polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
5.2.6 Favna
Kočevska je znana po velikih zvereh in predvsem po rjavem medvedu (Ursus arctos).
Območje je življenjski prostor risa (Lynx lynx), divje mačke (Felis silvestris) in volka
(Canis lupus). Ob reki Kolpi s pritoki je prisotna vidra (Lutra lutra). Visoka je številčnost
obeh kun (Martes sp.), lisice (Vulpes vulpes) in jazbeca (Meles meles). Jelenjad (Cervus
elaphus) je zelo pogosta vrsta divjadi in s svojim objedanjem dolgoročno usmerja razvoj
gozdov. Opravlja izrazito selekcijo vrst v zeliščnem sloju. Od drevesnih vrst se uspešno
obnavlja le bukev in deloma smreka. Nosilna vrsta dinarskih jelovo – bukovih gozdov -
jelka pa se le mestoma vrašča v skalovitih, vlažnih predelih, katere so jelenjadi težje
dostopne. Veliko je tudi srnjadi (Capreolus capreolus). Divji prašiči (Sus scrofa) so zaradi
intenzivnega krmljenja prisotni skoraj po celem območju. Avtohtona populacija gamsov
(Rupicapra rupicapra) živi v ostenjih Kolpske doline in Iške. Inventarizacijo favne
sesalcev na Kočevskem je opravil Kryštufek (1999) v letih 1993 – 1997 in je opisal 51 vrst
sesalcev.
Na kočevskem gnezdi 125 vrst ptic (Priloga A). Ta prostor je pomembno mednarodno
območje za ptice (Mednarodno pomembna …, 2000; Heath in sod., 2000) ter spada v
posebna varovana območja SPA (Božič, 2003). Iz varstvenega vidika so pomembne
predvsem vrste iz redov ujed, sov, koconogih kur in plezalzev.
Ihtiofavna je bogata v obmejni reki Kolpi kjer je veliko lipanov (Thymallus thymallus),
potočnih postrvi (Salmo trutta fario), sulcev (Salmo hucho), mrenov (Barbus barbus),
podusti (Chondrostoma nasus), klenov, pisancev, potočnih piškurjev (Lampreta planeri)
idr.
Od plazilcev se na območju pojavljajo: martinček (Lacerta agilis), navadni zelenec
(Lacerta viridis), planinska kuščarica (Lacerta vivipara), navadni slepec (Anguis f.
fragilis), navadni gož (Elaphe longissima), navadna smokulja (Coronela austiaca),
navadna belouška (Natrix n. natrix), kobranka (Natrix tesselata), navadni gad (Vipera b.
berus) in modras (Vipera ammodytes). Med dvoživkami je najbolj znana človeška ribica
(Proteus anguinus) in še nekatere ogrožene dvoživke: hribski urh (Bombina variegata),
navadna krastača (Bufo bufo), zelena rega (Hyla arborea), zelena žaba (Rana esculenta),
sekulja (Rana temporaria) in rosnica (Rana dalmatina) (Mršić, 1997).
Favnistične raziskave so zajele le nekatere živalske skupine nevretenčarjev. Mehkužcev je
43,8 % vse slovenske makrofavne, med dvojnonogami je 27 % vse favne, pri deževnikih je
delež 30 %. Pri hroščih je registriranih preko 1.000 vrst. Zelo veliko je endemitov kraškega
podzemlja. Med strigami so tu prisotne ogrožene vrste (npr.: Geophilus carpophagus in
Cryptops rucneri (Kos, 1992). Med dvojnonogami so prisotne ogrožene vrste npr.:
Brahydesmus institor, Brahydesmus inferus, Haasea inflatum, Atractosoma meredionale
abietum, Carniosoma verhoeffi, Ochogona attemsi, Ochogona pusillum carniolense,
Ochogona pusillum montivagum). Med dnevnimi metulji so prisotne ogrožene vrste: črni
apolon (Parnassius mnemosyne), močvirski pisanček (Melitataea diamina), grintavčev
pisanček (Eurodryas aurinia), skopolijev okar (Lapinga achine), barjanski cekinček
(Lycaena dispar), sviščev modrin (Maculinea alcon) (Čelik in Rebušek, 1996). Med
33