polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani
Share Embed Flag
Download ePaper

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

digitalna.knjiznica.bf.uni.lj.si
from digitalna.knjiznica.bf.uni.lj.si More from this publisher
10.01.2013 Views

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 gnezdilnega dupla ima bistveno večjo ponudbo kot druge sove, saj zaseda dupla številnega velikega detla (Dendrocopos major) in redkejšega triprstega detla (Picoides tridactylus). Geister (1995) predpostavlja, da v Alpah mali skovik uporablja dupla predvsem triprstega detla. Več malih skovikov sem opazil v višjih legah nad 800 metri nadmorske višine, nekaj pa v kraških dolinah, posajenih s smreko. Pozimi se posamezni osebki malih skovikov pomaknejo v nižinske predele (Bračko, 1998; Grošelj, 1999). Med habitati malega skovika od gozdnih združb prevladuje Abieti-Fagetum hacquetietosum (preglednica 21), od gozdnogospodarskih razredov pa A-F festucetosum prebiralni, A-F typicum s skupinsko postopnim gospodarjenjem ter A-F hacquetietosum zasmrečeni (preglednica 22). Pojavlja se v razmeroma redkejših gozdnogospodarskih razredih, verjetno zato, ker je izrinjen iz prehransko boljših območij. Mozaičnost razvojnih faz habitatov malega skovika je največja pri mladovju in dvoslojnih sestojih, po površini pa prevladujejo pomlajenci (preglednici 23, 25). V pomlajencih iglavcev so tako stara drevesa in njegova hrana (kraljički Regulus sp.) ter tudi mlajše drevje, kjer se skrije in laže ubeži plenilcem. Največ opažanj malega skovika je iz pretežno smrekovih sestojev z visoko lesno zalogo (preglednici 27, 28). Predpostavljam, da je v starejših sestojih smreke večja ponudba hrane za kraljičke in plezalčke, le ti pa so plen malega skovika. Predvideni posek je največji ravno v odsekih/oddelkih, kjer sem opazoval malega skovika. To gre pripisati predvsem razvojni fazi pomlajenca, ki se postopoma ali pospešeno uvaja v obnovo. Širina ekološke niše (S-Wi=0,6) malega skovika je med kozačo in koconogim čukom. Mali skovik ima zaradi večje ponudbe gnezdišč kot koconogi čuk lahko tudi širšo gnezdilno nišo, poleg bolj raznovrstne prehrane in izrazitejše dnevno-nočne aktivnosti. 7.2.4 Gozdni jereb (Bonasa bonasia) V območju se od gozdnih kur poleg gozdnega jereba pojavlja tudi divji petelin, za katerega pa je značilen velik upad populacije (Čas, 1999). Gozdni jereb je imel ugodne habitatne razmere po vojni po zaraščanju kočevarskih vasi. V sedemdesetih letih je začela populacija gozdnega jereba povsod v Sloveniji upadati (Mikuletič, 1984) in kmalu zatem je bil zavarovan. Na kočevskem območju je bil decembra 1985 dolgotrajen žled (dva tedna), ki je verjetno močneje vplival na zmanjšanje njegove populacije v prizadetem območju. Gozdni jereb vse leto živi na teritoriju, velikem ca. 30 ha (Bergmann in sod., 1996; Swenson, 1991), pozimi je njegov teritorij še manjši in bogato strukturiran gozd smreke, listavcev z lesko in drugimi grmovnimi vrstami (Zeiler in sod., 2002). V zadnjem desetletju je opaznejše opuščanje košnje in s tem povečevanje zaraščajočih se površin, še posebej na Kočevskem in na platoju Loškega potoka. V teh območjih je bilo zabeleženih največ opazovanj (slika 49). 77

