvajanje sprememb, ki bodo pripeljale do varnejše 

in visoko kakovostne zdravstvene obravnave; 

• zaupanje: 

izvajalci zdravstvenih storitev s kakovostnim delom upravičijo zaupanje 

pacientov, oz uporabnikov; 

• etične norme ravnanja v poklicih zdravstvene dejavnosti. 

Cilj organiziranja zdravstvene službe na nekem območju je krepitev in ohranjanje zdravja 

občank in občanov. V primeru, da se pojavi bolezen pa je potrebno z vsemi poznanimi, 

znanstveno priznanimi sredstvi, zmanjšati posledice bolezni in bolnika, skozi najkrajšo in čim 

uspešnejše rehabilitacijsko obdobje, ozdraviti. 

Zdravje mora biti prednostna naloga pri opredeljevanju in izvajanju politike in 

dejavnosti občine Lenart. 

S tako politično usmeritvijo bomo v občini Lenart: 

• podaljšali pričakovano zdravo življenjsko dobo, 

• zmanjšali neenakosti v zdravju med spoloma, posameznimi občinami in posameznimi 

družbenimi skupinami, 

• zmanjšali število samomorov, 

• v zgodnji fazi odkrivali raka z uvajanjem in omogočanjem presejalnih programov, ki 

so del sekundarne preventive, katere namen je čim prejšnje odkrivanje bolezni – raka, 

ali pred rakavih stanj, ali pa dejavnikov tveganja za nastanek rakavega obolenja, 

• v zgodnji fazi odkrivali bolezni srca in ožilja, 

• zmanjšali zasvojenost od tobaka, alkohola in droge, 

• zmanjšali poškodbe, še posebej med otroci, 

• izboljšali duševno zdravje, 

• izboljšali reproduktivno zdravje, 

• vzdrževali še dalje skoraj 100% precepljenost otrok, ki so plod odličnega dela 

otroškega dispanzerja ZDL, 

• s preventivnimi programi izboljšali prehrano in prehranske navade občank/ov v občini 

Lenart, 

26

• s preventivnimi programi izboljšali telesno dejavnost, 

• s preventivnimi programi izboljševali, oz. ohranjali zdravo okolje, ki je eden ključnih 

pogojev za ohranjanje zdravja, 

• hitreje obvladovali grožnje zdravju (nalezljive bolezni, kemijska varnost, varnost pred 

sevanji, množične nesreče). 

Za zgoraj našteto pa je potrebno: 

• urediti mrežo na nivoju občin v UE Lenart, 

• skleniti dogovor med občinami o nadaljnji obliki organiziranosti zdravstvenega 

varstva, 

• pridobiti prostore z nadgradnjo prizidka ZDL, 

• pridobiti manjkajoče programe zdravstvenega varstva, 

• zagotoviti čim sodobnejšo opremo za urgentno dežurno službo v ZDL, 

• zagotoviti učinkovito črpanje evropskih sredstev za čim boljše delovanje 

zdravstvenega varstva. 

I. IZVAJALCI ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI V UPRAVNI ENOTI LENART 

TER ŠTEVILO VSEH PROGRAMOV 

V Zdravstvenem domu Lenart in izvajamo naslednje zdravstvene dejavnosti: 

1. Splošna medicina 

2. Dispanzer za otroke 

3. Šolski dispanzer 

4. Dispanzer za žene 

5. Patronaža 

6. Fizioterapija 

7. Klinična psihologija 

8. Zobozdravstvena dejavnost za odrasle 

9. Zobozdravstvena dejavnost za mladino 

10. Ortodontija 

11. Pulmologija 

12. Ultrazvok 

13. Okulistika 

14. RTG 

15. Nenujni, nujni, dializni, onkološki reševalni prevozi 

16. Nujna medicinska pomoč 

17. Dežurna služba 

18. Zdravstvena vzgoja 

19. Preventivna dejavnost odraslih CINDI 

20. Zobozdravstvena preventivna dejavnost 

21. Laboratorij 

22. Zobotehnika 

23. Medicina dela, prometa in športa (samoplačniki) 

24. Ortopedija (samoplačniki) 

27

ŠTEVILO PROGRAMOV V UE LENART 

SPLOŠNA MEDICINA 11,85 OD, ŠD preventiva 0,57 DISP.ZA ŽENSKE 1,20 PATRONAŽA, 6,43 KLINIČNA 0,05 FIZIOTERAPIJA 3,00 

ZDL 5,15 otroška preventiva 0,36 PSIHOLOGIJA 

DSO LENART 0,50 šolska preventiva 0,21 ZASEBNIKi 0,89 

ZASEBNIKA 2,00 

SVZ ZDŽB Hrastovec 2,00 SKUPAJ 7,32 

otroška kurativa 0,74 

šolska kurativa 0,89 

ZOB.DEJ.ZA ODRASLE 4,09 ZOB.DEJ.ZA MLADIN 

ZDL 2,59 ZDL 

ZASEBNIKI 1,50 ZASEBNIKI 

Tabela 1: Število programov v UE Lenart 

1,8 

7 

1,3 

7 

0,5 

0 

ORTODONTIJA 0,59 PULMOLOG. 0,37 OKULIST. 0,06 RTG 0,13 

UZ 0,50 

V tabeli 1 so prikazane vse dejavnosti po številu programov. Število programov pomeni, 

koliko nosilcev, oziroma izvajalcev, lahko opravlja določeno dejavnost. Tabela prikazuje 

koliko dejavnosti poseduje Zdravstveni dom Lenart ter koliko zasebni izvajalci s koncesijo. 

KRAJ IZVAJANJA TER ČASOVNA OPREDELJENOST IZVAJANJA 

ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI 

SPLOŠNA MEDICINA 

V Upravni enoti Lenart je razporeditev splošnih ambulant sledeča: 

1.1. ZDRAVSTVENI DOM LENART 

Zdravstveni dom ima s strani ZZZS priznanih 5,15 nosilcev, oziroma programov, za splošno 

dejavnost in 0,5 programa za ambulanto splošne medicine v domu starejših občanov. Izvaja 

jo na lokacijah v občinah Lenart (Maistrova 22), Sveta Ana ter Dom Sv. Lenarta pri Lenartu. 

Lenart 

1. Tadeja Purkeljc,dr.med., spec.druž. medicine 

2. Matija Žerdin,dr.med. 

3. Began Muković,dr.med.,spec.reanimatolog in anestezist 

4. Ivan Mitrović, dr.med., spec.druž. medicine – 2x tedensko 

5. Bojan Žibrat, dr.med., spec. spl.medicine – 1x tedensko 

6. Dr. Božena Pejkovič,dr.med.,spec. – 2x tedensko 

28

7. Rajko Brglez,dr.med.,spec.MDPŠ - ambulanta splošne medicine ter medicine dela 

prometa in športa 

Sveta Ana 

1. Ivan Mitrović,dr.med.,spec.druž.medicine – 3x tedensko 

DSO- Dom Svetega Lenarta 

1. Jožef Kramberger, dr.med., spec.spl. medicine, 

2. Branka Skledar, dr.med., spec.spl. medicine ( predvidoma od 07.10.2009 dalje). 

1.2. ZASEBNI IZVAJALCI - KONCESIONARJI 

1.2.1. Zasebna ambulanta splošne medicine Aleksander Šosterič, dr.med.,spec. 

Zasebna ambulanta splošne medicine Aleksander Šosterič, dr.med.,spec. ima s strani ZZZS 

priznanega 1,00 nosilca, oziroma 1 program, za splošno dejavnost. Izvaja ga na lokaciji v 

Lenartu. 


1. Aleksander Šosterič,dr.med.,spec. splošne medicine 

1.2.2. MEDICOM Ksenija Ljubojevič - Džaferović,dr.med.,spec. 

MEDICOM Ksenija Ljubojevič - Džaferović,dr.med.,spec. ima s strani ZZZS priznanega 

1,00 nosilca, oziroma 1 program, za splošno dejavnost. Izvaja ga na lokaciji v Lenartu. 


1. Ksenija Ljubojevič – Džaferović, dr.med.,spec. splošne medicine 

DISPANZER ZA OTROKE IN ŠOLARJE 


Zdravstveni dom ima s strani ZZZS priznanega 1,10 nosilca, oziroma 1,10 programa za 

dejavnost dispanzerja za otroke in šolarje. Izvaja ga na lokaciji v Lenartu. 


1. Zorica Horvat Ostojić, dr.med.,spec. pediater 

29

2. Petar Šuput,dr.med.,spec. pediater – 2x na teden 

2.2.AMBULANTA ZA OTROKE IN ŠOLARJE BERNARDA VOGRIN,DR.MED., 

SPEC. 

Ambulanta za otroke in šolarje Bernarda Vogrin ima s strani ZZZS priznanega 1,10 nosilca, 

oziroma 1,10 programa, za dejavnost dispanzerja za otroke in šolarje. Izvaja ga na lokaciji v 

Lenartu 


1. Mag. Bernarda Vogrin,dr.med.,spec. pediater 

DISPANZER ZA ŽENE 


Zdravstveni dom ima s strani ZZZS priznanih 1,20 nosilca, oziroma 1,2 programa, za 

dejavnost dispanzerja za žene. Izvaja ga na lokaciji v Lenartu. 


Tatjana Kodrič,dr.med.,spec. ginekolog 

Bogdan Žitnik,dr.med.,spec. ginekolog – 1x na teden 

PATRONAŽA 


Zdravstveni dom ima s strani ZZZS priznanih 6,43 nosilca, oziroma 6,43 programa, za 

dejavnost patronaže. Izvaja jih na območjih občin Lenart, Sveti Jurij, Sveta Ana, Benedikt in 

Cerkvenjak. 

4.2. ZASEBNA PATRONAŽNE DEJAVNOST ZDENKA POLANEC 

Zasebna patronažna dejavnost Zdenka Polanec ima s strani ZZZS priznanega 0,89 nosilca, 

oziroma 0,89 programa, za dejavnost patronaže. Izvaja ga v občini Sveta Trojica. 

FIZIOTERAPIJA 


Zdravstveni dom ima s strani ZZZS priznana 3 nosilce, oziroma 3,0 programe za dejavnost 

fizioterapije. Dva programa izvaja na lokaciji Lenartu, en program na lokaciji v Desterniku. 

30

KLINIČNA PSIHOLOGIJA 


Zdravstveni dom ima s strani ZZZS priznanih 0,05 nosilcev, oziroma 0,05 programa, za 

dejavnost klinične psihologije. Izvaja ga na lokaciji v Lenartu. 

ZOBOZDRAVSTVENA DEJAVNOST ZA ODRASLE IN 

MLADINO 


Zdravstveni dom ima s strani ZZZS priznanih 3,96 nosilcev, oziroma 3,96 programov, za 

dejavnost zobozdravstva za odrasle in mladino. Izvaja jih na lokaciji v Lenartu in Hrastovcu. 


1. Andrej Blažič,dr.dent.med 

2. Breda Gornik,dr.dent.med. 

3. Saška Turk,dr.dent.med. 

4. Katja Šestanj,dr.dent.med. ( trenutno na porodniškem dopustu ) 

5. Zorica Lučić,dr.dent.med. 

Zavod Hrastovec 

1. Vladimir Daneu, dr.dent.med. 

7.2. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA DUŠAN MARKOLI 

Zasebna zobna ordinacija Dušan Markoli ima s strani ZZZS priznanega 1,00 nosilca, oziroma 

1.0 programa, za dejavnost zobozdravstva za odraslo. Izvaja ga na lokaciji v Lenartu. 


1. Dušan Markoli,dr.dent.med. 

7.3. ZOBOZDRAVSTVO M SABINA MARKOLI 

Zobozdravstvo M Sabina Markoli ima s strani ZZZS priznanega 1,00 nosilca, oziroma 1,0 

programa za dejavnost zobozdravstva za odraslo in mladino. Izvaja ga na lokaciji v Lenartu. 

