polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

digitalna.knjiznica.bf.uni.lj.si
from digitalna.knjiznica.bf.uni.lj.si More from this publisher
10.01.2013 Views

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 7 RAZPRAVA 7.1 REPREZENTATIVNOST IZBRANIH POPISOV Gozdnogospodarsko območje Kočevje je obsežno. V obravnavanem obdobju sem v različnih letnih časih obiskal večji del območja. Skupno sem imel v zadnjih dvanajstih letih 1.085 terenskih dni ter 193 opažanj obravnavanih vrst, s tem da sem v posameznih dnevih imel lahko tudi več opazovanj izbranih vrst ptic. V opazovanih odsekih/oddelkih je večja površina, ker je veliko opazovanj iz Kolpske doline, kjer so večji oddelki, ter v zasebnih gozdovih, kjer v večjem delu ni izločenih odsekov. Raziskovalne površine zajemajo skoraj 7 % celotne površine območja, zato menim, da je ta površina reprezentativna za celotno območje. Podrobneje so raziskane ptice v pragozdnih ostankih Strmec in Krokar (s kartirno metodo) ter v južnem in zahodnem delu območja (s transektno in točkovno metodo). Kar zadeva druga območja, gre večinoma za naključno zbrane podatke o pticah. Vir ekoloških podatkov iz gozdarskega informacijskega sistema so različni opisovalci, vendar z isto metodologijo. Naloga zajema le del populacij posameznih vrst. Ptice sem opazoval večinoma v višjih nadmorskih legah, saj je povprečna višina obravnavanih odsekov/oddelkov za 152 metrov višja od povprečne nadmorske višine v območju. Ravno tako je naklon večji za 2,7 stopinj oziroma za 14 % večji od povprečja v območju. To lahko razložimo s tem, da večina obravnavanih vrst išče ugodne razmere z več odmrlega in votlega drevja, tega pa je več na strmih terenih (npr. A-F festucetosum) kot ravninah, saj so strmi predeli manj dostopni za spravilo lesa, sušenje drevja je pogostejše, več je poškodb zaradi sečnje, vlačenja, graditve vlak in padajočega kamenja. Pri lokacijah opažanj obravnavanih vrst se od celotnega območja bistveno razlikujejo severne ekspozicije, saj so za 41 % pogostejše kot v odsekih/oddelkih v območju (preglednica 14). Obravnavane vrste večinoma pripadajo borealnemu tipu vrst, zato izbirajo hladnejše lege. Lesna zaloga je v območjih opaženih ptic tudi višja od povprečne za območje, in to kar za četrtino. Vrste iz reda plezalcev in druge izbirajo mesta z večjo lesno zalogo, kjer je več vlage in površine drevesnih debel, saj tam laže najdejo hrano in gnezdilno nišo. Kamnitost je v območju opazovanja ptic manjša za četrtino v primerjavi z območjem, medtem ko je skalovitost višja za podoben delež. V skalovitih predelih se jelka bolj suši in zaradi težjih spravilnih razmer tam ostaja več sušic. Glede na to, da so opazovanja z različnih nadmorskih višin po celotnem območju, menim, da ugotovitve o izbranih ekoloških in drugih dejavnikih veljajo za celotno območje. 7.2 CENZUSI VRST V raziskavo zajete vrste ptic se v gozdovih različno razporejajo. Večina vrst ima rajši sestoje z višjimi lesnimi zalogami na bolj senčnih legah (preglednica 14). V sestojih z večjo skalovitostjo so težje gozdarske spravilne razmere, več je sušenja drevja in razpoložljive odmrle lesne mase, zato so tu ustreznejši habitati za nekatere vrste iz reda plezalcev in sov. Ocenjujem, da je naključno opazovaje vrste v njenem habitatu brez 73

