polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
- Gospodarski razred bukovi gozdovi, ki je po površini drugi največji (12.879 ha ali 14,6
% površine), se pojavljajo v dveh tipih: gorski bukovi gozdovi in predgorski bukovi
gozdovi.
- Poseben razred so oblikovali za sestoje, ki so predlagani za gozdne rezervate, a še niso
razglašeni.
- V razred hrastovo-gabrovi gozdovi so vključeni še gozdovi črne in sive jelše.
Pri izbiri kriterijev za oblikovanje so izhajali iz naslednjih izhodišč:
- Sorodnost rastišč (združili so sorodne fitocenološke združbe; upoštevali višinske
pasove; matično podlago karbonat in silikat; globino oziroma rodovitnost tal).
- Stanje sestojev (sestojna zgradba; vrsta obratovanja kot so prebiralni gozdovi).
- Gozdnogojitveno problematiko (spremenjenost oziroma izmenjanost naravne drevesne
sestave).
- Poudarjenost funkcij gozdov (varovalni gozdovi, gozdni rezervati, gozdovi za gojitev
divjadi).
Gozdnogospodarski razredi obravnavanega območja so:
1. Jelovo bukovi gozdovi na globokih tleh so sestoji na boljših rastiščih Abieti-Fagetum
dinaricum.
2. Jelovo bukovi gozdovi na plitvih tleh so sestoji na plitvejših, bolj ekstremnih rastiščih,
največkrat je to Abieti-Fagetum dinaricum festucetosum.
3. Prebiralni jelovo bukovi gozdovi; v ta razred so vključeni sestoji s prebiralno zgradbo
in jelovo-bukovi gozdovi na ekstremnih rastiščih, kjer je zaradi varovalne funkcije
potrebno prebiralno gospodarjenje.
4. Nižinski jelovo bukovi gozdovi zavzemajo nižinski pas združbe Abieti-Fagetum
dinaricum, kjer je delež bukve manjši, delež jelke pa zaradi slabe vitalnosti naglo pada;
povečuje se delež smreke, problem obnove je zelo pereč.
5. Gozdovi iglavcev na kislih tleh so smrekovo-jelovi sestoji na najbolj produktivnih
rastiščih.
6. Gorski zasmrečeni gozdovi; v razred so vključeni nasadi smreke na rastiščih Abieti-
Fagetum dinaricum.
7. Nižinski zasmrečeni gozdovi so večjepovršinski nasadi smreke na submontanskih
rastiščih. Mlajše nasade močno lupi jelenjad.
8. Gorski bukovi gozdovi so večinoma enomerni, pretežno čisti bukovi sestoji na rastišču
Enneaphyllo-Fagetum.
9. Podgorski bukovi gozdovi so večinoma enomerni, pretežno čisti bukovi sestoji v
submontanskem pasu na rastišču Hacquetio-Fagetum.
10. Bukovi gozdovi na kislih tleh; to so mešani sestoji (bukve, hrastov, smreke, bora) s
prevladujočim deležem bukve na acidofilnih bukovih rastiščih (Blechno-Fagetum).
11. Hrastovo bukovi gozdovi so gozdovi v submontanskem pasu na apnencu; drevesna
sestava je zelo pestra, grmovni sloj je obilen; zaradi človeka so močneje spremenjeni.
12. Hrastovo grabrovi gozdovi; to so ostanki gozdov v kolinskem pasu. Velik del
gozdov je nastal z zaraščanjem opuščenih kmetijskih površin.
13.Termofilni gozdovi združujejo sestoje na plitvih tleh (rendzina), južnih ekspozicijah in
večjih strminah; bukvi so primešani črni gaber, mali jesen, mokovec idr.
14. Gozdovi v nastajanju so pionirski gozdovi s slabimi zasnovami, nizkimi zalogami in
spremenjeno drevesno sestavo; prevladujejo submontanska rastišča.
29