31


1. Sabina Markoli,dr.dent.med. 

ORTODONTIJA 


Zdravstveni dom ima s strani ZZZS priznanega 0,59 nosilca, oziroma 0,59 programa, za 

dejavnost ortodontije. Izvaja ga na lokaciji v Lenartu. 


1. Mag. Anita Fekonja,dr.dent.med., spec. ortodont 

PULMOLOGIJA 



dejavnost pulmologije. Izvaja ga na lokaciji v Lenartu. 


1. Željko Perdija,dr.med.,spec.pulmolog – pulmološki dispanzer 

2. Andreja Bosiljevac,dr.med.,spec.radiolog – slikanje pljuč 

ULTRAZVOK 



dejavnost ultrazvok. Izvaja ga na lokaciji v Lenartu. 


1. Jamal Naji,dr.med.,spec. radiolog 

OKULISTIKA 



dejavnost okulistika. Izvaja ga na lokaciji v Lenartu. 

32


1. Dušan Božič,dr.med.,spec. oftalmolog 

2. Branimira Volk Komovec,dr.med.,spec. oftalmolog 

RTG 

12.1 . ZDRAVSTVENI DOM LENART 

Zdravstveni dom ima s strani ZZZS priznane 0,13 nosilca, oziroma 0,13 programa, za 

dejavnost rentgenologije. Izvaja ga na lokaciji v Lenartu. 


1. Andreja Bosiljevac,dr.med.,spec. radiolog 

REŠEVALNI PREVOZI 


Zdravstveni dom Lenart izvaja 24 urno reševalno službo za UE Lenart, in sicer nujne, 

nenujne, dializne, onkološke prevoze. 

NUJNA MEDICINSKA POMOČ 


Zdravstveni dom organizira na območju UE Lenart nujno medicinsko pomoč, od ponedeljka 

do četrtka od 07.00 do 20.00 ure, v petek od 07.00 do 14.00 ure. 

Opomba: V zgoraj navedenih urah izvajata službo nujne medicinske pomoči (NMP) Matija 

Žerdim, dr.med.in Began Muković, dr.med., spec. V primeru odsotnosti enega od urgentnih 

zdravnikov, se v urgentno službo vključijo, po razporedu, ostali zdravniki splošne/ družinske, 

otroške in šolske medicine, ki so prisotni v zgradbi Zdravstvenega doma Lenart. 

DEŽURNA SLUŽBA 


Zdravstveni dom organizira za območje UE Lenart dežurno službo , od ponedeljka do četrtka 

od 20.00 do 07.00 ure, v petek od 14.00 do 07.00 ure, v soboto in v nedeljo ter ob praznikih 

24 ur. 

V dežurno službo se vključujejo: Zdravstveni dom Lenart; Zasebna ambulanta Aleksander 

Šosterič, dr.med.,spec. ter MEDICOM Ksenija Ljubojevič - Džaferović,dr.med.,spec. 

33

POSNETEK STANJA IZVAJANJA NUJNE MEDICINSKE POMOČI 

OZIROMA URGENCE 

Nujna medicinska pomoč (v nadaljevanju NMP), oziroma urgenca, je financirana s strani 

ZZZS v pavšalu. Pogodbo za NMP ima Zdravstveni dom Lenart, ki izdela razpored 

vključevanja v NMP in dežurno službo. Po zakonu in koncesijskih pogodbah se v NMP 

vključujejo vsi izvajalci, ki opravljajo splošno, otroško in šolsko dejavnost. 

V času odsotnosti (dopusti, službena potovanja, strokovna izobraževanja ter bolniške 

odsotnosti) se po razporedu vključijo vsi izvajalci. 

NMP se izvaja v zgradbi Zdravstvenega doma v Lenartu, oziroma na terenu celotne UE 


TRENUTNE POTREBE PO PROGRAMIH, GLEDE 

NA ŠTEVILO PREBIVALCEV 

Za območje UE Lenart bi, glede na število prebivalcev, potrebovali priznane programe s 

strani ZZZS za naslednje dejavnosti: 

Zobozdravstvo za odrasle in mladino 

Za odraslo zobozdravstvo bi takoj potrebovali vsaj en program, v bodočnosti dva. 

Za mladinsko zobozdravstvo bi potrebovali vsaj en program. 

Na območju UE Lenart, kjer zobozdravstveno dejavnost izvajajo Zdravstveni dom Lenart in dva 

zasebna izvajalca zobozdravstvene dejavnosti, je še vedno neopredeljenih okrog 9000 prebivalcev. 

Seveda obstaja verjetnost, da imajo ti prebivalci izbranega zobozdravnika drugje. 

Fizioterapija 

Manjka 1,6 programa. 

Patronaža 

Manjka najmanj 1 program. 

Zdravstveno varstvo žena 

Glede na rast prebivalstva (migracije), predvidevamo potrebo po 30 do 40 % programa. 

34

DEMOGRAFSKO GIBANJE DO LETA 2013 

Predvidena demografska gibanja v obdobju 2008 – 2013 

V letih 2008 – 2013 se predvideva povečanje števila prebivalcev v UE Lenart za 2000 do 

2500 prebivalcev. V občini Lenart je gradnja stanovanjskih naselij v polnem teku, tako 

blokovskih gradenj kot individualnih gradenj. Mnogo stanovanjskih enot je že zgrajenih. Že 

leto in pol deluje dom za starejše občane kjer je naseljenih več kot 170 stanovalcev, mnogo iz 

drugih slovenskih regij. 

V ostalih občinah UE Lenart je priseljevanje tudi intenzivno, vseeno pa manj intenzivno kot v 

občini Lenart. 

Morda je nekoliko upočasnila dinamiko priseljevanja v občino Lenart trenutna gospodarska 

situacija. 

Potreba po dodatnih programih v zdravstvu in zobozdravstvu v letih 2008 – 2013 

Pod točko IV. sem kvantitativno predstavil manjkajoče programe. Natančneje bo mogoče 

opredeliti, oz. predvideti manjkajoče programe, ko bo sprejeta, kot predvideva Resolucija o 

nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2008 – 2013, mreža izvajalcev zdravstvih storitev, 

kjer bodo tudi opredeljeni normativi za posamezna področja zdravstvenega varstva. 

VI. ZDRAVSVENI DOM LENART 

Zdravstveni dom Lenart (ZDL) je eden od enakopravnih nosilcev zdravstvenega varstva na 

območju UE Lenart. Je pomemben dejavnik v organizaciji javnega zdravstva v občini Lenart 

in v UE Lenart. V ZDL je 61 redno zaposlenih, od tega 14 zdravnikov in zobozdravnikov ter 

do 20 izvajalcev zdravstvenega varstva po pogodbi (zdravniki, zobozdravniki, tehniki…). 

POSLOVANJE V LETU 2008 

ZDL je v letu 2008 posloval pozitivno, s presežkom prihodkov nad odhodki, v višini 133.354 

EUR. 

FINANČNI PLAN ZA LETO 2009 

V letu 2009 smo planirali 3.116 mio EUR prihodkov, za kar smo sklenili pogodbo z ZZZS. 

Od tega smo planirali 3,115 mio EUR odhodkov. 

V letu 2009 sta država Slovenija in ZZZS, z aneksi, k podpisanim pogodbam zmanjšala ceno 

zdravstvenih storitev. Tako smo konec avgusta dobili v podpis aneks k pogodbi z ZZZS, kjer 

je nova pogodbena vrednost manjša za 300.000 EUR. 

Ob tem moramo vedeti, da se cena izvajalcev (plače) niso znižale. 

Prav lahko se zgodi, da bomo letos imeli presežek odhodkov nad prihodki. 

INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE 

ZDL sam vzdržuje zgradbo, v kateri se za UE Lenart izvaja večina programov zdravstvenega 

varstva. 

35

Občine ustanoviteljice ZDL in občine, ki niso ustanoviteljice ZDL, se morajo dogovoriti, 

sprejeti in podpisati pogodbo o medsebojnem sodelovanju na področju zdravstvenega varstva, 

kjer bodo dogovorile način, tako vzdrževanja, kot tudi širjenja infrastrukture, potrebne za 

izvajanje zdravstvenega varstva. 

ZDRAVSTVENI PROGRAMI IN MESTA, KJER SE IZVAJA (SE BO IZVAJALA) 

ZDRAVSTVENA DEJAVNOST 

Smo v pričakovanju sprejetja novega Zakona o zdravstveni dejavnosti. Trenutno je MZ dalo 

moratorij na podeljevanje koncesij v zdravstvu. Menim, da je pravi čas, da se župani občin na 

območju UE Lenart dogovorijo o možni strategiji izvajanja zdravstvene dejavnosti. 

INVESTICIJE V ZD LENART V LETU 2009 

1. Prenovili smo zobotehnični laboratorij. 

2. Prenovili smo prostore za zobno preventivo. 

3: Pripravili smo prostor in čakalnico za bodočo zobno ordinacijo. 

4. Namestili smo nadstrešnice za reševalna vozila. 

5. Namestili smo nadstrešnico za urgentno vozilo ob vzhodnem delu prizidka. 

6. Prenovili smo prostore otroškega dispanzerja. 

7. Prenovili smo sanitarije v prizidku. 

8. Pripravili smo platformo na zahodni strani zgradbe ZDL, za postavitev šotora, kjer bomo 

uredili ordinacijo za čas trajanja morebitne pandemije nove gripe. V njem bo tudi prostor 

za cepljenje proti gripi. 

9. Kupili smo urgentno vozilo VW T5 2,5 . 

10. Kupili smo osebno vozilo za prevoz bolnikov, Citroen Berlingo. 

11. Smo v fazi prenove prostorov za urgentno ekipo tehnikov, pred tem pa smo prestavili in 

prenovili sprejemno pisarno in prostor za sterilizacijo. 

IZPOSOJA ŠOTORA ZA PRIMER PANDEMIJE NOVE GRIPE 

V ZD Lenart smo pripravili prostor za šotor, v katerem se bo odvijala ambulantna dejavnost v 

primeru izbruha pandemije nove gripe. 

Gre za vojaški samo napihljivi šotor. Take šotore uporablja vojska za svoje potrebe. 

Predlagam, da šotor, ki ga imamo trenutno v najemu, kupimo, tako za potrebe CZ, kot za 

uporabo pri grozečih nesrečah večjih razsežnosti. Dejstvo je, da je ob večjih nesrečah 

aktivirana tako CZ kot zdravstvena služba. 

FINANČNO ANGAŽIRANJE OBČINE LENART PRI NABAVI URGENTNEGA 

VOZILA in FINANČNO ANGAŽIRANJE OSTALIH OBČIN V UE LENART 

Občina Lenart je v letu 2009 sodelovala pri nabavi urgentnega vozila v višini 28.000 EUR. V 

proračunu občine Lenart je predvidenih 40.000 EUR za nabavo urgentnega vozila tako, da 

pričakujemo še preostalih 12.000 EUR. 

Ob tem moram poudariti, da ostale občine UE Lenart niso finančno sodelovale, ne pri nabavi 

urgentnega vozila, ne pri investicijskem vzdrževanju. 

36

VII. ZAKLJUČEK 

V zaključku želim poudariti usmeritve, ki nam jih daje Resolucija o nacionalnem planu 

zdravstvenega varstva 2008 – 2013: Zdravstveni dom je osrednja zdravstvena inštitucija, ki je 

ustanovljena za eno ali za več občin, ki gravitirajo na zdravstveni dom. 

Nujno potrebno se je tudi dogovoriti o nadaljnji skrbi in financiranju programov in prostorov, 

v katerih se odvaja zdravstveno varstvo za občanke in občane v UE Lenart. 

V ZD Lenart izvajamo za občanke in občane 24. različnih programov. 

Precepljenost otrok je skorajda 100 %. 

V letu 2009 smo zaposlili eno zobozdravnico ter zdravnika in zdravnico, specialista in 

specialistko družinske, oz.. splošne medicine. 

Od leta 2007 imamo organizirano celodnevno urgentno službo, kar pomeni ekipo z 

zdravnikom in dvema urgentnima tehnikoma ter urgentnim tehnikom v urgentni ambulanti. 