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 privabljanja (npr. z metodo predvajanja samčevega petja) dobra informacija o njenem dejanskem, oziroma pogostejšem zadrževanju. 7.2.1 Kozača (Strix uralensis) Kozača je bolj opazna v času, ko z oglašanjem označuje območje, to je spomladi in jeseni (slika 23). Najbolj pa je opazna v mesecu maju, saj takrat hrani mladiče in je aktivna tudi podnevi (Mikkola, 1983). Gnezdenje v nekaterih letih traja tudi do meseca avgusta (Perušek, 1998). V zimskem obdobju se podnevi zadržuje tudi v nižinah na gozdnih robovih. Tam laže ulovi plen kot v višjih legah z običajno debelejšo snežno odejo. Zimska razširjenost je v jelovo bukovih gozdovih v tem obdobju od nižin pa vse tja do 1.000 metrov nad morjem. Razširjenost zunaj tega obdobja je tudi više do najvišjih vrhov v območju. Največ opazovanj (N=82) iz gnezditvenega obdobja je z nadmorskih višin med 800 in 1.100 metri (slika 32), kjer prevladuje gozd jelke in bukve. Glede na višinsko razporeditev (slika 32) skozi vse leto sklepam, da se večina kozač celo leto zadržuje v svojem teritoriju. Pozimi se v nižine odselijo verjetno le kozače, ki zasedajo manj ugodne teritorije, in mlajši osebki. Zimski ornitološki Atlas (Sovinc, 1994) navaja, da se posamezne kozače pozimi tudi klatijo. Glavni plen kozače v obdobju odraščanja mladičev je navadno polh (Glis glis; Vrezec, 2000a). V prehrani kozače je največ malih sesalcev npr. na Švedskem 86,2 %, na Finskem 74,8 %. Preostala hrana so v glavnem ptice (ca. 15 %) (Mikkola, 1983). V srednji Finski kozačina prehrana razmeroma malo niha v večletnem obdobju v primerjavi s prehrano koconogega čuka. V kozačini prehrani prevladujejo vrste sesalcev iz skupine Arvicola in Microtus (Jäderholm, 1987). Pri nas pa je prehrana obeh sov še precej neznana. Izbljuvke kozače je namreč razmeroma težko najti, saj jih ne izbljuva na stalnih mestih kot nekatere druge vrste sov, npr. lesna sova (Strix aluco). V Zgornji Savinjski dolini, na primer, Svetličič (1996) predvideva, da je kozačin glavni plen (poleg navadnega polha) rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), saj je njihova gostota nekajkrat višja od gostote drugih malih sesalcev, npr. gozdnih voluharic (Clethrionomys glareolus). V dinarskem bukovo-jelovem gozdu na Snežniku prevladujejo naslednje vrste malih sesalcev: Sorex araneus, Clethriomys glareolus, Pitymys liechtensteini in Apodemus flavicolis, katerih skupna biomasa s še drugimi vrstami je spomladi med 159 in 3138 g/ha in jeseni med 465 in 582 g/ha (Trilar, 1991). Omenjene vrste so poleg navadnega polha verjetno ključne v prehrani te sove. Kozače se v gozdu razporejajo v predelih z najugodnejšimi prehranjevalnimi razmerami. Gnezdijo samo tam, kjer imajo tudi gnezdilne niše. To lahko pomeni, da so teritoriji zasedeni, vendar se uspešno razmnožujejo le pari s primernimi gnezdilnimi nišami. V letih, ko je malo hrane, so legla manjša in takrat gnezdi manj parov (Pietiainen in sod., 1986). Gnezdilne niše kozač so najpogosteje »dimniška dupla« (odlomljena in izvotljena debla), večja dupla v drevju in gnezda ujed (Mikkola, 1983; Mebs in Scherzinger, 2000). Čez dan se kozača ne zadržuje na prisojnih svetlih legah, saj rajši izbira severne ekspozicije, kjer sem jo tudi največkrat opazoval (slika 3). Skalovitost in kamnitost v kozačinih habitatih je pod povprečjem območja. To nakazuje na globoka tla in bolj produktivna rastišča, med katere spada najbolj zastopana (1/3) subasociacija Abieti – Fagetum omphalodetosum (preglednica 21). Na teh produktivnejših 74

