M E D I C U S - Shoqata e Mjekëve Shqiptarë të Maqedonisë-Hipokrati

M E D I C U S - Shoqata e Mjekëve Shqiptarë të Maqedonisë-Hipokrati M E D I C U S - Shoqata e Mjekëve Shqiptarë të Maqedonisë-Hipokrati

14.01.2013 Views

Analiza na faktorot semejstvo so site svoi karakteristiki kako pova`na pri~ina za pojava na adolescentna kriza Tabela 2 Faktori za pojava na adolescetna kriza Broj na adolescenti 1.Konflitni semejni odnosi 2.Bolest kaj roditelite 17 56.7 3.Promena vo sostavot na 8 26.6 semejstvoto 5 16.7 Vkupno 30 100.0 Analiziraj}i go faktorot semejstvo so site svoi karakteristiki gi dobivme slednite rezultati: Kaj (56.7%) ili 17 ispitanici od vkupno 30 kako pri~ina za nivnite pote{kotii se sre}avaat konfliktnite semejni odnosi. Pred semejstvoto se postavuva zada~a da nau~i da go prifati odvojuvaweto i nezavisnosta na adolescentot, da najde vistinska merka na trpelivost za barawata koi toj pred niv gi postavuva kako vo pogled na nezavisnosta, taka i vo pogled na trpelivost kon nastapite na neprijatelstvo. Vo grupata na faktorot konfliktni semejni odnosi kako prva pri~ina vo na{eto istra`uvawe kaj 10 ispitanici (33.3 %) se javuva li~nosta na roditelite. Roditelite se razlikuvaat po svoite motivaci za roditelstvo, kako i po svoite sva}awa za vospitituvawe na decata. Kaj adolescenti vo adolescentna kriza sre}avame agresivni tipovi na roditeli, osobeno tatkoto kako rezultat na {to i samiot adolescent po pat na poistovetuvawe so nego stanuva agresiven kako i protektivniot odnos na roditelite kon adolescentot {to e izvor na konflikti kon mladata li~nost. Kaj 5 (16.7 %) ispitanici od vkupno 17, kako pri~ina za nivnite pote{kotii se naveduva omrazata kon nivnite bra}a i sestri {to e posledica na neadekvatniot odnos na nivnite roditeli kaj niv i bra}ata i sestrite. Vo konfliktni semejni odnosi kako pri~ina se vbrojuva i na~inot na komunikacija vo semejstvoto vo smisla na napnatost i nesoglasuvawe me|u roditelite kaj 2 (6.6 %) ispitanici od vkupno 17. Vo vtorata grupa na pri~ini kaj 8 (26.6 %) ispitanici se sretnuva bolest kaj roditelite. Vo prilog na ova uka`uva podatokot od istr`uvaweto deka 5 (16.7 %) ispitanici poteknuvaat od semejstva kade roditelot e alkoholi~ar, 2 (6.6 %) ispitanici se od semejstva kade obata roditela se so naru{eno mentalno zdravje i 1 (3.3 %) e od semejstvo kade eden od roditelite e so naru{eno mentalno zdravje.Vo tretata grupa za pojava na adolescentna %

kriza e promenata na sostavot na semejstvoto koja se sre}ava kaj 5 (16.7 %) ispitanici, pri {to vrz osnova na dobienite rezultati 3 (10.0 %) poteknuvaat od semejstva so razvedeni roditeli, a 2 (6.7 %) od semejstva ~ij sostav e izmenet zaradi smrt na eden roditel. DISKUSIJA Vrz osnova na iznesenite konstatacii za vlijanieto na semejstvoto vrz pojavata na adolescentnite krizi zaklu~uvame deka semejstvoto e najva`niot faktor vo razvojot na deteto, mladata li~nost. Zaklu~ivme deka adolescentna kriza skoro podednakvo se javuva kako kaj ma{kiot del od populacijata taka i kaj `enskiot {to zna~i deka adolescenti bez razlika na polot podednakvo se izlo`eni i podlo`ni na adolescentna kriza. Od dosega{nite soznanija na psiholozite i psihijatrite koi rabotat na ovaa problematika isto ne dobivme podatok koj bi zboruval za pogolema zastapenost na adolescentna kriza kaj eden od polovite. Semejstvoto e sekako najzastapena i pova`na pri~ina koja doveduva do adolescentna kriza i koja ima golemo vlijanie vrz razvojot na dolescentot, pristapot na roditelite kon nego i negovite promeni i problemi. Od odnosot na roditelite }e zavisi dali adolescentot, adolescentniot period }e go pomine bez pogolemi pote{kotii ili pak }e zapadne vo kriza ~ij ishod mo`e da bide nepovolen kako za adolescentot taka i za negovoto semejstvo, bidej}i adolescentna kriza e vsu{nost kriza na semejstvoto. ZAKLU^OK Smetam deka tokmu nedovolnata informiranost na roditelite za karakteristikite na adolescentite, nivnite problemi vo toj vulnerabilen period ili pak preokupiranosta na roditelite so sopstvenite profesionalni, li~ni problemi ja ostavaat zbunetata adolescentna li~nost bez neophodna roditelska pomo{ i qubov. Stepenot na izrazenosta na adolescentnite krizi na na{ite prostori manifestirano so narkomanijata, alkoholizmot, socijalnata patologija e ogromen i bara mobilizacija na site potencijali na dru{tvenata zaednica so stru~ni lica koi pred se preventivno i edukativno }e pomognat vo razvojot na adolescentot, a so svoite stru~ni znaewa }e mo`at da razgrani~at adolescentna kriza kako fiziolo{ka pojava od bolest koja bara poseben tretman. LИТЕРАТУРА 1. Marković V P. (1995) – „Adolescentna kriza‖ Beograd: Beletra. 2. Stanulović - Kapor N. (1988) – „Na putu ka odraslosti‖ Beograd: Zavod za udzbenike i nastavna sredstva 3. Kecmanović D. (1983) – „Psihijatrija‖ Beograd-Zagreb‖ Medicinska kniga

