polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
6.7 SKALOVITOST IN KAMNITOST
Pregled odstotka kamnitosti in skalovitosti je v preglednicah 19 in 20. Največja povprečna
skalovitost je v območju triprstega detla, največja kamenitost pa v območju črne žolne.
Standardni odklon (SD) od povprečja je največji pri malem skoviku (skalovitost) in pri
črni žolni (kamnitost) (preglednica 19 in 20).
Preglednica 19: Skalovitost v območju opazovanj izbranih vrst ptic (%)
Table 19: Rockiness of the area where selected birds were observed (%)
Vrsta ptice / Skalovitost ( v %) N min max povprečje SD
kozača (Strix uralensis) 82 0 90 17 17,39
koconogi čuk (Aegolius funereus) 13 0 30 10 11,9
mali skovik (Glaucidium passerinum) 12 0 70 22,5 22,61
gozdni jereb (Bonasa bonasia) 59 0 70 17,7 17,09
črna žolna (Dryocopus martius) 23 5 85 25 19,68
belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) 9 0 30 18,3 10,6
triprsti detel (Picoides tridactylus) 15 10 70 32,7 18,4
mali muhar (Ficedula parva) 7 0 90 25 30,95
Preglednica 20: Kamnitost v območju opazovanih vrst ptic (%)
Table 20: Stoniness of the area where selected birds were observed (%)
Vrsta ptice / Kamnitost (v %) N min max povprečje SD
kozača (Strix uralensis) 82 0 50 7,8 11,09
koconogi čuk (Aegolius funereus) 13 0 70 8,5 19,08
mali skovik (Glaucidium passerinum) 12 0 40 6,7 12,12
gozdni jereb (Bonasa bonasia) 59 0 50 12,8 14,69
črna žolna (Dryocopus martius) 23 5 85 20,0 21,1
belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) 9 0 25 3,9 8,57
triprsti detel (Picoides tridactylus) 15 0 50 18,7 17,26
mali muhar (Ficedula parva) 7 0 10 2,9 4,78
6.8 GOZDNE ZDRUŽBE
V preglednici 21 so le dominantne gozdne združbe v katerih so posamezne vrste ptic
različno zastopane. Večja je zastopanost na produktivnejših rastiščih (npr. A-F
omphalodetosum).
59