To pomeni, da lahko aktiviramo dve urgentni ekipi. (nadomestni urgentni zdravnik je 

organiziran od sredine leta 2009). 

Smo v dogovarjanju s sosednjimi Zdravstvenimi domovi o sodelovanju ekip NMP. 

Predlagam nakup šotora za CZ in zdravstveno službo za primer katastrofnih dogodkov. 

V letu 2009 smo v ZD Lenart nadgradili Certifikat kakovosti iz ISO 9001/2000 v 

ISO 9001/2008. 

Zaradi vse več programov, ki se izvajajo v zgradbi ZD Lenart, je nastala prostorska stiska . 

Predlagam OS Občine Lenart, da v najkrajšem času pretrese možnost nadgradnje prizidka k 

ZDL. Tega smo dogradili in otvorili 6.11.2001. Prav tako je potrebno poiskati možnost, da 

pridobimo sredstva iz EU. 

Predlagam, da na naslednji seji Občinskega sveta občine Lenart, sprejmemo Ustanovitveni akt 

ZD Lenart. Gre za spremembe, ki jih je povzročilo soustanoviteljstvo dveh občin, občine 

Sveti Jurij in občine Sveta Trojica. 

37



Telefon: 02/729-13-10, fax: 02/720-73-52 

Številka: 215-3/2009 


13 

POROČILO O IZVEDBI POLETNIH PRIREDITEV 

LEN-ART 2009 



NOSILKA: Darja Ornik 





Statuta Občine Lenart (MUV, št. 5/07), se sprejme Poročilo o izvedbi poletnih prireditev 

LEN-ART 2009, kot je predloženo. 

38




Statuta Občine Lenart (MUV, št. 5/07), je Občinski svet Občine Lenart na svoji 

_____________ redni seji, dne ______________ sprejel 

POROČILO O IZVEDBI POLETNIH PRIREDITEV LEN-ART 2009 

V letošnjem letu so v Lenartu tretjič potekale poletne prireditve, organizator in financer je bila 

Občina Lenart. Prireditve so bile zasnovane in organizirane na podoben način, kot poteka 

izvedba prireditev, festivalov in drugih kulturnih dogodkov večini večjih ali srednje velikih 

slovenskih mest. Program prireditev je bil oblikovan multikulturno, kar pomeni, da so bile 

zastopane različne kulturne zvrsti: gledališče, glasba, folklora, ples in lutke. K sodelovanju 

smo povabili profesionalne izvajalce in domače kulturne ustvarjalce. Prireditve so bile 

namenjene odraslim, mladini in otrokom. Stroški organizacije in izvedbe prireditev znašajo 

33.000,00 EUR. 

v času od 26. junija do 11. septembra se je zvrstilo 26 kulturnih dogodkov, ki si jih je 

ogledalo več kot 6000 gledalcev. Na prireditvah so sodelovali izvajalci iz štirih celin - 

Evrope, Severne Amerike, Južne Amerike in Afrike oziroma iz šestih držav (Slovenije, 

Avstrije, Turčije, Kanade, Argentine in Burkine Faso). 

Izvedene so bile naslednje prireditve: 

PETEK, 26. 6. 

EKIPA RADIA GA GA 

Sodelujejo: 

Marjan Šarec, 

Jure Godler 

Renato Vindiš 

PETEK, 3.7. 

UJEMI SANJE, TV PIKA 

SREDA, 1.7. 

FOLKLORNA SKUPINA "YESILKÖY HALK DANSLAERI DERNEGI" IZ ISTANBULA, 

TURČIJA 

NEDELJA, 5. 7. 

SLOVENSKI PLESNI ANSAMBEL TRIGLAV IZ WINIPEGA, KANADA 

PETEK, 10. 7. 

FUZBAL JE VSE, komedija 

Igra: Gojmir Lešnjak Gojc 

PETEK, 17. 7. 

VLADO KRESLIN, koncert 

39

SOBOTA, 18. 7. 

FOLKLORNA SKUPINA PRISTAVA IZ ARGENTINE 

TOREK, 21. 7. 

NERODNA AVGUŠTINA, Studio Anima, predstava za otroke 

PETEK, 24.7. 

VOKALNI KVINTET ZAVRŠKI FANTJE 

PETEK, 31.7. 

KLIC DIVJINE, koncert 


ATTIC ECHO, koncert 

TOREK, 4. 8. 

AMADOU DIARRA, koncert tradicionalne afriške glasbe 

PETEK, 7.8. 

Skupina NUDE, koncert 

SOBOTA, 8. 8. 

SREČANJE UPOKOJENCEV IN AGATINA NOČ 

Srečanje upokojencev: igra ansambel KLOPOTEC 

Agatina noč: igra ansambel Okrogli muzikanti 


AGATA VABI, program Kulturnega društva Delavec 

SREDA, 12. 8. 

ČAROVNIŠKI VEČER 

Otroške delavnice, kjer bodo vzgojiteljice z otroci risale, plesale in izdelovale izdelke. 

KD Delavec 

ČETRTEK, 13. 8. 

VSI OTROCI SVETA, Gledališče KU KUC, predstava za otroke 

PETEK, 14. 8. 

AGATIN PLES (KD Delavec) 

NEDELJA, 16. AVGUST, OB 21. URI, TRG OSVOBODITVE, LENART 

TWIRLING, PLESNI IN MAŽORETNI KLUB LENART 

SREDA, 19. 8. 

ALEKSANDRA BAJDE GROUP, koncert jazz glasbe 

PETEK, 21.8. 

TINKARA KOVAČ &BAND, koncert 

40

PETEK, 28.8. 

PIAF, EDITH PIAF, kabaret 

Vesna Pernarčič Žunič in pianist Joži Šalej 

SOBOTA, 29.8. 

KULTURA IN UŽITEK V SPODNJI AVSTRIJI, razstava območja Mostviertel iz Spodnje 

Avstrije 

GLASBENO POPOTOVANJE V MOSTVIERTEL 

Nastop kulturnih skupin iz območja Mostviertel 

PETEK, 4. 9. 

DARJA ŠVAJGER in pianist JAKA PUCIHAR, koncert 

NEDELJA, 6.9., OB 20. URI, DOM KULTURE LENART 

DALIA DUETTINO, koncert 

Zala Čuček, klavir 

Milena Pfeiler, flavta 

in skupina BAAB, večer uspešnic skupine Abba. 

PETEK, 11.9. KULTURNI DOM VOLIČINA 

POPRAVNI IZPIT, komedija 

igrajo: Violeta Tomič, Miki Bubulj, Ranko Babič 

Dosežen je bil namen in cilji, zaradi katerih smo prireditve organizirali: 

1. Lenart postane osrednje mesto kulturne v Slovenskih goricah. 

2. Povečanje kulturne ponudbe in višja dostopnost kulturnih dobrin za lokalno 

prebivalstvo. 

3. Vključevanje vseh družbenih skupin: otrok, mladine, starejših, kmečko prebivalstvo, 

… 

4. Ustvarjanje prebivalcem prijaznejše podobe Lenarta, zlasti v poletnih mesecih, ki so 

veljali za obdobje »kulturnega mrtvila«. 

5. Promocija in prepoznavnost Lenarta in Slovenskih goric. 

6. Ustvarjanje pogojev za kulturno ustvarjanje. 

7. Širjenje medkulturnega dialoga in multikulture. 

8. Poleg gospodarske razvitosti območja je pomemben tudi kulturni razvoj in 

»duhovna« ponudba nekega kraja. Poletne prireditve so k temu prav gotovo 

prispevale. 

Namen in cilji prireditev so bili prav gotovo doseženi. Kar zadeva obiskanost, so pritegnili 

prebivalstvo iz širšega območja Slovenskih goric in Maribora. Pester in raznovrsten je bil tudi 

program, saj je bil namenjen različnim družbenim in starostnim skupinam. 

Izkušnje letošnjih poletnih prireditev so pozitivne, zato je smiselno, da jih v podobni 

programski zasnovi organiziramo tudi v prihodnje. 

41



Telefon: 02/729-13-10, fax: 02/720-73-52 

Številka: 330-13/2009 


POROČILO O NEURJIH Z DNE 16.06.2009 IN 

04.08.2009 NA OBMOČJU OBČINE LENART 



NOSILKA: Lidija Šipek 

14 

42

POROČILO O NEURJIH Z DNE 16.06.2009 IN 04.08.2009 NA 

OBMOČJU OBČINE LENART 

Dne 16. junija 2009 po 16. uri se je nad občino Lenart in okoliškimi kraji zneslo neurje z 

močnim vetrom, dežjem in ponekod tudi s točo. 

Večje škode na javnih in stanovanjskih objektih ni bilo zaznane. 

V Lenartu in Voličini z okolico so bile delno poškodovane lokalne ceste in javne poti, kjer je 

bila skupna ocenjena škoda na javni infrastrukturi v vrednosti 10.366,00 EUR. Škoda na 

cestni in komunalni infrastrukturi po oceni občinske uprave in vzdrževalca občinskih cest je 

nastala predvsem zaradi dežja, ki je zapolnil in zamašil odtoke in ostalo cestno odvodnjavanje 

ter kanalizacijo. Predvsem je bilo potrebno izvesti obsežno utrjevanje bankin z gramozom in 

čiščenje cest, ulic in pločnikov na lokalnih in javnih cestah. 

V krajevni skupnosti Lenart in Voličini je bilo potrebno utrditi bankine na okvirno 30 km 

asfaltiranih lokalnih in javnih poti (Zg. Žerjavci, Sp. Žerjavci, Sp. Porčič, Selce, Zavrh, 

Vinička vas, Strma gora, ...). 

V Krajevni skupnosti Voličina je bilo poškodovanih 8 odsekov gramoziranih javnih poti, 

katere je bilo potrebno utrditi in dogramozirati v okvirni skupni dolžini 2600m. 

V Krajevni skupnosti Lenart je bilo poškodovanih 7 odsekov gramoziranih javnih poti, katere 

je prav tako bilo potrebno utrditi in dogramozirati v okvirni skupni dolžini 2400m. 

Poročilo Gasilske zveze Lenart (Leon Omerzu): Akcija gasilcev je trajala dne 16.06.2009 

pozno popoldan na Jurovski cesti, kjer je bilo potrebno odstraniti padlo drevo. 

Velika škoda je nastala tudi na kmetijskih površinah. Toča, debela ponekod kot oreh, je 

padala nekaj minut in delno uničila vrtove, zelenice, sadno drevje s plodovi, vinograde in 

druge kmetijske posevke (predvsem koruzo, pšenico, ječmen, travinje, …). 

Občinska komisija za ocenjevanje škode je ocenila 2 prijavi za plazenje, 6 prijav za poplave 

(predvsem na travinju), 30 prijav škode na pridelkih, povzročene po naravni nesreči, po 

navodilih Uprave RS za zaščito in reševanje in v skladu z Uredbo o metodologiji za 

ocenjevanje škode, v naslednjih k.o. Zg. in Sp. Žerjavci, Lenart, Črmljenšak, Selce, 

Rogoznica, Šetarova, Sp. Voličina in Zg. Voličina. Ugotovljen odstotek poškodovanosti: od 

25 do 80%; visok odstotek poškodovanosti se giblje predvsem v trajnih nasadih jabolk in 

breskev. 

Izredna ocena škode v tekoči kmetijski proizvodnji na kmetijskih pridelkih zaradi neurja z 

dežjem, močnim vetrom in toče dne 16.06.2009 se bo uporabila zlasti za usmerjanje kmetijske 

politike v letu 2009 in drugih ukrepov, ki izhajajo iz predpisov, ki določajo olajšave oziroma 

odpise na področju kmetijstva. 

Priloga tega poročila je tudi posredovan odgovor Uprave za zaščito in reševanje z dne 

21.07.2009. 

43

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (Uradni list 

RS, št. 90/2007) v četrtem odstavku 3. člena določa: Sredstev po tem zakonu ni mogoče 

pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski 

proizvodnji ali na gospodarskih objektih kmetijskih gospodarstev ali za odpravo posledic 

množičnega izbruha rastlinskih škodljivih organizmov ter živalskih bolezni, če je bila za 

odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja 

zavarovalne premije. Državna pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, med 

drugim, je omogočena tudi za zavarovanje škode zaradi posledic toče. 

