polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
7.2.6 Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos)
Belohrbti detel ima habitate v starejših bukovih in jelovo bukovih gozdovih, podobno kot v
Pirenejih (Purroy, 1972, cit. po Cramp, 1993) ali Apeninih (Constantini in Milletti, 1992).
Gnezdil je tudi v bukovih gozdovih na Gorjancih (Gregori, 1996). Belohrbtega detla sem
opazoval (N=9) samo v času gnezdenja, največ meseca aprila na nadmorskih višinah nad
900 metri (slika 29) v jelovo-bukovih gozdovih.
Zadržuje se na severnih in vzhodnih ekspozicijah ter v predelih z večjim nagibom
(preglednica 17). V strmih predelih so težje spravilne razmere, zato ostane več odmrlega
drevja v gozdu. V opazovanih območjih belohrbtega detla v prevladujoči združbi Abieti-
Fagetum omphalodetosum sta skalovitost in kamnitost majhni (preglednici 19, 20) in večji
v združbi Abieti-Fagetum festucetosum. Najpogosteje sem ga opazoval v
gozdnogospodarskem razredu gozdni rezervati. Tu so visoke lesne zaloge s prevladujočo
optimalno razvojno fazo gozda (preglednica 8). V sestojih z višjo lesno zalogo listavcev
ima boljše prehranjevalne razmere na delno odmrlih in odmrlih drevesih, kjer izdolbe
gnezdilna dupla (Weselowski, 1995). Zanimivo je, da se od popisanih dveh pragozdnih
ostankov zadržuje le v večjem pragozdnem rezervatu Krokar, ne pa v veliko manjšem
Strmcu (preglednica 33). V slednjem je več iglavcev v lesni zalogi. Belohrbti detel živi
tudi v drugih dveh večjih pragozdnih rezervatih Kočevskega Roga (Perušek, 1992).
Ponekod se zadržuje celo v mlajših neredčenih sestojih listavcev (Bühler, 2001) ). Drugod
v Sloveniji se pojavlja tako v višjih legah, npr. na Mali kopi na Pohorju (Šere, 1985), kot v
Alpskih dolinah, npr. pri Blejskem jezeru (Rubinič, 1993), pri Jurkloštru nad Rimskimi
Toplicami (Resman, 1982/84, cit. po Geister, 1995). Iz zunajgnezditvenega obdobja je zelo
malo podatkov, npr. iz meseca decembra pri Mariboru (Obradovič, 1988) in avgusta pri
Selnici (Mlakar,1996).
V opazovanih območjih prevladujejo homogeni sestoji pomlajencev (preglednici 24, 25).
V gospodarskih gozdovih so to najstarejše razvojne faze, kjer je največ poškodovanega,
delno odmrlega in odmrlega debelejšega drevja. V gozdnih rezervatih so to sestoji v
razgradnji z visokim deležem odmrlega drevja. Lesna zaloga je v habitatih belohrbtega
detla višja od povprečne v območju, s tem da so v zalogi predvsem listavci (81 % -
preglednica 28). SD pri listavcih je zelo velik (165), kar pomeni, da je za belohrbtega detla
bolj pomemben delež odmrlega drevja. Višina skupne lesne zaloge zelo niha (SD=195,7
m 3 ). Mediana lesne zaloge je 351 m 3 /ha (preglednica 27). Iz teh podatkov lahko sklepam,
da so visoki delež listavcev in visoke zaloge ključni habitat za belohrbtega detla v
Dinaridih. Glede na pojavljanje v pragozdnih in gozdnih rezervatih pa ocenjujem, da so
ključnega pomena odmrla drevesa – predvsem listavcev. Drugi avtorji (Cramp, 1998)
omenjajo moderno gospodarjenje z gozdom in čiščenje sušečih se dreves kot ključni
dejavnik redkosti vrste.
Ekološka niša je razmeroma ozka (S-Wi=0,54), s tem da v izračunu tega indeksa nismo
upoštevali še drugih parametrov, kot so odmrla lesna masa listavcev in iglavcev ter drugi
relevantni dejavniki. Z drugimi obravnavanimi vrstami iz skupine plezalcev se ekološki
niši belohrbtega detla najmanj prekrivata z črno žolno, najbolj pa s triprstim detlom
(preglednica 32).
81