M E D I C U S - Shoqata e Mjekëve Shqiptarë të Maqedonisë-Hipokrati
M E D I C U S - Shoqata e Mjekëve Shqiptarë të Maqedonisë-Hipokrati
M E D I C U S - Shoqata e Mjekëve Shqiptarë të Maqedonisë-Hipokrati
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Adolescentot ne sozreva ~ekorej}i dosledno napred, tuku ~as napred, ~as<br />
nazad {to e posledica na zgolemenata anksioznost. Vistinskiot i realen<br />
`ivot pretstavuva nepoznata, nejasna i neizdiferencirana opasnost.<br />
Poradi toa {to postojat razliki vo adolescencijata vo odnos na nejziniot<br />
kraj izvr{ena e podelba na pove}e periodi so cel da se istaknat site nejzini<br />
karakteristiki:<br />
1.Rana adolescencija- od 10 do 13–ta godina koja se karakterizira so<br />
vistinska erupcija na heteropolovo interesirawe i gradewe na polovoto<br />
odnesuvawe.Konfliktite karakteristi~ni za ovoj stepen na razvoj<br />
doveduvaat do napnatost, nesigurnost i strav kaj adolescentot.<br />
2.Sredna adolescencija opfa}a vozrast od 14 do 16-ta godina a se<br />
karakterizira so emotivnaseparacija od roditelite,eksperimentirawe vo<br />
heteropolovite aktivnosti, steknuvawe sopstveni iskustva i dostignuvawe<br />
definitivni konturi na polov identitet.Poloviot identitet e stepen na<br />
~uvstvuvawe na ma{kosta ili `enstvenosta na odredena li~nost i po~nuva<br />
da se formira vo semejniot krug. Promenata vo sostavot na semejstvoto,<br />
na~inot na `iveewe vo ramkite na semejstvoto i ispome{anite psiholo{ki<br />
ulogi na roditelite go ote`nuvaat procesot na sozrevawe na mladata<br />
li~nost.<br />
3.Docna adolescencija ili period od 17 do 19–ta godina koga adolescentot go<br />
formira svojot identitet i gi razviva dru{tvenite i moralnite normi na<br />
odnesuvawe. Mladata li~nost kako rezultat na procesot na formirawe na<br />
svojot identitet se do`ivuva sebesi kako nezavisna li~nost, svesna za<br />
svojata telesna sostojba, polova zrelost, drugite lu|e i odnosot kon tie lu|e.<br />
Mnogu adolescenti ne mo`at da se pronajdat sebesi vo periodot na<br />
adolescencijata koga od deca treba da stanat vozrasni li~nosti, pa<br />
posegnuvaat po alkohol, droga i prodol`uvaat da `iveat so site svoi<br />
nerazre{eni konflikti doveduvaj}i se vo adolescentna kriza.<br />
Kako naj~esto sre}avani vo praksa i institucionalno tretirani<br />
adolescentni krizi se slednite:<br />
- mentalna anoreksija, ~ij po~etok e vrzan so `elbata da se „oslabne”,<br />
a paralelno so sî pomaloto zemawe na hrana se javuvaat vidlivi ~uvstvitelni<br />
promeni kako ramnodu{nost, depresivnost i zgolemena pla~livost,<br />
agresivnost i otvoreno neprijatelstvo kon roditelite.<br />
- zavisnost od narkotici - ~est problem karakteristi~en za<br />
adolescentniot period vo momentot na frustrira~ki odnosi so<br />
objektivnata stvarnost narkomanite ~esto regrediraat vo infantilni<br />
oblici na zadovoluvawe na emocionalnite potrebi i vo toj slu~aj drogata e<br />
dobrodojdena, predizvikuvaj}i prekin so realnosta, a vlez vo svetot na<br />
fantaziite i meditiraweto.<br />
- kriza na identitet, koja naj~esto se javuva vo kasnata adolescencija<br />
koga po~nuva da slabee nadzorot i kontrolata od strana na roditelite, a<br />
mladite se obiduvaat da se oddvojat od nivniot vrednosen sistem i na~in na<br />
`iveewe, da ostvarat nezavisnost i stanat li~nosti za sebe. Klini~ka<br />
osobenost na poremetuvaweto na identitetot se razli~nite sostojbi na<br />
regresivno odnesuvawe koi gi pratat brojni nespecifi~ni simptomi kako