Neurje z močnim vetrom in dežjem z dne 4. avgust 2009 

Po obilnih padavinah, ki so se pričele na našem območju dne 03. in 04. avgusta 2009, se je 

območje reke Pesnice s pritoki še istega dne 04. avgusta 2009 začelo polniti, v popoldanskih 

urah pa so pritoki v reko Pesnico že prestopili struge in se je voda začela razlivati na 

kmetijske površine. 

Del Pesniške doline, ki leži na območju občine Lenart je začel poplavljati 04. avgusta 2009 v 

popoldanskih urah in je najvišji nivo poplavljenosti bil dosežen v sredo in četrtek 05. in 06. 

avgusta potem pa je začel vodostaj upadati. Kljub temu je vodostaj poplavljenosti bil v 

Zamarkovi in Sp. Partinju tako visok, da je bila cesta Zamarkova – Partinje in cesta 

Zamarkova - Hrastovec zaprta. Vodostaj je bil v petek na obeh cestah višji za dobrih 10 cm 

od višine ceste. Pesniška dolina z njenimi pritoki je v navedenih dneh bila poplavljena na 

območju občine Lenart v celoti kar pomeni od njene zahodne smeri vse od naselja Močna, 

Ruperč, Grušove do Zamarkove, Hrastovca del območja Vinička vas, Sp. Partinja, Lormanja, 

Radehove, Šetarove, porečje potoka Velka vse do meje z občino Sveta Ana. 

Tako visokih vodostajev vode ne pomnimo vsaj 30 in več let, predvsem pa ugotavljamo da je 

tako visok vodostaj na potokih in melioracijskih jarkih posledica spremembe vodnega režima 

v Pesniški dolili ob izgradnji avtoceste. Problem visokega vodostaja je v tem, da se Pesniške 

površine praznijo z velikim zamikom glede na vodostaj v sami reki Pesnica. Reka Pesnica je 

začela upadati že dopoldan dne 05. avgusta in se je krepko znižala. Vodostaj na območju 

Pesniške doline pa se je začel zniževati šele dva dni po času, ko je reka Pesnica že znižala na 

njeno normalno višino. 

Občinska komisija za ocenjevanje škode je ocenila 28 prijav za plazenje, 29 prijav za 

poplave na zemljiščih, kjer raste predvsem koruza za zrnje, silažna koruza, strniščni 

dosevki, buče, vrtnine in travinje, po navodilih Uprave RS za zaščito in reševanje in v 

skladu z Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode. Ocenjena je bila škoda 

povzročena na kmetijskih zemljiščih v skupni vrednosti 163.897,70 EUR. Poplavljenih 

je bilo okrog 450 ha njivskih in travniških površin na območju občine Lenart. 

Zaradi poplav in plazov je bila ocenjena škoda na kmetijskih objektih in stanovanjski 

stavbi v vrednosti 5.876,12 EUR. 

V Lenartu in Voličini z okolico so bile delno poškodovane lokalne ceste in javne poti, 

kjer je bila skupna ocenjena škoda na javni infrastrukturi v vrednosti 35.156,26 EUR. 

Škoda na cestni in komunalni infrastrukturi po oceni občinske uprave in vzdrževalca 

občinskih cest je nastala predvsem zaradi dežja, ki je zapolnil in zamašil odtoke in ostalo 

cestno odvodnjavanje ter kanalizacijo. Predvsem je bilo potrebno izvesti obsežno utrjevanje 

bankin z gramozom in čiščenje cest, ulic in pločnikov na lokalnih in javnih cestah. 

44

Občina Lenart skupaj z lastniki zemljišč že nekaj časa vodi aktivnosti pri ugotavljanju 

vzrokov poplavljenosti, saj se le ta zadnji dve leti pogosto dogaja, vse od pričetka izgradnje 

avtoceste in z njo povezanih preureditev vodnega režima v Pesniški dolini. 

Tako npr. pred leti nismo poznali poplavljenosti območja Lormanja v letošnjem letu pa je to 

že tretja poplava (februar, junij, avgust). 

Problem pa je toliko večji, ker voda ne odteče in se zadržuje tudi od 5-10 dni dlje od časa, ko 

se je nivo reke Pesnice že znižal. V zvezi z navedenim tečejo razgovori z Ministrstvom za 

okolje in prostor, z Agencijo RS za okolje- oddelek za porečje reke Drave in VGP Drava Ptuj, 

z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (priloga: Zahteve županov ob reki 

Pesnici, dopis z dne 18.08.2009 posredovan na obe pristojni ministrstvi). 

Pripravila: 

Lidija Šipek, uni. dipl. inž. kmet. 

Višja svetovalka za kmetijstvo 

EU zadeve in javna naročila 

Župan 


45



Telefon: 02/729-13-10, fax: 02/720-73-52 

Številka: 430-11/2006 


15 

POROČILO O POTEKU AKTIVNOSTI PRI GRADNJI 

DALJINSKEGA SISTEMA OGREVANJA V MESTU 

LENART 



NOSILEC: Avgust Zavernik 

46

POROČILO O POTEKU AKTIVNOSTI PRI GRADNJI DALJINSKEGA 

SISTEMA OGREVANJA V MESTU LENART 

V letu 2008 smo podrobno seznanili občinski svet Občine Lenart s projektom daljinskega 

sistema ogrevanja, tokrat pa vas želimo seznaniti o postopku same gradnje. 

V Občini Lenart so se prva razmišljanja o daljinskem sistemu ogrevanja na obnovljiv vir 

energije pričela že v letu 2003/2004. Ideja se je počasi rodila, ob tem nastajale tudi idejne 

zasnove in študije, katere so pokazale, da bi daljinski sistem ogrevanja na lesno biomaso v 

Lenartu bil ekonomičen, ob predpostavki, da se večina objektov, ki potrebujejo toploto za 

ogrevanje priključi na njega. Tako smo v letu 2005 sprejeli Odlok o spremembah in 

dopolnitvah odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Lenart ter opredelili kot 

gospodarsko javno službo tudi oskrbo s toplotno energijo iz lokalnega omrežja, ki zajema 

distribucijo toplotne energije za daljinsko ogrevanje. 

V naslednjem letu, junija 2006, smo sprejeli Odlok o načinu, predmetu in pogojih izvajanja 

gospodarske javne službe, oskrbe s toplotno energijo na območju naselja Lenart v Slov. 

goricah. V tem odloku smo opredelili organizacijsko zasnovo izvajanja te gospodarske javne 

službe, pogoje za zagotavljanje storitev, opravljanje in vzdrževanje toplovodnega omrežja, 

pravice in obveznosti izvajalca, pravice in obveznosti uporabnikov, način financiranja ter 

druge elemente, ki so pomembni za razvoj in upravljanje dejavnosti gospodarske javne 

službe. 

V odloku smo tudi opredelili, da se navedena gospodarska javna služba opravlja v obliki 

koncesije in da se toplota v večinskem delu pridobiva z uporabo obnovljivih virov energije. 

Kot smo pa v predhodnih študijah ugotovili, je za navedeni sistem mogoče uporabiti zaenkrat 

ekonomsko smotrno le biomaso – lesne sekance, ali pa odpadno toploto iz bioplinarne, v 

kolikor bi se le-ta gradila pri podjetju Žipo d.o.o. v Šetarovi. Ker pa s projektom bioplinarne 

Žipo zaenkrat nismo tako daleč, smo postopek nadaljevali samo pri uporabi lesne biomase. V 

odloku smo opredelili, da se koncesija podeli za 30 let in da je njena oblika prostovoljnosti, 

oz. da se izvaja kot izbirna gospodarska javna služba. 

Na podlagi občinskih aktov je sledil postopek javnega razpisa, ki smo ga objavili že 4.8.2006. 

Postopek je potekal v dveh fazah in sicer smo najprej določili oz priznali usposobljenost 

kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis, druga faza razpisa pa je zajemala izbiro 

najugodnejšega ponudnika po merilih, ki so zajemala čas izgradnje, ceno toplote s fiksnim 

delom in reference. Na podlagi razpisa je občina izdala odločbo o podelitvi koncesije 

17.8.2007, na to odločbo se je pravočasno in v zakonitem roku pritožila Energetika Sava, ki 

je kasneje sprožila tudi upravni spor na Upravnem sodišču. Upravno sodišče je tožbo 

Energetike Save zavrnilo in s tem potrdilo obe odločbi Občine Lenart o podelitvi koncesije 

Eko toploti energetiki d.o.o., Leskoškova cesta 2, 1000 Ljubljana, ki pa je danes v 100 % lasti 

Kelag Wärme iz Beljaka. Mati družbe Eko toplota bo tudi financer projekta v Lenartu. 

Koncesijska pogodba, s katero je koncesionar tudi dobil vsa pooblastila za pričetek aktivnosti 

projekta daljinskega sistema v mestu Lenart, je bila podpisana 18.9.2007. 

Koncem leta 2007 in v letu 2008 se je pripravljala projektna dokumentacija s pridobitvijo 

vseh potrebnih soglasij in služnostnih pogodb, kar nam je vzelo časa cca 15 – 18 mesecev. 

47

Koncesionar je pridobil gradbeno dovoljenje, v začetku leta 2009 pa pričel s postopkom 

sklepanja pogodb za prodajo toplote iz daljinskega sistema ogrevanja. Postopek sklepanja 

pogodb seveda še ni zaključen, saj je tam, kjer je načrtovana trasa toplovodnega omrežja še 

vedno možno skleniti pogodbe in se v času izgradnje oz. po izgradnji sistema tudi priključiti. 

Sedaj je sklenjenih pogodb za cca 4.000 kW odjemne moči in to je tisti prag, ki je omogoči 

izgradnjo dveh glavnih tras in tudi ekonomsko upravičenost izgradnje. Drugi pogoj za 

izgradnjo, ki je bil naveden tudi v vseh pogodbah o priključitvi na daljinski sistem ogrevanja, 

pa je bil ta, da se projekt delno sofinancira iz državnih oz. evropskih sredstev. 

Projekt izgradnje je bil nameravan že v mesecu marcu 2009, vendar se je gradnja odmikala 

izključno kot posledica zamujanja razpisa Ministrstva za okolje in prostor, ker je to 

ministrstvo razpis objavilo šele v mesecu maju oz. juniju 2009. Odločbo o sofinanciranju 

projekta s strani Ministrstva za okolje in prostor v višini 30 % upravičenih stroškov je Eko 

toplota prejela šele v mesecu avgustu 2009, pred izdajo te odločbe pa izvajalec ne sme pričeti 

z nikakršnimi deli. 30 % subvencije upravičenih stroškov je glede na celotni obseg investicije 

dejansko precej manj od 30 % in glede na danes zastavljeni obseg investicije, subvencija 

danes zastavljenega projekta obsega le dobrih 22 % . 

10.9.2009 so se dejansko pričela tudi gradbena dela na samem projektu, in sicer so se dela 

pričela na izkopih za toplovodno omrežje v Gubčevi, nadaljevala se bodo po Maistrovi, 

Partizanski, vod bo prečkal glavno cesto G 1 – 3 pri stari lekarni v Nikovo ulico, po Nikovi do 

Obrtne, Kidričeve in vse do kotlarne, ki bo locirana med Livarno in Klemetalom. Druga trasa 

pa bo potekala iz smeri kotlarne proti Livarni in bo prečkala glavno cesto G 1 – 3 pri Inini 

črpalki v center Vrba. Tretja trasa bo potekala iz Nikove ulice na parkirišču pri knjižnici, po 

Vrtni ulici, Strmi ulici do Ptujske in po Ptujski v smeri Osnovne šole Lenart. 