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 �� �� � � � � ��� � �� �� � �� � � � �� � �� � � ��� � ��� � � � �� � �� �� � � �� � � � Slika 49: Pregledna karta opazovanj gozdnega jereba v območju Figure 49: Map of Hazel Grouse observations Opažanja (N=59) po letih kažejo na nihanja in rahel trend povečevanja opazovanj (slika 27). Več opaženih ptic je v letih od 1992 do 1995 in v letih od 2000 do 2002. V teh obdobjih je bilo manj padavin, povprečne temperature pa so bile višje (slika 6). V spomladanskih mesecih z več padavinami je preživetje mladičev (kebčkov) manjše (Bergmann in sod., 1996). Hkrati je gozdni jereb talni gnezdilec, na katerega imajo močan vpliv talni in drugi plenilci, podobno kot na druge talne gnezdilke (Huhta, 1995). V aprilu so samci gozdnih jerebov najbolj teritorialni in opaznejši, kar je tudi razlog, da je iz tega meseca največ podatkov (slika 26). Drugi maksimum opaženih ptic je bil zabeležen septembra, torej v času, ko začnejo mladi gozdni jerebi iskati primerna območja. Opazovanja so skoraj z vseh nadmorskih višin v kočevskem območju, in sicer od 300 do 1.200 metrov, največ v pasu 500 – 600 metrov nadmorske višine (slika 35) na kraških poljih in v dolinah z zaraščajočimi se površinami. Drugi maksimum je med 800 in 1.000 metri nadmorske višine, kjer je bilo veliko opažanj na zaraščajočih se površinah vse od Travne gore, Loškega potoka, Drage in potem v gozdovih po robu Kolpskega grebena. Za to zadnje območje so značilni stalni vetrolomi, in sicer s ca. 1.000 m 3 polomljenega drevja letno. S tem se ohranja mozaična in prebiralna struktura gozda, primerna za gozdnega jereba. Nima rad prestrmih terenov. Povprečen naklon je 19,6° (SD=11,2). Kar zadeva ekspozicije, pa je največ opazovanj iz severovzhodnih in jugozahodnih leg (slika 41). Kozača, ki je njegov potencialen plenilec, pa ima najraje severne ekspozicije (slika 40). V tajgi gozdne jerebe plenijo tudi druge vrste, na primer kozača in skobčevka (Surnia ulula) z 12 % zimskih uplenitev (Judakov, 1968; cit. po Bergmann in sod., 1996). MacNaughton- Wolfov podobnostni indeks kaže na največjo podobnost v pojavljanju kozač in gozdnega jereba (MWi=0,8 – preglednica 31). V Bavarskem gozdu pa so s telemetrično spremljavo ugotovili, da polovico vseh uplenitev gozdnih jerebov povzroča kragulj (Accipiter gentilis) (Kämpfer-Lauenstein, cit. po Bergmann in sod., 1996). Gozdne kure ogrožajo tudi ograje v gozdu za zaščito gozdnega mladja. Ptice jih ne vidijo, se vanje zaletijo in poginejo. Na � � � � � � 78

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.<br />

Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006<br />

�� ��<br />

�<br />

� �<br />

�<br />

��� � �� �� �<br />

��<br />

�<br />

� �<br />

��<br />

� �� �<br />

� ���<br />

�<br />

��� �<br />

�<br />

�<br />

�� �<br />

��<br />

��<br />

�<br />

�<br />

�� � �<br />

�<br />

Slika 49: Pregledna karta opazovanj gozdnega jereba v območju<br />

Figure 49: Map of Hazel Grouse observations<br />

Opažanja (N=59) po letih kažejo na nihanja in rahel trend povečevanja opazovanj (slika<br />

27). Več opaženih ptic je v letih od 1992 do 1995 in v letih od 2000 do 2002. V teh<br />

obdobjih je bilo manj padavin, povprečne temperature pa so bile višje (slika 6). V<br />

spomladanskih mesecih z več padavinami je preživetje mladičev (kebčkov) manjše<br />

(Bergmann in sod., 1996). Hkrati je gozdni jereb talni gnezdilec, na katerega imajo močan<br />

vpliv talni in drugi plenilci, podobno kot na druge talne gnezdilke (Huhta, 1995).<br />

V aprilu so samci gozdnih jerebov najbolj teritorialni in opaznejši, kar je tudi razlog, da je<br />

iz tega meseca največ podatkov (slika 26). Drugi maksimum opaženih ptic je bil zabeležen<br />

septembra, torej v času, ko začnejo mladi gozdni jerebi iskati primerna območja.<br />

Opazovanja so skoraj z vseh nadmorskih višin v kočevskem območju, in sicer od 300 do<br />

1.200 metrov, največ v pasu 500 – 600 metrov nadmorske višine (slika 35) na kraških<br />

poljih in v dolinah z zaraščajočimi se površinami. Drugi maksimum je med 800 in 1.000<br />

metri nadmorske višine, kjer je bilo veliko opažanj na zaraščajočih se površinah vse od<br />

Travne gore, Loškega potoka, Drage in potem v gozdovih po robu Kolpskega grebena. Za<br />

to zadnje območje so značilni stalni vetrolomi, in sicer s ca. 1.000 m 3 polomljenega drevja<br />

letno. S tem se ohranja mozaična in prebiralna struktura gozda, primerna za gozdnega<br />

jereba. Nima rad prestrmih terenov. Povprečen naklon je 19,6° (SD=11,2). Kar zadeva<br />

ekspozicije, pa je največ opazovanj iz severovzhodnih in jugozahodnih leg (slika 41).<br />

Kozača, ki je njegov potencialen plenilec, pa ima najraje severne ekspozicije (slika 40). V<br />

tajgi gozdne jerebe plenijo tudi druge vrste, na primer kozača in skobčevka (Surnia ulula)<br />

z 12 % zimskih uplenitev (Judakov, 1968; cit. po Bergmann in sod., 1996). MacNaughton-<br />

Wolfov podobnostni indeks kaže na največjo podobnost v pojavljanju kozač in gozdnega<br />

jereba (MWi=0,8 – preglednica 31). V Bavarskem gozdu pa so s telemetrično spremljavo<br />

ugotovili, da polovico vseh uplenitev gozdnih jerebov povzroča kragulj (Accipiter gentilis)<br />

(Kämpfer-Lauenstein, cit. po Bergmann in sod., 1996). Gozdne kure ogrožajo tudi ograje v<br />

gozdu za zaščito gozdnega mladja. Ptice jih ne vidijo, se vanje zaletijo in poginejo. Na<br />

�<br />

�<br />

�<br />

�<br />

�<br />

�<br />

78

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!