polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
7 RAZPRAVA
7.1 REPREZENTATIVNOST IZBRANIH POPISOV
Gozdnogospodarsko območje Kočevje je obsežno. V obravnavanem obdobju sem v
različnih letnih časih obiskal večji del območja. Skupno sem imel v zadnjih dvanajstih letih
1.085 terenskih dni ter 193 opažanj obravnavanih vrst, s tem da sem v posameznih dnevih
imel lahko tudi več opazovanj izbranih vrst ptic. V opazovanih odsekih/oddelkih je večja
površina, ker je veliko opazovanj iz Kolpske doline, kjer so večji oddelki, ter v zasebnih
gozdovih, kjer v večjem delu ni izločenih odsekov. Raziskovalne površine zajemajo skoraj
7 % celotne površine območja, zato menim, da je ta površina reprezentativna za celotno
območje.
Podrobneje so raziskane ptice v pragozdnih ostankih Strmec in Krokar (s kartirno metodo)
ter v južnem in zahodnem delu območja (s transektno in točkovno metodo). Kar zadeva
druga območja, gre večinoma za naključno zbrane podatke o pticah. Vir ekoloških
podatkov iz gozdarskega informacijskega sistema so različni opisovalci, vendar z isto
metodologijo.
Naloga zajema le del populacij posameznih vrst. Ptice sem opazoval večinoma v višjih
nadmorskih legah, saj je povprečna višina obravnavanih odsekov/oddelkov za 152 metrov
višja od povprečne nadmorske višine v območju. Ravno tako je naklon večji za 2,7 stopinj
oziroma za 14 % večji od povprečja v območju. To lahko razložimo s tem, da večina
obravnavanih vrst išče ugodne razmere z več odmrlega in votlega drevja, tega pa je več na
strmih terenih (npr. A-F festucetosum) kot ravninah, saj so strmi predeli manj dostopni za
spravilo lesa, sušenje drevja je pogostejše, več je poškodb zaradi sečnje, vlačenja, graditve
vlak in padajočega kamenja. Pri lokacijah opažanj obravnavanih vrst se od celotnega
območja bistveno razlikujejo severne ekspozicije, saj so za 41 % pogostejše kot v
odsekih/oddelkih v območju (preglednica 14). Obravnavane vrste večinoma pripadajo
borealnemu tipu vrst, zato izbirajo hladnejše lege. Lesna zaloga je v območjih opaženih
ptic tudi višja od povprečne za območje, in to kar za četrtino. Vrste iz reda plezalcev in
druge izbirajo mesta z večjo lesno zalogo, kjer je več vlage in površine drevesnih debel, saj
tam laže najdejo hrano in gnezdilno nišo. Kamnitost je v območju opazovanja ptic manjša
za četrtino v primerjavi z območjem, medtem ko je skalovitost višja za podoben delež. V
skalovitih predelih se jelka bolj suši in zaradi težjih spravilnih razmer tam ostaja več sušic.
Glede na to, da so opazovanja z različnih nadmorskih višin po celotnem območju, menim,
da ugotovitve o izbranih ekoloških in drugih dejavnikih veljajo za celotno območje.
7.2 CENZUSI VRST
V raziskavo zajete vrste ptic se v gozdovih različno razporejajo. Večina vrst ima rajši
sestoje z višjimi lesnimi zalogami na bolj senčnih legah (preglednica 14). V sestojih z
večjo skalovitostjo so težje gozdarske spravilne razmere, več je sušenja drevja in
razpoložljive odmrle lesne mase, zato so tu ustreznejši habitati za nekatere vrste iz reda
plezalcev in sov. Ocenjujem, da je naključno opazovaje vrste v njenem habitatu brez
73