Ker koncesionar je cca 6 mesecev čakal na razpis in na odločbo Ministrstva za okolje in 

prostor, seveda koncesionar ni mogel oz. smel pričeti z deli, zato je ogrevalna sezona 

2009/2010 zamujena, je pa še vedno možnost, da se v tej sezoni navežejo večstanovanjski 

objekti Partizanske in Gubčeve na začasni kontejner, ki je lociran nad Domom starejših 


Po terminskem planu izgradnje bo projekt v tej fazi realiziran do marca 2010 ob predpostavki, 

da ne bo večjih vremenskih neprilik v zimskem času. Sama izgradnja je mnogo bolj zahtevna 

od druge komunalne infrastrukture, kot so vodovod, telefonija, elektro kabli ali kanalizacija, 

saj se navedeno toplovodno omrežje sproti vari, ustrezno izolira in po določenem času tudi 

toplotno preizkuša, šele nato se gradbene jame smejo zasuti in utrditi. Cevovodi so položeni 

na globini 120 cm, v gradbenem jarku, ki mora biti širine najmanj 1 m. 

Občina Lenart je koncesionarju tudi izdala odločbo in posebna navodila pri sanaciji cest, 

pločnikov in druge infrastrukture, ki bo uporabljena za izgradnjo daljinskega sistema 

ogrevanja. 

Občina poskuša v javno zasebnem partnerstvu tudi vzpostaviti sistem, ki bi na našem 

območju omogočil zbiranje ustrezne biomase tako, da koncesionar ne bi bil odvisen samo od 

lesne biomase, ki bo prihajala iz sosednje države Avstrije. Želja je, da bi se pri nas vzpostavil 

sistem oskrbe z lesno biomaso iz javnih gozdov kot tudi iz zasebnih gozdov, da bi lahko 

njihovi lastniki les, ki ni primeren za hlodovino, cepanice in podobno, zbirali in dobavljali 

koncesionarju kot sekance za ogrevanje. 

48



Telefon: 02/729-13-10, fax: 02/720-73-52 

Številka: 032-1/2007 


16 

MNENJE OBČINSKEGA SVETA K IMENOVANJU 

DIREKTORJA ZAVODA HRASTOVEC-TRATE 

Gradivo bo podano na seji 

49

Številka: 032-1/2006 

ZAPISNIK 

21. seje Občinskega sveta Občine Lenart, ki je bila v ponedeljek, dne 29. junija 2009 ob 

16. uri v prostorih Občine Lenart, sejan soba 21/l. 

NAVZOČI ČLANI OBČINSKEGA SVETA: 

Marjan BEZJAK, Darinka ČOBEC, Janez ERJAVEC, Štefan FRAS, Feliks 

KOCBEK, Franc KRIVEC, David MAGUŠA, Anica MLINARIČ, Simona PESERL 

VEZOVNIK, Milko SLANIČ, Jožef ŠELIGO, Emilija ŠUMAN, Marija ZLODEJ. 

OPRAVIČILA STA SE: 

dr. Miralem HADŽISELIMOVIĆ, Jožef KRAMBERGER 

OSTALI PRISOTNI: 

Župan - mag. Janez KRAMBERGER, 

predsednik nadzornega odbora - Saša TOMAŽIČ, vodja redarske službe v Mestni 

občini Maribor – Danijel ŽELEZNJAK, Radio Slovenske gorice – Danica ZEMLJIČ, 

direktorica občinske uprave - mag. Vera DAMJAN BELE, občinska uprava: Vinko 

KRAMBERGER, Jože DUKARIČ, Martin BREZNIK, Darja ORNIK, Mirko KOJC, 

Anja MURN in Metka VURCER. 

Ad 1: UGOTOVITEV SKLEPČNOSTI. 

Sejo je vodil župan Občine Lenart, mag. Janez KRAMBERGER, in ugotovil, da je bilo 

prisotnih 12 občinskih svetnic in svetnikov in da je občinski svet sklepčen. 

Ad 2: PREGLED ZAPISA SKLEPOV 20. SEJE OBČINSKEGA SVETA. 


Svetnice in svetniki so potrdili zapisane sklepe 20. seje občinskega sveta, ki je 

bila v četrtek, dne 28. maja 2009. 


Pridružil se je 13. član občinskega sveta g. Milko SLANIČ. 

Ad 3: POTRDITEV DNEVNEGA REDA. 

G. župan je v skladu z 31. čl. Poslovnika vprašal svetnike in svetnice, ali kdo predlaga, da se 

umakne katera od točk predlaganega dnevnega reda. Ugotovil je, da ni bilo predloga za umik. 

Prav tako ni bilo predloga za razširitev dnevnega reda. 

Predsedujoči je dal na glasovanje predlagani dnevni red, kot je bil podan s sklicem 19. redne 

seje občinskega sveta: 

50


Na podlagi 18. in 19. člena Statuta Občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik št. 05/2007) in 

20. in 21. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Lenart (Medobčinski uradni vestnik št. 

7/2007) je bil sprejet predlagani dnevni red: 


13. Pregled zapisa sklepov 20. seje občinskega sveta. 




17. Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinsko redarstvo v Občini 

Lenart - I. obravnava. 

18. Odlok o plakatiranju v Občini Lenart - I. obravnava. 

19. Odlok o občinskih cestah in javnih površinah v Občini Lenart - I. obravnava. 

20. Odlok o merilih in pogojih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih 

obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine 


21. Sklep o ukinitvi javnega dobra. 

22. Sklep o povečanju odvedene odpadne vode. 


Dnevni red je bil potrjen. 

Ad 4: POROČILO ŽUPANA. 

G. župan je podal poročilo o aktivnostih, ki so se vršile med 20. in 21. sejo občinskega sveta 

in ki se bodo vršile v prihodnje. 

Ad 5: POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIC IN SVETNIKOV OBČINSKEGA SVETA. 

Ga. Emilija ŠUMAN 

1. Zaradi številnih pripomb naših občanov, da je lokalni televizijski program 

preskromen, z ozirom na to, da že enajst let gledamo na Televalu Lenart stare spote in 

reklame, predlagam, da občinski svet, kakor tudi Kabelska TV Lenart poskrbita, da 

bomo lahko občani Lenarta za ta denar dobili kvalitetne in aktualne informacije v 

besedi in sliki. 

2. Predlagam tudi gospodu županu, da tekom mandata uvrsti na dnevni red seje 

poročila javnih služb oz. zavodov in tudi nekaterih društev in organizacij, ki so 

večji porabniki sredstev občinskega proračuna. S tem bi občani lahko dobili tudi 

odgovore in pojasnila, ki jih v kritičnih komentarjih in vprašanjih zastavljajo 

svetnikom med letom. (zdravstvo, šolstvo, socialno varstvo itd.) 

3. Na pobudo nekaterih voznikov predlagam, da se v glavnem semaforiziranem križišču 

Ptujske ceste z izvozom na Mariborsko podaljša zelena luč na semaforju, kajti v 

poletnem času se zopet pojavljajo kolone avtomobilov vse do spodnje šole, zaradi 

izogiba tranzitnega prometa avtocesti. 

51

4. Predlagala bi tudi, da bi z občinskim odlokom uredili obveznosti urejanja parcel 

oz. košnjo trave ob glavnih cestah ali ulicah, kot so: Mariborska, Ptujska, 

Radgonska, v kolikor lastniki objektov ali parcel ne vzdržujejo okolice (5 let 

nepokošeno, zlomljena stekla, vrata itd.), se naj za opravljeno storitev lastniku 

izstavi račun, tako kot za odvoz smeti. 

5. Kdaj lahko podpisniki pogodb z EKO toploto pričakujejo pričetek del oz. obratovanja? 

Ali bodo v primeru, da se v tej kurilni sezoni ne prične kuriti z lesno biomaso, imeli 

kakšne finančne obveznosti do izvajalca? 

6. Občani iz Cankarjeve ulice niso bili zadovoljni z odgovorom, ampak želijo slišati 

konkretne rešitve, kaj bo takrat, ko bo tam hrup, parkirnih mest, smetnjakov itd., ko bo 

izgrajen 24 stanovanjski blok. 

7. S strani nekaterih kmetov je bilo povedano, če smo tako dolgo čakali s to industrijsko 

cono, bi lahko počakali tudi žetev, da se ne bi pšenico zaoralo. 

G. ŽUPAN 

je odgovoril naslednje: 

7. Kar se tiče posega na njivah v industrijski coni, se gospodarska škoda ni naredila. 

Pšenica, ki je bila pokošena, je bila spravljena za živinsko krmo in ker se bo gradilo 

fazno, se bo počakalo do žetve. Z vsemi posegi je bil najemnik – Žipo Lenart, že 

lansko leto obveščen in seznanjen. 

6. Glede novogradnje v Cankarjevi ulici je s prizadetimi, ki so se pritožili na gradnjo, že 

govoril in nima kaj dodati. V kolikor bo 20 ali 24 stanovanj, bodo parkirna mesta, 

verjetno pa ne bodo vsi naenkrat parkirali, speljevali in vozili sem in tja. Parkirni 

prostori pa so tudi okrog Doma Lenart in vrtca. 

5. Zadeve za daljinsko ogrevanje z EKO toploto tečejo. Na ministrstvu za okolje in 

prostor je bilo že prvo odpiranje projektov za sofinanciranje te naložbe in misli, da se 

je EKO toplota prijavila. Odgovora, ali bodo dobili 30 % investicije sofinanciranih s 

strani ministrstva za okolje in prostor, pa še nima informacije. 

4. Za košnjo trave in »zeleni val« bo občinska uprava dala pisno upravljalcem in 

posredovala odgovore. 

2. O predlogu, da bi na seji občinskega sveta obravnavali problematiko oz poročilo, 

kar se tiče zdravstva v Občini Lenart, socialnega skrbstva in šolstva, v zvezi s 

prevozi in vsem kar spada zraven, se bomo dogovorili, da bodo poročilo o svojem 

delu pripravili v zdravstvenem domu, centru za socialno delo in obeh šolah. 

Poročilo boste v pisni obliki prejeli v gradivu in se bo na seji občinskega sveta to 

tudi obravnavalo. 

1. O zadevi Televal, na katero ste opozorili in ki prenaša tudi našo sejo, ste bili že 

seznanjeni, saj smo o tem razpravljali na občinskem svetu že pred dobrim letom, kjer 

ste se na moj predlog tudi odločili, da bomo preverili zakonitost pogodbe, ki je bila 

sklenjena med Občino Lenart in firmo Televal. V spisu – v arhivu občine je bila samo 

ta pogodba, nekaj dokumentov pa se je kasneje našlo pri izvajalcu – g. Lešniku. 

52

Na sodišču sta bili dve obravnavi, na eni je bil tudi sam prisoten in sodnica je 

povedala, da bo pred začetkom sodnih počitnic, to je do 15. naslednjega meseca, 

izrečena odločitev sodišča in o tem bo občinski svet tudi seznanjen. Pridružuje se tudi 

stališču gospe svetnice, da občinska seja, ki traja tri ure, je vredna po tej pogodbi, 

skupaj z DDV-jem 1.000,00 €, kar je preveč za občinski proračun. Strinjal se je tudi, 

da bi lahko poleg tega, videli na televiziji tudi kakšne druge vsebine. 

Dodal je, da smo podpisnika pogodbe s predhodnikom, že večkrat pozivali na 

sporazumno prekinitev pogodbe in določitev nove pogodbe, v skladu s cenami, ki so 

na trgu za tovrstno storitev, vendar g. Lešnik tega ni želel in ne želi storiti. 

G. Janez ERJAVEC 

1. Danes ugotavljamo, da imamo v Sloveniji še samo 8 arov njivskih površin na 

prebivalca, v Evropi pa je povprečje 22 arov. To očitno nikogar ne skrbi, nič nam 

ni več sveto, drugače si ne morem razlagati posega v najlepšo njivo v občini, kjer 

se je 3 tedne pred žetvijo pokosila pšenica zato, da bi pričeli graditi novo 

industrijsko cono, za katero še ni niti interesentov, niti realnih pogojev, da bi 

kmalu lahko bila ta cona usposobljena za gradnjo. 

Moje vprašanje je, ali res ni bilo mogoče s projektom nove industrijske cone počakati nekaj 

tednov, da bi poželi pšenico. 

