polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
7.2.7 Triprsti detel (Picoides tridactylus)
Triprsti detel je ledenodobni relikt v dinarskih gozdovih skupaj z kozačo, koconogim
čukom in malim skovikom. Izbira predvsem višje nadmorske lege. Gnezdi v pasu od 900
metrov nadmorske višine v Alpah pa vse do gozdne meje (Geister, 1995). V
negnezditvenem obdobju ga najdemo tudi v drugih sestojih iglavcev – npr. črnega bora
(Polak, 1993). V obdobju gnezdenja je njegovo pojavljanje v obravnavanem območju
omejeno na nadmorske višine nad 800 metri. V sosednji Avstriji je pogostejši nad 1.000
metri nadmorske višine (Dvorak in sod., 1993). V negnezditvenem obdobju se pomakne
tudi nižje do 500 metrov nadmorske višine (slika 39). Triprsti detel se zadržuje v istem
območju večinoma vse leto. S teritorialnim vedenjem – trkanjem in oglašanjem – začne že
sredi zime in nadaljuje vse do olistanja vegetacije. Iz tega obdobja je tudi največ opazovanj
(slika 30). Opazoval (N=15) sem ga največ na severnih in jugozahodnih ekspozicijah na
terenih z razmeroma velikimi nakloni, največ v združbah Abieti-Fagetum omphalodetosum
in Abieti-Fagetum festucetosum. Kar zadeva gospodarske razrede, se najpogosteje pojavlja
v razredu gozdni rezervati ter v razredu A-F omphalodetosum s skupinsko postopnim
načinom gospodarjenja (preglednica 22). V gozdnih rezervatih je veliko odmrlega drevja
iglavcev (preglednica 8). Skalovitost je v teh delih največja, s tem pa tudi težje spravilne
razmere v gospodarskih gozdovih, kar je razlog, da tu ostane največ odmrlih dreves
iglavcev. Triprsti detel se prehranjuje na odmrlih iglavcih s podlubniki (druž. Scolytidae)
in le v odmrlih deblih iglavcev izdeluje gnezdilna dupla (Cramp, 1998). V območju so
razmere za triprstega detla trenutno ugodne zaradi prenamnožitev podlubnikov na jelki in
smreki (slika13).
V opazovanih odsekih/oddelkih je v lesni zalogi pol iglavcev, pol pa listavcev (SD=133 –
preglednica 28). Mediana lesne zaloge je 421 m 3 /ha in je v razredih nad 300 m 3 /ha
(preglednici 26, 27). V Alpah živi triprsti detel v iglastih sestojih z visoko lesno zalogo in
drevesi premera od 20 do 50 cm z visokim deležem odmrlega drevja (Hess, 1983). V
obravnavanem dinarskem območju živi triprsti detel v bistveno bolj mešanih gozdovih kot
v Alpah, z razmeroma majhnim deležem iglavcev. Razlog je visok delež dreves, ki so jih
napadli podlubniki, kjer najde dovolj hrane, in odmrlih dreves, primernih za gnezdilna
dupla. Dolgoročno to lahko pomeni zmanjšanje populacije zaradi zmanjšanja deleža
iglavcev. V nižjih debelinskih razredih je več listavcev (preglednica 5). Odmrlega drevja
pa je v celotnem gozdnogospodarskem območju več v nižjih debelinskih razredih, ki so
manj primerna za gnezdilna dupla in na katerih je manj hrane (preglednica 6). Delež
odmrlega drevja je v povprečju 2,9 %, kar je zelo malo, saj je v tem deležu polovica
ležečega drevja. Za triprstega detla so pomembne koncentracije debelejših odmrlih dreves,
zato ga najdemo v pragozdnih ostankih (preglednica 33; Perušek, 1992).
Habitati triprstega detla so tam, kjer so razvojne faze pomlajenca, v raznomernih sestojih
in mladovjih, kjer je zaradi sušenja jelke velika mozaičnost mladovij (preglednici 24, 25).
Zmanjševanje deleža jelke v lesni zalogi za 10 % v desetletju (Gozdnogospodarski ...
2003) dolgoročno ogroža obstoj viabilne dinarske populacije triprstega detla. V zadnjih
desetletjih mu razmere ustrezajo zaradi velike ponudbe hrane ob namnožitvah lubadarjev
in beljavarjev (Ipinae, Scolitinae) predvsem na iglavcih. Takrat se zadržuje tudi v mešanih
82