polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

More documents

Recommendations

Info

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 Gozdni jereb je stalnica in ne migrira. Jeseni in spomladi intenzivneje brani svoj teritorij, v katerem prezimuje in vzredi mladiče. Gozdni jereb je ena izmed vrst, ki je zelo močno vezana na teritorij. Med letom sezonsko spreminja lokacije zadrževanja na posameznih delih znotraj teritorija (Swenson, 1991). Vrste iz reda plezalcev so stalnice. Značilni so le premiki v območja z namnožitvami podlubnikov. Navadno so ti premiki jeseni, in sicer z višjih leg na nižje nadmorske lege. To sem opazil pri triprstem detlu (dve opazovanji pod 800 m) in pri črni žolni. Triprsti detel se v zimskem obdobju pojavlja tudi zunaj značilnega habitata, kot npr. v mlajšem gozdu črnega bora meseca februarja na nadmorski višini 650 metrov (Polak, 1993). Belohrbti detel je v Sloveniji razmeroma slabo raziskan. Zabeležena so le posamezna opazovanja v nižinah zunaj gnezditvenega obdobja (Obradovič, 1988). Na obravnavanem območju nisem opazil te vrste v negnezditvenem obdobju. 7.4 VIŠINSKA RAZŠIRJENOST Med obravnavanimi vrstami se na najnižjih nadmorskih legah zadržuje gozdni jereb, in sicer povprečno 738 metrov nad morjem, sledijo mu mali skovik, črna žolna, kozača in koconogi čuk. Dva detla in mali muhar se zadržujejo v nadmorskih legah nad 900 metrov (preglednica 15). Kozača se pojavlja v dveh skupinah habitatov. Najpomembnejši habitat so jelovo bukovi gozdovi v višjih legah, drugi habitat pa so bukovi gozdovi v nižjih nadmorskih legah. Koconogi čuk in mali skovik imata osrednji del populacije nad 800 metrov, drugi del pa je pod to mejo v in na obrobju kraških dolin, poraslih s smreko. Zadrževanje na določenih nadmorskih višinah v teku daljšega obdobja ni konstanta za posamezne vrste, saj se pri enih vrstah lahko spreminja (preglednica 34). To je značilno tudi za nekatere druge vrste ptic, npr. gozdne kure (Mikuletič, 1984). Preglednica 34: Povprečna nadmorska višina habitatov gozdnega jereba v treh zaporednih časovnih obdobjih Table 34: Average altitude of the Hazel Grouse’s habitat through three successive time periods Obdobje - leto 1985 - 1991 1992 - 1997 1998 - 2003 Št. opažanj Povprečna 8 18 33 nadmorska višina (m) 649 719 768 Povprečna višinska razširjenost gozdnega jereba se v zadnjih časovnih obdobjih pomika v višje lege. Na eni strani je potencialni vzrok za to povečevanje populacij talnih plenilcev – predvsem divjih prašičev (Sus scrofa), saj se zadržujejo tudi v okolici krmišč, ki so pogosteje nameščena v nižjih legah in v zaraščajočih se območjih (gospodarski razred 7000). Drugi vzrok je zaraščanje košenic v višjih legah in s tem povečevanje ugodnejših razmer za to vrsto. Oba detla (triprsti in belohrbti) sta izrazito »višinski« vrsti, saj ju najdemo nad 800 oziroma 900 metri nad morjem, medtem ko se črna žolna pojavlja na vseh nadmorskih višinah. Triprsti detel je značilen ledenodobni relikt, ki mu ustrezajo višje lege in iglasti 85
Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 gozdovi. V višjih legah je več slabše dostopnih gozdov, pogostejše so naravne ujme, bolj se sušijo jelke na vrhovih in grebenih in več je gozdnih rezervatov. Podobne razmere z več listavci najde v teh nadmorskih višinah tudi belohrbti detel. Mali muhar živi le v višjih legah, ker je tam hladneje. To je razlog, saj je tam manjša transpiracija v sestojih z višjo lesno zalogo in da ima ta vrsta tam ugodnejše prehranjevalne razmere. 