G. ŽUPAN 

2. Drugo vprašanje se nanaša na čistilne naprave v Lenartu in konceptu čiščenja voda 

nasploh. Skrajni čas je, da poleg prometne študije, ki bo, upam da realizirana, še 

izdelamo študijo kanalizacije in čistilnih naprav na območju celotne občine. V 

Lenartu pa bi morali razčistiti, kaj se je dogajalo s čistilno napravo, ki je zgrajena 

pa ne deluje. Porabljenega je bilo veliko denarja zato, da je sedaj spomenik. Nekdo 

vendar mora za to odgovarjati. Ali je kriva za to stroka ali politika ali oboje. 

1. je povedal, da je na prvo vprašanje že odgovoril ga. Emiliji ŠUMAN in dodal sledeče: 

Tri tedne pred žetvijo oz. več časa bo, ko se bo pšenica požela, nismo mogli počakati z 

začetkom investicije. V kolikor ste seznanjeni s postopki pridobivanja evropskih 

sredstev in samim načinom, kako rokovno in časovno je potrebno izvajati tako 

imenovane »operacije«, ki so financirane s strani evropskega proračuna, si ne moremo 

privoščiti, da bi zaradi nespoštovanja rokov izgubili cca 700.000,00 evrov, ki jih 

imamo na voljo za ta projekt, in hektara ali dveh pšenice ne bi žrtvovali. Vendar 

pšenice nismo žrtvovali, ker je bila takrat v voščeni zrelosti, zato so jo pokosili ter 

zbalirali in jo bodo živali na podjetju Žipo Lenart tudi pojedle. Ostalo pa bodo 

kombajni poželi, ko bo čas za to. 

2. Glede čistilnih naprav je povedal, da bomo o tem govorili v bližnji prihodnosti 

tudi na seji občinskega sveta. Nadaljeval je, da imamo v Lenartu pet čistilnih 

naprav in če pogledamo, kako katera od ČN deluje, lahko ugotovimo, da so pri 

ČN v Močni, ki je bila zgrajena pred slabima dvema letoma, rezultati čiščenja 

vode zadovoljivi. Za ostale ČN pa tega ne moremo trditi. Najbolj se približuje 

čistilni efekt na stari ČN pri ulici, ki vodi preko avtoceste v Lormanje. Če se 

spomnite proračunske razprave, smo v proračunu za letošnje leto rezervirali 

53

130.000,00 € namenskih sredstev, ki jih bomo plačali izvajalcu, ki je gradil ČN na 

vzhodnem delu Lenarta za 5.000 populacijskih enot, ko bo dokazal, da ta 

naprava deluje. To informacijo, ki ste jo povedali, mi vsak mesec prinese nekdo 

od občanov, in sicer da ta naprava ne deluje in ne služi svojemu namenu. Naročili 

smo študijo pri strokovnjaku, ki ima v slovenskem prostoru reference, oz. pozna 

tehnologijo ČN in to študijo nam je dal tudi pisno, kjer opozarja na tehnološke 

pomanjkljivosti in pomanjkljivosti na splošno, ki so bile in so s to ČN - grajena je 

za ločen sistem, mi pa imamo mešan sistem. Najprej bomo morali urediti z 

izvajalcem in projektanti, ki so takšno ČN projektirali in v bodoče, ko bomo 

kanalizacijske vode dograjevali ali stare sanirali, bomo ustrezno ločevali 

meteorno vodo, kot odpadno vodo. Velik problem je tudi s kanalizacijo pri 

podjetju Prevent, kjer skupaj s podjetjem iščemo rešitev, kako razbremeniti 

kanale, da ne bo prihajalo do izliva vod v samem podjetju Prevent. V podjetju so 

v celotnih halah dvignili stroje in skladiščne prostore, da so jih zaščitili pred 

vdorom vode. Nekaj rešitev imamo, ki jih bomo v bodoče tudi reševali. Večji 

problem je, kar se tiče finančnega zalogaja. Spodbudno je to, da smo se končno 

uspeli dogovoriti in vpisati v zemljiško knjigo in odkupiti služnost za oba 

kolektorja, ki vodita mimo Preventa in Unior, do ČN. 

Ga. Darinka ČOBEC 

1. V zvezi s prehodom ogrevanja na biomaso občani sprašujejo, ali bo vanj 

vključeno tudi celoletno ogrevanje tople vode ali samo med kurilno sezono? 

Kakšna bo participacija s strani lastnikov? 

2. Glede na "odgovor" Servostana o urejanju najemnih razmerij in poseganju občinskega 

sveta v njihovo delo pa predlagamo ustanovitev javne komunalne službe, ki bi 

upravljala s stanovanji. 

3. Stanovalci bloka na Kraigherjevi 1 v Lenartu ponovno prosijo za osvetlitev 

dvorišča, ki je v večernih urah popolnoma v temi in obstajajo možnosti za razne 

objestnosti. 

4. Pobuda, da bi se dogovorili z Večerom, da bi za naše področje zagotovili dostojnega 

dopisnika, ki bi resnično poročal o naših dosežkih, da spregovorimo tudi o pozitivnih 

stvareh, imamo kulturnike, športnike, ki dosegajo kakšne rezultate, prireditve čez 

poletje, ki so kvalitetne, da bi se o tem bolj verodostojno zapisalo, kajti dopisništvo iz 

Ptuja ne opravlja najbolj te naloge. V sredo, ko je bila prireditev že preklicana, so v 

Večeru objavljali otvoritev vrtca. 

G. ŽUPAN 

1. Kar se tiče ogrevanja in sanitarne vode je povedal, da bomo do naslednje seje 

pripravili pisno informacijo za svetnice in svetnike in to bomo dali tudi na 

spletno stran, da bodo informacije, ki se tičejo začetka gradnje in vse kar je s tem 

povezano, kvalitetne. 

3. Vprašanje glede javne razsvetljave pri Mercatorju smo že posredovali, tisti del – 

dvorišče je od Mercatorja. Varianta je, da bi luči lahko namestili na stavbo, vsaj 

pri tistem delu pri vhodu. 

54

4. Kar se tiče novinarstva, pove iz izkušenj še iz državnega zbora, da ko poučuješ 

novinarje, kako, kdaj in v kolikšni meri naj poročajo, se običajno ne obnese. Računa 

na to, da opravljajo svoje delo po svojih najboljših zmožnostih. Je pa res, da je ena 

stran v Večeru za celotno Podravje premalo. 

G. David MAGUŠA 

1. Na športnem igrišču ob Osnovni šoli Lenart ljudje že dalj časa opažajo povečano 

aktivnost avtošol, ki tam izvajajo vožnjo po poligonu z motornimi kolesi oz. kolesi 

z motorjem. Glede na to, da je igrišče predvsem namenjeno športni vzgoji otrok 

in podaljšanemu bivanju v času do 15. ure, kasneje pa športni rekreaciji, 

predlagam, da se čim prej uskladi urnik vožnje avtošol na način, da bo igrišče 

čim manj obremenjeno. 

Prav tako me zanima, ali se za uporabo igrišča v te namene plačuje kakšno 

nadomestilo, glede na to, da na igrišču ostajajo oljni madeži in ostanki 

najrazličnejših sprejev? 

2. Prebral je del odgovora vodstva Servostana, na pobudo članov občinskega sveta, ki 

mu ga je zaupal občinski svetnik g. Jožef Kramberger, in nakazuje na pomen besede 

suverenost - kaj pomeni, da je Servostan suverena družba. V pravopisu je za to več 

razlag in ena izmed njih je tudi, da je to vzvišenost. S tem odgovorom je verjetno 

podjetje Servostan mislilo na to verzijo besede suverenost, da želijo pokazati, da so 

vzvišena družba. 

Vtikanje v Servostan d.o.o. je nedopustno. Gospa ima prav. Občina Lenart je pa 

lastnica stanovanj in je dolžna skrbeti za odnos do teh stanovanj, tako do 

stanojemalcev, kot tudi do upravitelja teh stanovanj. Tukaj se pa več ne more govoriti 

o vtikanju v Servostan d.o.o., ampak o nadzoru nad upravljalcem stanovanj, ki ga je 

postavil lastnik stanovanj, v tem primeru Občine Lenart, posledično župan in člani 

občinskega sveta. 

Tudi name, kot na člana Občinskega sveta, so se obrnili lastniki in najemniki 

stanovanj v Lenartu z identično tematiko, kot jo je predstavila ga. Anica Mlinarič. 

Verjetno v nadaljevanju to ni več tema za »vprašanja in pobude«, temveč za 

poglobljeno razpravo o izneseni problematiki, morda na eni od naslednjih sej OS 

Občine Lenart. 

Nadaljeval je, da se g. Jožef Kramberger tudi opravičuje, ker ne more biti prisoten na seji 

občinskega sveta zaradi ponovnega certifikata ISO kakovosti. Tudi sam se pridružuje temu 

pismu, da je takšen dopis nesramen. 

G. ŽUPAN 

1. Glede urnika za uporabo šolskega igrišča pri zgornji osnovni šoli in v zvezi z 

nadomestilom in vsem kar izvajajo na tem igrišču, vam bomo posredovali pisno 

do naslednje seje. 

55

Ga. Anica MLINARIČ 

Dodatna videnja stanovalcev iz blokov v Lenartu za sejo Občinskega sveta in v pričakovanju 

javnih odgovorov z obrazlago s strani upravitelja Servostan, ki upravlja za stranke v celem 

Lenartu. 

- Odgovor upravitelja Servostan d.o.o. svetnicam in svetnikom na konkretna vprašanja 

predstavljena na prejšnji seji Občinskega sveta, je za nas lastnike stanovanj 

popolnoma odtujen od strank, katerim je institucija upraviteljstva namenjena, zelo 

ohlapen. 

Čudi nas, kako naj bi bila zanimiva vprašanja, “kot varovanje osebnih podatkov “ ( do 

neke mere da). 

To je vendar živo obojestransko sodelovanje, ki terja razumljivo transparentnost do 

potankosti. Kako je lahko tvorno družbeno dobro, javno zadovoljstvo ali nezadovoljstvo 

občanov zavito v tančico “varovanja osebnih podatkov”? 

Naj se strankam , občanov, ki so plačniki vseh storitev prepričljivo pojasni npr. kaj je vzrok, 

da odkar obstaja varčevanje v rezervnem skladu, ni nobenih pripisanih pozitivnih obresti, le 

stroški, ki so prikazani v približno enakega zneska, sicer pozitivnih obresti vsakega 

individualnega varčevalca? 

Tudi takšna gospodarska služba bi naj bila “obrnjena” k ljudem. Pomembno želimo povedati, 

da se nam ne zdi prav, prelaganje za odgovore na občinsko strokovno službo, oz. le delno. 

Tudi na zborih stanovalcev etažnih lastnikov so odgovori ohlapni, pa še v glavnem ni 

sklepčnosti. Marsikdo kaj vpraša osebno ali preko telefona, pa naleti na aroganten odgovor, ki 

ne zadovolji v svoji prepričljivosti. Če stanovalci predlagamo spremembo za izboljšave v 

medsebojnem sodelovanju, se upravitelj ne strinja. Problematično smatramo,da za opravljene 

storitve, ki jih stanovalci plačamo za vzdrževanje na skupnih delih stavbe in tudi sicer, ne 

prejmemo tudi računa po opravljenem delu v stavbo, kjer so bila določena dela opravljena. 

- Ugotoviti je, da upravitelj v tej sestavi Občinskega sveta, oz. nikoli ni javno odgovarjal na 

nikakršna vprašanja stanovalcev za katera upravlja. Stvari pa se spreminjajo hitro in gredo 

svojo pot! Vse lastnike stanovanj zanima večina postavk, ki jim niso razumljive in zato 

vzbujajo dvom. Nikoli jih ne morejo razložiti v sestavi sklepčnosti na sklicanih zborih 

lastnikov stanovanj, saj na svoja vprašanja ne dobijo zadovoljivih oz. prepričljivih odgovorov. 

