polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani
polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani
polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.<br />
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006<br />
Zelo podobno je tudi stanje, če primerjamo deleže poškodovanih dreves. Tudi za ta<br />
kazalnik so vrednosti med območji precej različne. Tako je v območni enoti Kočevje v<br />
povprečju poškodovanih več kot tretjina dreves na traktu (35,7 %), v nazarskem območju<br />
pa le slaba desetina (8,6 %).<br />
V okviru projekta »Popis zdravstvenega stanja gozdov v letu 2000« je bila ugotovljena<br />
povprečna osutost drevja v Sloveniji med 15,9 % (OE Nazarje) in 24,9 % (OE Ljubljana).<br />
Nekoliko višje vrednosti povprečne osutosti so bile zabeležene v območnih enotah<br />
Kočevje (24,6 %) in Sežana (23,5 %). Najnižje povprečne osutosti pa so bile izmerjene v<br />
že omenjenem nazarskem območju (15,9 %), sledijo tolminsko (17,0 %), novomeško (17,4<br />
%), blejsko ter postojnsko (17,6 %) območje (Gozdnogospodarski ... 2003).<br />
V vseh območjih imajo iglavci tako večjo povprečno osutost kot večji delež poškodovanih<br />
dreves od listavcev. Največja povprečna osutost iglavcev je bila ocenjena v OE Murska<br />
Sobota (34,9 %), najmanjša pa na nazarskem območju (18,3 %), kjer je tudi delež<br />
poškodovanih iglavcev najmanjši (11,4 %). Pri listavcih je bilo najslabše stanje<br />
ugotovljeno na Kočevskem, kjer je povprečna osutost listavcev 23,0 %, poškodovana pa je<br />
slaba tretjina (32,0 %) dreves.<br />
V zadnjem desetletju narašča posek napadenega drevja s podlubniki, kar je predvsem<br />
posledica manjše količine padavin in višjih temperatur po letu 2000 (slika 13). Neugodne<br />
vremenske razmere še dodatno slabijo gozdno drevje. Povprečje padavin v obdobju od<br />
marca do maja je 959 mm, medtem ko je za poletje od junija do avgusta povprečje 1.215<br />
mm. Spomladanski deficit padavin negativno vpliva na rastline, večje poletne padavine<br />
imajo manjši učinek, zaradi večje transpiracije v toplejših poletnih mesecih.<br />
Posek sušic (m3)<br />
90000<br />
80000<br />
70000<br />
60000<br />
50000<br />
40000<br />
30000<br />
20000<br />
10000<br />
0<br />
1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003<br />
Sušice - smreka<br />
Leta<br />
160,0<br />
140,0<br />
120,0<br />
100,0<br />
80,0<br />
60,0<br />
40,0<br />
20,0<br />
0,0<br />
Količina padavin -marecmaj<br />
(mm)<br />
Sušice - jelka Povp. Količina padavin - marec - avg (C)<br />
Slika 13: Odkazilo dreves, napadenih s podlubniki, in potek povprečne pomladne količine padavin od marca<br />
do maja (podatki MOP – hidrometeorološke postaje v Kočevju in ZGS OE Kočevje)<br />
Figure 13: Quantities of trees attacked by bark beetles and average spring precipitation from March to May<br />
(data by Kočevje Hidrometeorological Station and Slovenian Forest Service - Regional Unit Kočevje)<br />
32