polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
15. Gozdovi s povečano številčnostjo divjadi so pretežno pionirski gozdovi in grmišča na
submontanskih rastiščih, kjer je biotopska in lovnogojitvena funkcija močno poudarjena.
Večinoma so tu zimovališča za jelenjad.
16. Gozdovi v oborah so ograjeni gozdovi, namenjeni gojitvi divjadi (divje svinje,
damjaki). Prevladuje lovnogospodarska funkcija.
17. Varovalni gozdovi so gozdovi v območju Kolpske doline in Iške, z močno poudarjeno
funkcijo varovanja gozdnih zemljišč in sestojev.
18. Predlagani gozdni rezervati so gozdovi, ki so predlagani za zakonsko zaščito.
Prevladujejo državni gozdovi. Sečnja v teh gozdovih ni predpisana.
19. Gozdni rezervati so gozdovi, zaščiteni z občinskimi odloki. V njih se ne izvaja sečnja.
5.2.4.2 Lesna zaloga in odmrlo drevje
Lesna zaloga od leta 1970 stalno narašča in to bistveno hitreje pri listavcih. Nekoliko nižja
je v zasebnih gozdovih, ki imajo večji delež iglavcev, kjer je tudi manjši delež drevja nad
50 cm premera. Iz preglednice 5 po združenih debelinskih razredih je razvidno, da je
bistveno večji delež debelega drevja pri iglavcih (29,6 %) kot pri listavcih (16,5 %).
Preglednica 5: Lesna zaloga gozdov GGO Kočevje in njena sestava po debelinskih razredih ter lesna zaloga
po lastništvih (v m 3 /ha) (Gozdnogospodarski …, 2003: 54)
Debelinski razredi (v % od lesne
zaloge)
Skupaj
Lastništvo (v m 3 /ha)
10 - 29 cm 30 - 49 cm nad 50 cm m 3 /ha % Državni g. Zasebni g.
Iglavci 21,4 49,0 29,6 127,1 46,66 123,9 131,5
Listavci 36,7 46,8 16,5 145,3 53,34 158,3 127,1
Skupaj 29,6 47,8 22,6 272,3 100,00 282,2 258,6
V obdobju 1991 – 2000 so pri izdelavi gozdnogospodarskega načrta za gospodarsko enoto
(GE) Vrbovec, Draga, Struge, Mala Gora, Ortnek, Gotenica, Poljanska dolina, Dobrepolje,
obori Smuka in Stari Log, Kolpa, Kolpska dolina in Ravne na površini 43.936 ha
ugotavljali lesno zalogo po Bitterlichovi metodi (mreža 100 x 100 m), ločeno za državne in
zasebne gozdove. V varovalnih gozdovih je bila uporabljena okularna ocena. Od leta 1995
se za GE Grčarice, Stojna, Željne – Laze, Velika Gora, Rog, Briga, Sodražica, Loški
Potok, Mozelj, Koče, Velike Lašče in Grintovec, v skupni izmeri 47.636 ha, lesna zaloga
ugotavlja na stalnih vzorčnih ploskvah z gostoto mreže 250 x 250 m.
Vzorec za ugotavljanje števila odmrlega drevja predstavljajo gospodarske enote, kjer je
bila lesna zaloga ugotovljena na stalnih vzorčnih ploskvah. Iz podatkov je razvidno, da je
zlasti malo debelega odmrlega drevja, medtem ko je drobnega drevja razmeroma veliko.
Skupno število odmrlega drevja (23,4 kom./ha) predstavlja 7,8 m 3 /ha, kar je v povprečju
2,9 % hektarske lesne zaloge (preglednica 6). Od tega je polovico ležečega odmrlega
drevja, katero za ptice ni primerno za gnezdenje. Pravilnik o varstvu gozdov (2000)
predpisuje podoben minimalni delež puščene odmrle lesne mase v gozdu (3 %).
30