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.<br />

Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006<br />

7 RAZPRAVA<br />

7.1 REPREZENTATIVNOST IZBRANIH POPISOV<br />

Gozdnogospodarsko območje Kočevje je obsežno. V obravnavanem obdobju sem v<br />

različnih letnih časih obiskal večji del območja. Skupno sem imel v zadnjih dvanajstih letih<br />

1.085 terenskih dni ter 193 opažanj obravnavanih vrst, s tem da sem v posameznih dnevih<br />

imel lahko tudi več opazovanj izbranih vrst ptic. V opazovanih odsekih/oddelkih je večja<br />

površina, ker je veliko opazovanj iz Kolpske doline, kjer so večji oddelki, ter v zasebnih<br />

gozdovih, kjer v večjem delu ni izločenih odsekov. Raziskovalne površine zajemajo skoraj<br />

7 % celotne površine območja, zato menim, da je ta površina reprezentativna za celotno<br />

območje.<br />

Podrobneje so raziskane ptice v pragozdnih ostankih Strmec in Krokar (s kartirno metodo)<br />

ter v južnem in zahodnem delu območja (s transektno in točkovno metodo). Kar zadeva<br />

druga območja, gre večinoma za naključno zbrane podatke o pticah. Vir ekoloških<br />

podatkov iz gozdarskega informacijskega sistema so različni opisovalci, vendar z isto<br />

metodologijo.<br />

Naloga zajema le del populacij posameznih vrst. Ptice sem opazoval večinoma v višjih<br />

nadmorskih legah, saj je povprečna višina obravnavanih odsekov/oddelkov za 152 metrov<br />

višja od povprečne nadmorske višine v območju. Ravno tako je naklon večji za 2,7 stopinj<br />

oziroma za 14 % večji od povprečja v območju. To lahko razložimo s tem, da večina<br />

obravnavanih vrst išče ugodne razmere z več odmrlega in votlega drevja, tega pa je več na<br />

strmih terenih (npr. A-F festucetosum) kot ravninah, saj so strmi predeli manj dostopni za<br />

spravilo lesa, sušenje drevja je pogostejše, več je poškodb zaradi sečnje, vlačenja, graditve<br />

vlak in padajočega kamenja. Pri lokacijah opažanj obravnavanih vrst se od celotnega<br />

območja bistveno razlikujejo severne ekspozicije, saj so za 41 % pogostejše kot v<br />

odsekih/oddelkih v območju (preglednica 14). Obravnavane vrste večinoma pripadajo<br />

borealnemu tipu vrst, zato izbirajo hladnejše lege. Lesna zaloga je v območjih opaženih<br />

ptic tudi višja od povprečne za območje, in to kar za četrtino. Vrste iz reda plezalcev in<br />

druge izbirajo mesta z večjo lesno zalogo, kjer je več vlage in površine drevesnih debel, saj<br />

tam laže najdejo hrano in gnezdilno nišo. Kamnitost je v območju opazovanja ptic manjša<br />

za četrtino v primerjavi z območjem, medtem ko je skalovitost višja za podoben delež. V<br />

skalovitih predelih se jelka bolj suši in zaradi težjih spravilnih razmer tam ostaja več sušic.<br />

Glede na to, da so opazovanja z različnih nadmorskih višin po celotnem območju, menim,<br />

da ugotovitve o izbranih ekoloških in drugih dejavnikih veljajo za celotno območje.<br />

7.2 CENZUSI VRST<br />

V raziskavo zajete vrste ptic se v gozdovih različno razporejajo. Večina vrst ima rajši<br />

sestoje z višjimi lesnimi zalogami na bolj senčnih legah (preglednica 14). V sestojih z<br />

večjo skalovitostjo so težje gozdarske spravilne razmere, več je sušenja drevja in<br />

razpoložljive odmrle lesne mase, zato so tu ustreznejši habitati za nekatere vrste iz reda<br />

plezalcev in sov. Ocenjujem, da je naključno opazovaje vrste v njenem habitatu brez<br />

73

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!