polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
Preglednica 6: Odmrlo drevje v Gozdnogospodarskem območju Kočevje (Gozdnogospodarski …, 2003: 59)
Razš. Stoječe drevje Ležeče drevje Skupaj
debeli. (štev./ha)
(štev./ha)
(štev./ha)
razred igl. list. sk. igl. list. sk. igl. list. sk.
A 6,4 4,8 11,1 5,3 4,3 9,6 11,7 9,0 20,7
B 0,8 0,6 1,4 0,3 0,6 1,0 1,1 1,3 2,4
C 0,1 0,1 0,2 0,0 0,1 0,1 0,1 0,2 0,3
Skupaj 7,3 5,5 12,8 5,6 5,0 10,7 12,9 10,6 23,4
5.2.4.3 Razvojne faze gozda
V območju je razmeroma majhen delež mladovij, kar je posledica velikih težav pri naravni
obnovi gozda. Velik je delež drogovnjakov. V tabelah, ki prikazujejo zasnovo, negovanost
in sklep, so med drogovnjake uvrščeni tudi pionirski gozdovi (listnik, stelnik) s površino
7.677 ha (8,4 %), kar je glavni razlog za slabšo negovanost v tej razvojni fazi. Debeljakov
je skoraj 36 % z dobrimi zasnovami in večinoma dobro negovanih. Pomlajencev je le 5,90
%, kar je razmeroma malo. Majhen delež pomlajencev je posledica problemov pri naravni
obnovi. V območju je veliko sestojev, ki so že močno presvetljeni, ne pa tudi pomlajeni in
so zaenkrat uvrščeni med debeljake z vrzelastim do pretrganim sklepom. Debeljakov s
takšnim sklepom je 13,5 %, kar znese 4.507 ha (preglednica 7).
Preglednica 7: Površine in sklep razvojnih faz oz. zgradb sestojev (Gozdnogospodarski …, 2003: 54)
Razvojna faza Površina Sklep (%)
- zgradba sesto. ha % 1 2 3 4 5
Mladovje 6.716,02 7,33 38,2 39,6 15,1 5,3 1,9
Drogovnjak 36.129,41 39,45 18,1 36,8 21,3 12,6 3,6
Debeljak 33.383,26 36,46 3,5 41,2 41,8 12,8 0,7
Sestoj v obnovi 5.401,76 5,90 0,6 5,0 23,4 38,6 22,1
Panjevec 575,39 0,63 1,4 98,6 0,0 0,0 0,0
Grmišče 3.587,59 3,92 0,3 1,1 14,3 20,9 38,7
Prebiralni sestoj 5.778,83 6,31 3,5 48,8 31,3 6,7 1,3
V območju je v primerjavi z drugimi območji v Sloveniji veliko grmišč. Nekatera so na
toplejših JZ legah in slabih rastiščih za uspevanje gozda. Imajo pomembno vlogo pri lovno
gospodarski funkciji gozda. Veliko je grmišč s slabo zasnovo na odličnih tleh (nekdanja
kmetijska raba) in gostim sklepom in zelo majhnimi možnostmi za naravni prehod v
(gospodarski) naraven gozd. Panjevci so predvsem v varovalnih gozdovih.
5.2.5 Poškodovanost drevja
Poškodovanost drevja je bila ugotovljena na stalnih vzorčnih ploskvah (vzorec 6
gospodarskih enot). Podatki se nanašajo na število dreves. Največji delež po vrstah
poškodb so poškodbe debla in korenovca. Najpogostejši vzrok za tovrstne poškodbe je
gozdarska dejavnost (sečnja in spravilo). To pomeni, da je bilo od 13.598.767 izmerjenih
dreves poškodovanih (deblo in korenovec) 856.722 dreves, oziroma 6,3 % vseh izmerjenih
dreves.
31