Na njihovih vabilih namreč ni na dnevnem redu točke za pobude in vprašanja!!!!! 

Kako majhna je udeležba na sestankih sicer,je bilo razvidno iz skromnih obiskov na sestankih 

organiziranih v Centru Slovenskih goric v zvezi novega daljinskega ogrevanja. Ali se 

upravitelj kdaj vpraša, zakaj je tako???!!!! 

V specifikaciji plačniških položnic je prisoten “ avans” iz meseca v mesec. Lastniki stanovanj 

si tega ne znamo razložiti. To so visoke številke letno, permanentno!!!! Avansov na 

položnicah drugih institucij ni zaslediti. Marsikdo se sprašuje, zakaj je izgled položnice, ki 

predstavlja specifikacijo, tako drugačen od drugih institucij, saj ni niti navedene telefonske 

številke izdajatelja položnice!!!! 

Upravitelj Servostan d.o.o. naj vsem svojim strankam za katere upravlja dostavi v nabiralnike 

ali pa na oglasni prostor znotraj stavbe obrazlago v pisni obliki za zadeve, ki lastnike 

56

zanimajo in jih povsem ne razumejo, kakor jih transparentno razumejo od vseh drugih 

institucij. Razume se tudi, da tudi na tista vprašanja podana na prejšnji seji Občinskega 

sveta!!!!! 

- Lastnike in stanovalce zanima ali bo z vspostavitvijo novega ogrevalnega sistema tudi 

zagotovljen red za plačilo koristnikov vsem v enakem številu mesečnih obrokov in enaka 

cena na m2?? 

Etažni lastniki sprašujemo še : 

- Je komu mar v Lenartu, kako je z “zadovoljnimi” občani Lenarta?? Kako je z aktivno, oz. 

aktivnejšo vlogo lokalne krajevne skupnosti??? 

Občino Lenart, ki je podelila pogodbeno upravitelju Servostan d.o.o. naprošamo, da poskrbi 

pri instituciji, da nam odgovorijo kot smo spraševali, na najbolj primeren način. 

Hvala za razumevanje in lep pozdrav! 

Etažni lastniki stanovanj v blokih v Lenartu 

Za stanovalce, svetnica Anica Mlinarič 

Dodala je še svoje mišljenje, da v Lenartu potrebujemo zdravo konkurenco Servostanu, 

glade upravljanja stanovanj. Predlagala je lastnikom, da začnejo o tem resno razmišljati 

in povabijo k sodelovanju novega upravljavca. 

G. ŽUPAN 

je odgovoril, da bomo podano razmišljanje in vse, kar je v zvezi s tem problemom, 

poslali pogodbenemu podjetju Servostan. 

G. Marjan BEZJAK 

Poslanska skupina SDS daje pobudo za ureditev razsvetljave na SRC Polena. 

Študentje Slovenskih goric so me zaprosili, če se lahko uredi razsvetljava na igriščih, 

odbojka na mivki in prav tako na igrišču velikega nogometa. Želimo, da se študentje v 

času počitnic rekreirajo in zadržujejo na SRC Polena v popoldanskih in večernih urah. 

Mislim, da je strošek menjave svetil minimalen, študentom pa bo v veliko rekreacijo in 

profesionalno aktivnost športa. 

G. ŽUPAN 

Glede predloga za razsvetljavo in ureditev odbojkarskega igrišča na Poleni je povedal, 

da so se že dogovorili s skupino mladih, ki pogosto uporablja to igrišče z mivko na 

Poleni, in sice,r ko se bo začela izgradnja balinišča, se bo zemlja, ki bo odveč, nasipala 

okrog igrišča za odbojko in tako, kot so sami predlagali, bodo tudi uredili ograjo. 

Izrazili so željo, kar je izredno pohvalno, saj so skoraj edina skupina v Lenartu, da bodo 

nekaj sami naredili, zato jih je tudi pohvalil. Obljubil jim je tudi, da bomo skušali 

narediti razsvetljavo. 

57

Podžupanja ga. Marija ZLODEJ 

1. Predlagala je, da bi občina pisno pozvala vse lastnike nezazidanih stavbnih 

zemljišč, da vsaj dva krat na leto pokosijo travo. V okviru tega je predlagala, da bi 

pripravili občinski odlok, po katerem bi pisno pozvali te lastnike zemljišč in 

lastnike poslovnih lokalov, da skrbijo z red in čistočo okrog lokalov. 

2. Predlagala je tudi, da v občini Lenart popišemo škodo, ki je nastala ob poplavah in 

da se škoda oceni. 

G. ŽUPAN 

je povedal naslednje: 

2. Na spletni strani Občine Lenart je objavljano glede prijave škode, ki so bile na 

kmetijskih pridelkih. Prav tako je bilo obveščeno po radiu. 

AD. 6: ODLOK O USTANOVITVI ORGANA SKUPNE OBČINSKE UPRAVE 

MEDOBČINSKO REDARSTVO V OBČINI LENART - I. OBRAVNAVA. 

Obrazložitev je podal vodja redarske službe v Mestni občini Maribor g. Danijel 

ŽELEZNJAK. 

V razpravi so sodelovali: 

- ga. Emilija ŠUMAN, 

- g. Janez ERJAVEC, 

- g. Marjan BEZJAK, 

- g. Milko SLANIČ in 

- podžupanja ga. Marija ZLODEJ. 

G. župan je vprašal občinske svetnice in svetnike, ali kdo nasprotuje, da bi I. in II. obravnavo 

odloka združili. Nasprotovanja ni bilo. 

G. župan je dal na glasovanje predlog Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave 

Medobčinsko redarstvo v Občini Lenart, v I. in II. obravnavi. 


Na podlagi 2. odstavka 2. člena Zakona o občinskem redarstvu (Ur. l. RS, št. 

139/2006 – ZORed), 2. odstavka 49. a Zakon o lokalni samoupravi – ZLS- 

UPB2 (Ur. l. RS št. 94/2007, št. 27/2008 Odl. US: Up-2925/07-15, U- 

I-21/07-18, št. 76/2008, št. 100/2008 Odl. US: U-I-427/06-9) ter 16. člena 

Statuta Občine Lenart (MUV, št. 5/07), je Občinski svet Občine Lenart sprejel 

Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinsko redarstvo v 

Občini Lenart v I. in II. obravnavi, kot je bil predložen. 

(PRISOTNIH 13 SVETNIC IN SVETNIKOV, 11 ZA, NIHĆE PROTI). 

Odlok je bil sprejet. 

58

AD. 7: ODLOK O PLAKATIRANJU V OBČINI LENART - I. OBRAVNAVA. 

Odlok je predstavil g. Mirko KOJC – Občinska uprava Občine Lenart. 


- ga. Anica MLINARIČ, 


- g. Milko SLANIČ, 

- g. Štefan FRAS in 

- podžupanja ga. Marija ZLODEJ. 

G. župan je vprašal občinske svetnice in svetnike, če kdo nasprotuje, da bi I. in II. obravnavo 

odloka združili. Nasprotovanja ni bilo. 

G. župan je dal na glasovanje Odlok o plakatiranju v Občini Lenart v I. in II. obravnavi. 


Na podlagi 21., 29. in 65 člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 

št. 94/07 – ZLS-UPB-2, 27/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni 

list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07, 58/07, 17/08, 21/08) in 16. člena Statuta 

Občine Lenart (MUV, št. 5/07), je Občinski svet Občine Lenart sprejel Odlok 

o plakatiranju v Občini Lenart v I. in II. obravnavi, kot je bil predložen. 



AD. 8: ODLOK O OBČINSKIH CESTAH IN JAVNIH POVRŠINAH V OBČINI 

LENART - I. OBRAVNAVA. 

Odlok je na kratko predstavil g. Mirko KOJC – Občinska uprava Občine Lenart. 


- podžupanja ga. Marija ZLODEJ, 

- g. Janez ERJAVEC in 

- g. Feliks KOCBEK. 

G. župan je vprašal občinske svetnice in svetnike, če kdo nasprotuje, da bi odlok sprejeli v I. 

in II. obravnavi. Nasprotovanja ni bilo. 

G. župan je dal na glasovanje Odlok o občinskih cestah in javnih površinah v Občini Lenart v 

I. in II. obravnavi. 


Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah - UPB1 (Uradni 

list RS; št. 33/06) in 16. člena Statuta Občine Lenart (MUV, št. 5/07), je bil 

sprejet predlog Odloka o občinskih cestah in javnih površinah v Občini Lenart 

v I. in II. obravnavi, kot je bil predložen. 

59

(PRISOTNIH 12 SVETNIC IN SVETNIKOV, 10 ZA, 1 PROTI). 


AD. 9: ODLOK O MERILIH IN POGOJIH ZA DOLOČITEV PODALJŠANEGA 

OBRATOVALNEGA ČASA GOSTINSKIH OBRATOV IN KMETIJ, NA 

KATERIH SE OPRAVLJA GOSTINSKA DEJAVNOST NA OBMOČJU 

OBČINE LENART. 

G. župan je pojasnil, da je bil odlok obravnavan v I. obravnavi na prejšnji seji. V razpravi je 

bilo podano eno dopolnilo k 4. členu, ki je bilo upoštevano v II. Obravnavi – upoštevali smo 

letni in zimski obratovalni čas. 

Razprave ni bilo. 

G. župan je dal na glasovanje Odlok o merilih in pogojih za določitev podaljšanega 

obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na 

območju Občine Lenart. 


Na podlagi 16. člena Statuta občine Lenart (MUV, št. 5/2007) je bil sprejet 

Odlok o merilih in pogojih za določitev podaljšanega obratovalnega časa 

gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na 

območju Občine Lenart, kot je bil predložen. 



AD. 10: SKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBREGA. 

Sklep je na kratko predstavil g. Martin BREZNIK – Občinska uprava Občine Lenart. 

. 

V razpravi je sodeloval: 

- g. Janez ERJAVEC. 

G. župan je dal na glasovanje predlagani Sklep o ukinitvi javnega dobrega. 


Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 

57/94, in 14/95 ter odl. US Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 20/95, 63/95, 73/95, 

9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 59/99, 70/00 in 100/00), 23. 

člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Uradni list RS št. 102/04, 

14/05-popr., 120/06, Odl. US:U-I-286/04-46;ZGO-1B, 126/07) in 18. člena 

Statuta Občine Lenart (MUV št.: 5/2007) je Občinski svet Občine Lenart na 

21. redni seji, dne 29. 06. 2009 sprejel Sklep o ukinitvi javnega dobrega, kot je 

bil predložen. 


60

Sklep je bil sprejet. 

AD. 11: SKLEP O POVEČANJU ODVEDENE ODPADNE VODE. 

G. župan je povedal, da je mag. Avgust ZAVERNIK odsoten, zato je obrazložitev podal g. 

Vinko KRAMBERGER - Občinska uprava Občine Lenart. 

V razpravi je sodeloval: 


- ga. Emilija ŠUMAN, 

- podžupan g. Franc KRIVEC in 

- g. Marjan BEZJAK. 

G. župan je dal na glasovanje Sklep o povečanju odvedene odpadne vode. 


Na podlagi 16. člena Statuta Občine Lenart (MUV, št. 5/07) je bil sprejet Sklep 

o povečanju obračunske osnove količin odvedene komunalne odpadne vode za 

20 %, kot je bil predložen. 


Sklep je bil sprejet. 

Seja je bila zaključena ob 20. 05 uri. 

Zapisala: 

Metka Vurcer 

Župan: 


61

številka: 032-1/2006 

Z A P I S N I K 

8. dopisne seje Občinskega sveta Občine Lenart, ki je bila sklicana v četrtek, 23. julija 

2009 in se je končala v petek, 31. julija 2009 ob 10. uri, ko je glasove oddalo dvanajst 

članov Občinskega sveta Občine Lenart. 

Vabilo z dnevnim redom ter gradivom za 8. dopisno sejo je bilo članom občinskega sveta 

posredovano po elektronski pošti, nekaterim pa tudi pisno po pošti. Glasovi občinskih svetnic 

in svetnikov so se sprejemali po elektronski pošti in z osebnim telefonskim glasovanjem. 

