polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
osemindvajsetimi zabelženimi vrstami kačjih pastirjev so na rdečem seznamu grmiščna
zverca (Lestes barbarus), stajnšani škratec (Coenagrion pulchellum), višnjeva deva
(Aeshna affinis), lisasti lesketnik (Somatochlora flavomaculata) in malinovordeči
kamenjak (Sympetrum fonscolombei) (Vidic in sod., 1992).
5.3 PRAGOZDNA REZERVATA KROKAR IN STRMEC
V Sloveniji pokrivajo gozdni rezervati okoli 1 % površine. Podobno je v gozdno
gospodarskem območju Kočevje. Tu je pet pragozdnih ostankov od katerih je Krokar
največji z 81 hektari. Leži v gozdnogospodarski enoti Ravne, katera meji na Kolpsko
dolino in obsežne varovalne gozdove, kjer se ne izvaja nobenih del. Nadmorska višina je
od 880 do 1.190 m. Prevladuje optimalna razvojna faza. Prisotna so posamezna inicialna
jedra. Popisna ploskev za popis ptic je bila le na zgornjem delu na platoju med 900 in
1.150 metri nadmorske višine velikosti 20 ha. Prevladuje severovzhodna ekspozicija
(Lesar, 2004). Strmec spada med manjše s 15,5-timi hektarji površine. Nadmorske višine
so od 840 do 940 metrov. Prevladuje jugozahodna lega. Obdaja ga gospodarski gozd.
Prevladuje optimalna faza, ki je začela prehajati v fazo dekompozicije. Na 20 % površine
se pojavlja podmladek bukve (Konečnik in Zaplotnik, 2001). Veliko je odmrlega drevja
(preglednica 8).
Preglednica 8: Pragozdna ostanka Krokar in Strmec njihove razvojne faze in lesna zaloga
Table 8: Virgine forest reminds Krokar and Strmec whith phases of development and growing stock
Razvojne faze in Strmec
Krokar
lesna zaloga (LZ) (meritve leta 1994) (meritve leta 2004)
inicialna r. f. v % 11,7 13,9
prebiralna r. f. v % 1,0 2,2
optimalna r. f. v % 83,2 75,3
terminalna r. f. v % 3,9 8,6
LZ igl % 32 10
LZ lst % 68 90
živa LZ m 3 /ha 658 (80 %) 639 (81 %)
odmrla LZ m 3 /ha 166 (20 %) 146 (19 %)
skupna LZ m 3 /ha 824 m 3 /ha 785 m 3 /ha
V obeh obravnavanih pragozdnih ostankih so bile tudi druge raziskave, kjer so bile
popisane vegetacija, glive in lišaji (Hočevar in sod., 1995).
34