kriza e promenata na sostavot na semejstvoto koja se sre}ava kaj 5 (16.7 %)<br />

ispitanici, pri {to vrz osnova na dobienite rezultati 3 (10.0 %)<br />

poteknuvaat od semejstva so razvedeni roditeli, a 2 (6.7 %) od semejstva ~ij<br />

sostav e izmenet zaradi smrt na eden roditel.<br />

DISKUSIJA<br />

Vrz osnova na iznesenite konstatacii za vlijanieto na semejstvoto<br />

vrz pojavata na adolescentnite krizi zaklu~uvame deka semejstvoto e<br />

najva`niot faktor vo razvojot na deteto, mladata li~nost.<br />

Zaklu~ivme deka adolescentna kriza skoro podednakvo se javuva kako<br />

kaj ma{kiot del od populacijata taka i kaj `enskiot {to zna~i deka<br />

adolescenti bez razlika na polot podednakvo se izlo`eni i podlo`ni na<br />

adolescentna kriza. Od dosega{nite soznanija na psiholozite i<br />

psihijatrite koi rabotat na ovaa problematika isto ne dobivme podatok koj<br />

bi zboruval za pogolema zastapenost na adolescentna kriza kaj eden od<br />

polovite.<br />

Semejstvoto e sekako najzastapena i pova`na pri~ina koja doveduva do<br />

adolescentna kriza i koja ima golemo vlijanie vrz razvojot na dolescentot,<br />

pristapot na roditelite kon nego i negovite promeni i problemi. Od<br />

odnosot na roditelite }e zavisi dali adolescentot, adolescentniot period<br />

}e go pomine bez pogolemi pote{kotii ili pak }e zapadne vo kriza ~ij ishod<br />

mo`e da bide nepovolen kako za adolescentot taka i za negovoto semejstvo,<br />

bidej}i adolescentna kriza e vsu{nost kriza na semejstvoto.<br />

ZAKLU^OK<br />

Smetam deka tokmu nedovolnata informiranost na roditelite za<br />

karakteristikite na adolescentite, nivnite problemi vo toj vulnerabilen<br />

period ili pak preokupiranosta na roditelite so sopstvenite<br />

profesionalni, li~ni problemi ja ostavaat zbunetata adolescentna li~nost<br />

bez neophodna roditelska pomo{ i qubov. Stepenot na izrazenosta na<br />

adolescentnite krizi na na{ite prostori manifestirano so narkomanijata,<br />

alkoholizmot, socijalnata patologija e ogromen i bara mobilizacija na site<br />

potencijali na dru{tvenata zaednica so stru~ni lica koi pred se<br />

preventivno i edukativno }e pomognat vo razvojot na adolescentot, a so<br />

svoite stru~ni znaewa }e mo`at da razgrani~at adolescentna kriza kako<br />

fiziolo{ka pojava od bolest koja bara poseben tretman.<br />

LИТЕРАТУРА<br />

1. Marković V P. (1995) – „Adolescentna kriza‖ Beograd: Beletra.<br />

2. Stanulović - Kapor N. (1988) – „Na putu ka odraslosti‖ Beograd: Zavod za<br />

udzbenike i nastavna sredstva<br />

3. Kecmanović D. (1983) – „Psihijatrija‖ Beograd-Zagreb‖ Medicinska kniga

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!