Šteje se, da so osebno vročitev gradiva potrdili člani Občinskega sveta, ki so glasovali. 

Obravnavani sta bili naslednji točki: 

1. Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta »Novi center« v 

Lenartu – vrtec Lenart, 

2. Sklep o prodaji / nakupu zemljišč. 

Glasovali so : 

Jožef KRAMBERGER dne 24. 07. 2009 ob 23.12 uri e-pošti (ZA) 

Milko SLANIČ dne 25. 07. 2009 ob 9.30 uri e-pošti (ZA) 

Franc KRIVEC dne 27. 07. 2009 ob 8.15 uri e-pošti (ZA) 

Emilija ŠUMAN dne 27. 07. 2009 ob 11.00 uri osebno (ZA) 

Anica MLINARIČ dne 28. 07. 2009 ob 7.46 uri e-pošti (ZA) 

Marjan BEZJAK dne 28. 07. 2009 ob 10.02 uri telefonsko-sms (ZA) 

Simona PESERL VEZOVNIK dne 29. 07. 2009 ob 21.47 uri e-pošti (ZA) 

Jožef ŠELIGO dne 30. 07. 2009 ob 9.15 uri telefonsko (ZA) 

David MAGUŠA dne 30. 07. 2009 ob 13.15 uri telefonsko (ZA) 

Marija ZLODEJ dne 30. 07. 2009 ob 17.07 uri e-pošti (ZA) 

Štefan FRAS dne 31. 07. 2009 ob 8.35 uri telefonsko (ZA) 

Darinka ČOBEC dne 31. 07. 2009 ob 09.04 uri e-pošti (ZA) 

62

Glasovali niso: 

Feliks KOCBEK, 

Janez ERJAVEC, 

Dr. Miralem HADŽISELIMOVIČ. 

Z 12 glasovi ZA sta bila sprejeta naslednja sklepa: 


Na podlagi 94. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Lenart (MUV, št. 

7/2007), drugega odstavka 11. člena, petega odstavka 61. člena in sedmega 

odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 

in 70/08 - ZVO-1B) in 16. člena Statuta Občine Lenart (MUV, št. 5/07) je bil 

sprejet predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta »Novi 

center« v Lenartu – vrtec Lenart, kot je bil predložen. 



Na podlagi 29. čl. Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07 – ZLS- 

UPB-2, 27/08), 16. čl. Statuta občine Lenart (MUV, št. 5/07) in 4. čl. Pravilnika 

o prodaji, nakupu, oddaji v zakup ali najem, oddaji za gradnjo in menjavi 

stavbnih zemljišč v lasti Občine Lenart (Ur.l. RS, št. 63/03) je bil sprejet Sklep o 

prodaji / nakupu zemljišč, kot je bil predložen. 


Zapisala: 

Metka Vurcer 

Župan: 


ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA 

63

ČLANOV OBČINSKEGA SVETA NA 

21. seji Občinskega sveta Občine Lenart, 

ki je bila v ponedeljek, dne 29. junija 2009 ob 16. uri 

V zvezi s vprašanjem občinske svetnice ge. Emilije ŠUMAN, kdaj lahko pričakujemo 

pričetek del izgradnje daljinskega sistema ogrevanja v mestu Lenart in ali bodo imeli 

odjemalci kakšne finančne obveznosti do izvajalca zaradi zakasnitve del. 

ODGOVOR: 

Večina pogodb za priključitev na daljinsko ogrevanje je bila sklenjena v mesecu marcu 

in aprilu 2009. V vsaki pogodbi je navedeno, da je veljavnost pogodbe odvisna od 

izpolnitve dveh odložilnih pogojev in sicer: 

- da se doseže priključna gostota, ki je pogoj za realizacijo projekta in 

- da se pridobijo subvencijska sredstva, ker se bo le-tako lahko projekt realiziral. 

V primeru, da eden od navedenih pogojev ni izpolnjen, podpisana pogodba ne postane 

pravnomočna in koncesionar Eko toplota ni vezana na dobavo toplote uporabnikov. 

Prav tako Eko toplota nima nikakršnih pravic in obveznosti do uporabnikov toplote iz 

daljinskega sistema in uporabniki do Eko toplote. 

Republika Slovenija oz. Ministrstvo za okolje in prostor je predvsem na pobudo Občine 

Lenart, pa tudi koncesionarja, Eko toplote, pričelo voditi aktivnosti za razpis 

subvencijskih sredstev za daljinske sisteme ogrevanja, vendar je ves postopek od 

priprave razpisa sredi leta 2008 trajal do junija 2009. Ministrstvo za okolje in prostor je 

svoj prvi razpis objavilo šele v juniju. Koncesionar se je na ta razpis prijavil kot edini 

prijavitelj v Sloveniji, zato je njegova vloga bila tudi takoj obravnavana, vendar je sklep 

o odobritev sofinanciranja prejel šele v začetku meseca avgusta. 

Po prejetju sklepa o pomoči pri projektu je bil izpolnjen šele drugi odložilni pogoj za 

veljavnost pogodbe in šele takrat se je koncesionar odločil za neposredna fizična dela 

izgradnje daljinskega sistema ogrevanja. 

Ker se je ves postopek zavlekel, je seveda razumno, da ni mogoče daljinskega sistema 

ogrevanja zgraditi v tako kratkem času, da bi lahko ogrevali objekte že jeseni 2009. 

Po terminskem planu izgradnje pa bo večino objektov možno ogrevati že v mesecu 

marcu 2010, za nekatere objekte pa so se poiskale tudi vmesne rešitve tako, da bi 

ogrevanje bilo že v sezoni 2009/2010 oz. ob začetku kurilne sezone. Predvsem gre za 

večstanovanjske objekte na Partizanski in Gubčevi ulici. Navedeni objekti se bi 

priključili na obstoječi mobilni kontejner. Trgovski center Frama, ki je v zaključni 

izgradnji, se bo prav tako začasno ogreval iz mobilnega kontejnerja. 

Izhajajoč iz pogodbe za priključitev na daljinsko ogrevanje nimajo tako uporabniki kot 

koncesionar nikakršnih finančnih obveznosti eden do drugega. 

64

Vprašanje ge. Darinke ČOBEC v zvezi z zagotavljanjem ogrevanja tople vode v poletnih 

mesecih in kakšna bo participacija s strani lastnikov. 

ODGOVOR: 

Koncesionar je seveda tudi zainteresiran, da prodaja toploto v poletnih mesecih, vendar 

so v Lenartu le štirje objekti tako zgrajeni, da bi bilo možno ogrevati sanitarno vodo 

preko skupnega sistema. Ker bi bil odjem toplote v poletnih mesecih tako nizek, s tem 

pa izgube toplote visoke, koncesionar ne more zagotavljati ogrevanja sanitarne vode v 

poletnih mesecih preko daljinskega sistema ogrevanja, pač pa išče rešitve, da bi v tistih 

večstanovanjskih objektih, ki so imeli ogrevanje sanitarne vode preko obstoječih kotlov 

v kotlarni, zagotovil nadomestilo in ogreval sanitarno vodo z električno energijo. Stroški 

ogrevanja sanitarne vode pa bodo prav tako preračunani na vrednost, kot če bi 

sanitarno vodo ogrevali preko daljinskega sistema ogrevanja. 

Participacija uporabnikov za enkrat ni predvidena, prispevka za priključitev ni, 

uporabniki nosijo le stroške prevezave iz kotla- peči na izmenjevalec in ga izvedejo v 

lastni režiji. 

Vprašanje ge. Anice MLINARIČ, kako bo s plačilom toplotne energije po vzpostavitvi 

daljinskega sistema ogrevanja in kako se bo toplota plačevala. 

ODGOVOR: 

Toplotna energija se bo obračunavala po dejanski porabi posamezne ogrevalne enote 

(stanovanjska hiša, večstanovanjski objekt – blok, ..). Način delitve znotraj 

večstanovanjskega objekta je stvar dogovora lastnikov- najemnikov in upravljalcev, 

običajno pa je, da je delitev plačila stroškov ogrevanja glede na uporabno površino. 

Energija se bo plačevala pavšalno na 12 mesečnih obrokov, ob koncu leta pa se izvede 

poračun na podlagi porabe energije. V kolikor v več stanovanjskem objektu obstaja 

možnost odčitati porabo po posameznem stanovanju, je to samo prednost tako za 

uporabnika kot za koncesionarja, plačaš toliko, kot porabiš. 

Na vprašanje občinskega svetnika g. Davida MAGUŠA v zvezi z uporabo zunanjega 

asfaltnega igrišča pri Osnovni šoli Lenart : 

ODGOVOR: 

Vprašanje je bilo posredovano Osnovni šoli Lenart, ki je podala naslednji pisni odgovor 

: 

»Avtošola Lešnik – Zemljič izvaja na igrišču tečaje za motorna kolesa že cca 6 let. S 

strani Občine Lenart je bila šola takrat obveščena, da se bo v popoldanskem času po 

končanju vseh šolskih aktivnosti izvajal tečaj cestno prometnih predpisov za motorna 

kolesa na asfaltnem igrišču. O nadomestilu za uporabo igrišča šola ni bila seznanjena. 

Oljni madeži: odgovorna oseba omenjene avtošole je zatrdila, da njihova motorna 

kolesa ne puščajo madežev, dejala pa je tudi, da se igrišče uporablja kot parkirni 

prostor v času prireditev v športni dvorani in obstaja možnost, da so madeži posledica 

parkiranja.« 

65

Ga. Emilija ŠUMAN 

Na pobudo nekaterih voznikov predlagam, da se v glavnem semaforiziranem križišču Ptujske 

ceste z izvozom na Mariborsko podaljša zelena luč na semaforju, kajti v poletnem času se 

zopet pojavljajo kolone avtomobilov vse do spodnje šole, zaradi izogiba tranzitnega prometa 

avtocesti. 

Odgovor: 

Pristojnim na Direkcijo RS za ceste Ljubljana smo takoj ustno posredovali problem. Po 

navodilih smo pridobili potrebne podatke, na podlagi katerih bomo v kratkem 

posredovali še pisno vlogo s predlaganimi rešitvami glede »podaljšanja zelenega vala«. 

Predlagala bi tudi, da bi z občinskim odlokom uredili obveznosti urejanja parcel oz. košnjo 

trave ob glavnih cestah ali ulicah kot so: Mariborska, Ptujska, Radgonska, v kolikor lastniki 

objektov ali parcel ne vzdržujejo okolice (5 let nepokošeno, zlomljena stekla, vrata itd.), se 

naj za opravljeno storitev lastniku izstavi račun, tako kot za odvoz smeti. 

Odgovor: 

Javne površine se bodo v najkrajšem možnem času uredile in počistile. Ostale nejavne 

površine, ki so v varovalnem pasu državne ceste, bomo odstopili pristojni inšpekcijski 

službi, ostale izven varovalnega pasu ceste pa s pisnim obvestilom pozvali, da uredijo 

okolico. 

Ga. Darinka ČOBEC 

Stanovalci bloka na Kraigherjevi 1 v Lenartu ponovno prosijo za osvetlitev dvorišča, ki je v 

večernih urah popolnoma v temi in obstajajo možnosti za razne objestnosti. 

Odgovor: 

Kot lokalna skupnost smo do sedaj že večkrat posredovali pobudo lastnikom parkirišča 

tj. Mercatorju, da se osvetli vsaj tisti del območja, kateri je varnostno problematičen. V 

nadaljevanju je bilo ugotovljeno, da so posredi še tehnične ovire (poškodovani kabli na 

obstoječi predmetni razsvetljavi), katere bo potrebno odpraviti. Trenutno potekajo 

dogovori s predstavniki Mercatorja glede možne skupne rešitve. Predvidevamo, da bo 

osvetlitev predmetnega dela najverjetneje izvedena v mesecu dni. 

66

22. seja ObÄinskega sveta ObÄine Lenart - ObÄina Lenart

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

22. seja ObÄinskega sveta ObÄine Lenart - ObÄina Lenart