polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

digitalna.knjiznica.bf.uni.lj.si
from digitalna.knjiznica.bf.uni.lj.si More from this publisher
10.01.2013 Views

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 število 2000 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1999/2000 2001 2002 2003 leto lisice kuna belica kuna zlatica jazbec Slika 14: Odvzem malih zveri v zadnjih letih (podatki iz lovsko gojitvenega načrta za Kočevskobelokrajinsko LGO za leto 2004) Figure 14: Reduction of little prey mammals in the last few years (data from the 2004 hunting plan for the Kočevsko and Belokrajinsko hunting area) Lovske aktivnosti se izvajajo v skladu z letnimi lovsko gojitvenimi načrti. Poleg letnih načrtov je izdelan tudi dolgoročni desetletni lovsko gojitveni načrt. Letno so lovske družine in lovišča vložile več sto ton različne krme (pesa, tropine, silaža, koruza, mrhovina) za prehrano divjadi (preglednica 13). Preglednica 13: Realizacija krmljenja divjadi v štirih letih (v kg – podatki iz letnih lovsko gojitvenih načrtov za Kočevsko-belokrajinsko LGO) Table 13: Four-year reification of wild animal feeding (in kg) – data from the annual hunting plans for the Kočevsko and Belokrajinsko hunting area Zimsko Prepreč. Skupaj Krmne Pridelovalne Leto krmljenje krmljenje Mrhovišča (kg/ha) Sol njive -ha njive - ha 99/2000 1.334.660 244.900 260.880 11 31.000 46,3 11,1 2001 900.825 180.800 159.970 7 27.780 42,3 3,4 2002 1.364.650 218.100 135.325 10 26.740 46,8 7,4 2003 1.232.467 215.824 177.300 10 24.150 40,0 12,1 Skupaj 4.832.602 859.624 733.475 9,5 109.670 175,4 34,0 V Kočevsko-Belokrajnskem lovsko gojitvenem območju je 167.413 ha lovnih površin. Tako vsako leto lovci v lovišče dodajo okoli 10 kg krme na hektar (zimsko, preprečevalno krmljenje in mrhovišča) na lovno površino. Hrano se zalaga običajno na stalnih krmiščih, kjer se divjad koncentrira (slika 15 in 16). 39

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 Slika 15: Jelka in bukev sta nosilni vrsti v območju, vendar je veliko površin obnovljenih s smreko, ker vrast jelke močno zmanjšuje jelenjad (foto: M. Perušek) Figure 15: Fir and beech are main tree species in the area, but on many surfaces spruce has been planted, considering that deer eat young fir trees (photo: M. Perušek) 5.4.4 Ostali dejavniki v prostoru Slika 16: Krmišča za divjad so pogosto na zaraščajočih se površinah (foto: M. Perušek) Figure 16: Wild animal feeding grounds are common in abandoned areas (photo: M. Perušek) Rudnin v obravnavanem območju ni, je pa apnenec, katerega se izkorišča v posameznih še aktivnih kamnolomih. Povsod po območju so prisotna večja ali manjša črna odlagališča odpadkov. Turizem se le počasi razvija le v Kolpski dolini. Po grebenih in gozdovih so speljane planinske poti, ki so zaenkrat med letom obiskane razmeroma slabo, nekoliko bolj pa v poletnih mesecih med vikendi. Na večjih prisojnih stenah se vse pogosteje pojavljajo plezalci. Plezanje je atraktivno ravno v zimskih in spomladanskih mesecih, ko ptice začnejo gnezditi (npr. Velika bela stena nad Glažuto, stene v Kolpski dolini). Del prostora je zaprto vojaško območje (Škrilj – 900 ha). Na predelu Gotenice pa je vadbeni center za policijo (MNZ). V teh območjih so tudi vadbena strelišča. Kmetijstvo je usmerjeno predvsem v živinorejo, še posebej ovčerejo in govedorejo. Živina se pase ograjena na travniških enklavah v gozdu in po dolinah. V dolinah poteka tudi intenzivna pridelava krmnih poljščin. V gozdovih se poleg lesa in mesa pridobiva še t.i. stranske gozdne proizvode npr.: med (več deset ton na leto), gobe, lovi navadne polhe in nabira zdravilna zelišča. 40

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.<br />

Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006<br />

število<br />

2000<br />

1800<br />

1600<br />

1400<br />

1200<br />

1000<br />

800<br />

600<br />

400<br />

200<br />

0<br />

1999/2000 2001 2002 2003<br />

leto<br />

lisice<br />

kuna belica<br />

kuna zlatica<br />

jazbec<br />

Slika 14: Odvzem malih zveri v zadnjih letih (podatki iz lovsko gojitvenega načrta za Kočevskobelokrajinsko<br />

LGO za leto 2004)<br />

Figure 14: Reduction of little prey mammals in the last few years (data from the 2004 hunting plan for the<br />

Kočevsko and Belokrajinsko hunting area)<br />

Lovske aktivnosti se izvajajo v skladu z letnimi lovsko gojitvenimi načrti. Poleg letnih<br />

načrtov je izdelan tudi dolgoročni desetletni lovsko gojitveni načrt.<br />

Letno so lovske družine in lovišča vložile več sto ton različne krme (pesa, tropine, silaža,<br />

koruza, mrhovina) za prehrano divjadi (preglednica 13).<br />

Preglednica 13: Realizacija krmljenja divjadi v štirih letih (v kg – podatki iz letnih lovsko gojitvenih načrtov<br />

za Kočevsko-belokrajinsko LGO)<br />

Table 13: Four-year reification of wild animal feeding (in kg) – data from the annual hunting plans for the<br />

Kočevsko and Belokrajinsko hunting area<br />

Zimsko Prepreč.<br />

Skupaj<br />

Krmne Pridelovalne<br />

Leto krmljenje krmljenje Mrhovišča (kg/ha) Sol njive -ha njive - ha<br />

99/2000 1.334.660 244.900 260.880 11 31.000 46,3 11,1<br />

2001 900.825 180.800 159.970 7 27.780 42,3 3,4<br />

2002 1.364.650 218.100 135.325 10 26.740 46,8 7,4<br />

2003 1.232.467 215.824 177.300 10 24.150 40,0 12,1<br />

Skupaj 4.832.602 859.624 733.475 9,5 109.670 175,4 34,0<br />

V Kočevsko-Belokrajnskem lovsko gojitvenem območju je 167.413 ha lovnih površin.<br />

Tako vsako leto lovci v lovišče dodajo okoli 10 kg krme na hektar (zimsko, preprečevalno<br />

krmljenje in mrhovišča) na lovno površino. Hrano se zalaga običajno na stalnih krmiščih,<br />

kjer se divjad koncentrira (slika 15 in 16).<br />

39

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!