polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
Slika 11: Zaraščajoče se kmetijske površine so
značilnost Kočevske (foto: M. Perušek)
Figure 11: Abandoned farmland surfaces are
typical of the Kočevska region (photo: M.
Perušek)
Slika 12: Pragozdni rezervati so prebivališče
številnih vrst z ozkimi ekološkimi nišami (foto:
M. Perušek)
Figure 12: Virgin forest remains are home to
many species with narrow ecological niches
(photo: M. Perušek)
Floristično in vegetacijsko je najbolj zanimivo Obkolpje s fragmenti submediteranske in
termofilne vegetacije. Zaradi odprtosti proti vzhodu po dolini Kolpe je občasno močan
subpanonski vpliv. Celotno območje desno od Kočevsko-Ribniške doline spada k pred
dinarskemu, levo, vključno z višje ležečimi deli Roga, pa k dinarskemu geografskemu
predelu.
Zaradi redke in pozne naseljenosti in neugodnega reliefa za kmetijsko rabo, je gozdnatost
izredno velika, gozdovi pa so dobro naravno ohranjeni. Od drevesnih vrst prevladuje
bukev, kateri je v višjih legah primešana jelka, v nižjih pa hrast. Še nižje, v dolinah, bukev
zamenja beli gaber. Tu so rastišča hrasta in belega gabra, ki so zaradi bližine naselij
velikokrat degradirana (steljarjenje) oziroma so pozidana ali v kmetijski rabi. Nad 1.100 m
nad morjem se delež jelke močno zmanjša in se začne dinarski gozd bukve in gorskega
javorja, še višje pa združba subalpskega bukovja (slika 9, 10, 11 in 12).
Pod vplivom človeka so nastali številni smrekovi nasadi. Velikokrat so poškodovani zaradi
snegolomov in žledolomov, podlubnikov in obgrizenja mladja ter skorje od jelenjadi.
Zaradi odselitve Kočevarjev in opuščanja kmetijske rabe so številni gozdovi v nastajanju,
kjer drevesna sestava ni naravna. Prevladuje smreka in pionirske drevesne vrste ter številna
grmišča leske.
Na strmih južnih in jugozahodnih pobočjih raste termofilni gozd bukve in črnega gabra. Na
najbolj ekstremnih delih uspeva nizki gozd ali grmišče črnega gabra in malega jesena
(varovalni gozd). Na kisli podlagi uspeva na manjši površini gozd rdečega bora in bukov
gozd. Na globokih vlažnih kislih tleh rastejo visokoproduktivni gozdovi jelke in smreke.
Ob vodi in na mokriščih so poplavni gozdovi črne in sive jelše. Na ekstremnih dolomitnih
tleh nad Kolpsko dolino so sestoji rdečega in črnega bora ter hrasta in gabrovca.
27