7.5 VEZANOST NA GOZDNE ZDRUŽBE Vrste izbirajo najugodnejše prehranjevalne in bivalne razmere tam, kjer je manj plenilcev. Med obravnavanimi vrstami je v najugodnejšem položaju kozača, ki je največja in nanjo preži najmanj plenilcev. Izbira optimalne habitate. Združba Abieti-Fagetum dinaricum (Omphalodo-Fagetum) je najpomembnejša zanjo. Od podzdružb je to Abieti-Fagetum omphalodetosum. V zunajgnezditvenem obdobju se pojavlja tudi v drugih združbah. Nosilne podzdružbe so Abieti-Fagetum omphalodetosum, Abieti-Fagetum festucetosum in Abieti-Fagetum haquetietosum, kjer je dobra polovica vseh opazovanj med 19-imi (pod) združbami. Obstoj bukve in njeni občasni močni obrodi ter s tem povezan obstoj plena je pomembni dejavnik za pojavljanje kozače v teh združbah. V gnezditvenem obdobju je njen glavni plen navadni polh (Glis glis) (Vrezec, 2000a). Na iglavcih so v hladni polovici leta ugodnejše temperaturne razmere, obenem so to tudi mesta za skrivanje podnevi. Koconogi čuk izbira najpogosteje združbo Hacquetio-Fagetum in Abieti-Fagetum hacquetietosum. Te združbe rastejo na dolomitni podlagi, gozdovi pa so »izgospodarjeni« v smrekove gozdove. V teh združbah pogosto ne najdemo kozače in lesne sove. Podobne združbe izbira tudi mali skovik, ki se umika drugim sovam, svojim plenilcem, in se zadržuje v pretežno iglastih gozdovih v združbah Abieti-Fagetum hacquetietosum, Abieti-Fagetum omphalodetosum in celo v nižinski združbi Querco-Fagetum, sekundarno poraslo s smreko. Gozdni jereb izbira podobne združbe kot kozača. Najpogosteje je to podzdružba Abieti- Fagetum omphalodetosum, ki je tudi najpogostejša podzdružba v območju (preglednica 4). Poleg te sta kot pri kozači pogosteje zastopani kot habitata gozdnega jereba še združbi Abieti-Fagetum festucetosum in Abieti-Fagetum haquetietosum. Opazoval sem ga v 18 različnih gozdnih združbah. Gozdni jereb je ptičja vrsta gozdnega roba, ki ji ustrezajo bogate združbe s pestrim zeliščnim in grmovnim slojem (Bergmann in sod., 1996). Na bogatih tleh z dušikom uspevajo bezeg (Sambucus nigra), jerebika (Sorbus aucuparia), leska (Coryllus avellana) in druge vrste, ki so pomembne za njegovo prehrano (Mikuletič,1984). Obravnavane vrste iz reda plezalcev najpogosteje izbirajo združbo Abieti-Fagetum omphalodetosum, potem Abieti-Fagetum festucetosum in Abieti-Fagetum typicum (preglednica 21). Večinoma so to visoko produktivna rastišča. Ekstremnejša (strma, plitva tla) z nižjo produkcijo je združba Abieti-Fagetum festucetosum. Te združbe sodijo po območnih gozdnogospodarskih razredih v razreda jelovo bukovih gozdov na plitvih in globokih tleh v višjih legah. Povprečna skalovitost v habitatih vseh teh treh vrst je 25 %. Na takšnih terenih se drevje navadno bolj suši. Zaradi težjih spravilnih razmer in tudi 86
Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
Page 3 and 4:
Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 5 and 6:
Page 7 and 8:
Page 9 and 10:
Page 11 and 12:
Page 13 and 14:
Page 15 and 16:
Page 17 and 18:
Page 19 and 20:
Page 21 and 22:
Page 23 and 24:
Page 25 and 26:
Page 27 and 28:
Page 29 and 30:
Page 31 and 32:
Page 33 and 34:
Page 35 and 36:
Page 37 and 38:
Page 39 and 40:
Page 41 and 42:
Page 43 and 44:
Page 45 and 46:
Page 47 and 48: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 97: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 121 and 122: PRILOGE Priloga A): Ptiči gnezdilc
Page 123 and 124: 84. grmovščica Phylloscopus sibil
Page 125 and 126: leto belohrbti detel črna žolna P
Page 127: UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
show all

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?