10.01.2013 Views

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.<br />

Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006<br />

Zelo podobno je tudi stanje, če primerjamo deleže poškodovanih dreves. Tudi za ta<br />

kazalnik so vrednosti med območji precej različne. Tako je v območni enoti Kočevje v<br />

povprečju poškodovanih več kot tretjina dreves na traktu (35,7 %), v nazarskem območju<br />

pa le slaba desetina (8,6 %).<br />

V okviru projekta »Popis zdravstvenega stanja gozdov v letu 2000« je bila ugotovljena<br />

povprečna osutost drevja v Sloveniji med 15,9 % (OE Nazarje) in 24,9 % (OE Ljubljana).<br />

Nekoliko višje vrednosti povprečne osutosti so bile zabeležene v območnih enotah<br />

Kočevje (24,6 %) in Sežana (23,5 %). Najnižje povprečne osutosti pa so bile izmerjene v<br />

že omenjenem nazarskem območju (15,9 %), sledijo tolminsko (17,0 %), novomeško (17,4<br />

%), blejsko ter postojnsko (17,6 %) območje (Gozdnogospodarski ... 2003).<br />

V vseh območjih imajo iglavci tako večjo povprečno osutost kot večji delež poškodovanih<br />

dreves od listavcev. Največja povprečna osutost iglavcev je bila ocenjena v OE Murska<br />

Sobota (34,9 %), najmanjša pa na nazarskem območju (18,3 %), kjer je tudi delež<br />

poškodovanih iglavcev najmanjši (11,4 %). Pri listavcih je bilo najslabše stanje<br />

ugotovljeno na Kočevskem, kjer je povprečna osutost listavcev 23,0 %, poškodovana pa je<br />

slaba tretjina (32,0 %) dreves.<br />

V zadnjem desetletju narašča posek napadenega drevja s podlubniki, kar je predvsem<br />

posledica manjše količine padavin in višjih temperatur po letu 2000 (slika 13). Neugodne<br />

vremenske razmere še dodatno slabijo gozdno drevje. Povprečje padavin v obdobju od<br />

marca do maja je 959 mm, medtem ko je za poletje od junija do avgusta povprečje 1.215<br />

mm. Spomladanski deficit padavin negativno vpliva na rastline, večje poletne padavine<br />

imajo manjši učinek, zaradi večje transpiracije v toplejših poletnih mesecih.<br />

Posek sušic (m3)<br />

90000<br />

80000<br />

70000<br />

60000<br />

50000<br />

40000<br />

30000<br />

20000<br />

10000<br />

0<br />

1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003<br />

Sušice - smreka<br />

Leta<br />

160,0<br />

140,0<br />

120,0<br />

100,0<br />

80,0<br />

60,0<br />

40,0<br />

20,0<br />

0,0<br />

Količina padavin -marecmaj<br />

(mm)<br />

Sušice - jelka Povp. Količina padavin - marec - avg (C)<br />

Slika 13: Odkazilo dreves, napadenih s podlubniki, in potek povprečne pomladne količine padavin od marca<br />

do maja (podatki MOP – hidrometeorološke postaje v Kočevju in ZGS OE Kočevje)<br />

Figure 13: Quantities of trees attacked by bark beetles and average spring precipitation from March to May<br />

(data by Kočevje Hidrometeorological Station and Slovenian Forest Service - Regional Unit Kočevje)<br />

32

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!