polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani
Share Embed Flag
Download ePaper

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

digitalna.knjiznica.bf.uni.lj.si
from digitalna.knjiznica.bf.uni.lj.si More from this publisher
10.01.2013 Views

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 Značilnost gozdov obravnavanega območja je velik delež ohranjenih oziroma majhen delež močno spremenjenih in izmenjanih gozdov (preglednica 3). Med močno spremenjene in izmenjane gozdove uvrščamo obsežne smrekove sestoje in pionirske gozdove z grmišči. S povečevanjem deleža listavcev v smrekovih sestojih in postopnimi indirektnimi premenami se stanje sestojev, v pogledu naravne drevesne sestave, izboljšuje. Že danes je v predelu zasmrečenih gozdov v lesni zalogi velik delež listavcev, ki ustvari že nad 25 % prirastka. Še posebno je velik delež listavcev v prvem razširjenem debelinskem razredu (do 30 cm), zato je ob ustrezni negi trend razvoja ugoden še zlasti zato, ker ni več velikopovršinske sadnje smreke (preglednica 4). Preglednica 4: Površina in delež gozdnih združb v GGO Kočevje (Gozdnogospodarski …, 2003: 17) Skupina gozdnih združb oz. rastišč Površina Delež Gozdna združba ha % 1. Rastišča logov 370,32 0,40 ALNETUM GLUTINOSO-INCANAE, Alnetum incanae 174,54 0,19 TILIO- ACERETUM, Tilio-Aceretum platanoides 9,17 0,01 ULMO – ACERETUM, Ulmo-Aceretum pseudoplatani 32,34 0,04 ACERI – FRAXINETUM, Aceri-Fraxinetum illyricum 154,27 0,17 2. Rastišča gabrovij in dobrav 3.772,64 4,12 QUERCO - CARPINETUM VAR. HACQUETIA, Epimedio-Carpinetum 3.654,44 3,99 QUERCO - CARPINETUM VAR. LUZULA, Vaccinio myrtilli-Carpinetum betuli 118,20 0,13 3. Rastišča bukovij na nekarbonatnih kamninah 2.927,79 3,20 LUZULO – FAGETUM 574,80 0,63 BLECHNO – FAGETUM 2.352,99 2,57 4. Gričevnata in podgorska rastišča bukovij na karbonatnih kamninah 32.274,92 35,25 HACQUETIO – FAGETUM, Hacquetio-Fagetum var. geogr. Ruscus hypoglossum 13.943,05 15,23 QUERCO – FAGETUM, Hedero-Fagetum 18.331,87 20,02 5. Rastišča gorskih (in visokogorskih) bukovij na karbonatnih kamninah 4.749,27 5,19 ENNEAPHYLLO – FAGETUM, Lamio orvalae-Fagetum var. geogr. Dentaria polyphyllos 4.749,27 5,19 6. Rastišča jelke in bukve 37.517,59 40,97 ABIETI - FAGETUM DINARICUM, Omphalodo-Fagetum 37.517,59 40,97 7. Rastišča jelke in smreke 2.508,75 2,74 NECKERO – ABIETETUM 325,66 0,36 DRYOPTERIDO – ABIETETUM, Galio rotundifolii-Abietetum 1.355,76 1,48 BAZZANIO- ABIETETUM 827,33 0,90 8. Termofilna rastišča bukovij in bukovja na rendzinah 5.144,73 5,62 OSTRYO – FAGETUM 3.693,72 4,03 CARICI ALBAE – FAGETUM, Ostryo-Fagetum var. geogr. Anemone trifolia 36,84 0,04 ARUNCO – FAGETUM 1.356,80 1,48 ISOPRYO – FAGETUM 29,79 0,03 ACERI – FAGETUM, Aconito paniculati-Fagetum 27,58 0,03 9. Termofilna rastišča hrastovij 170,76 0,19 LUZULO – QUERCETUM, Luzulo albidae-Quercetum 170,76 0,19 10. Rastišča acidofilnih borovij 42,36 0,05 VACCINIO-VITIS IDEAE-PINETUM, Vaccinio myrtilii-Pinetum var. geogr. Castanea sativa 42,36 0,05 11. Rastišča bazofilnih borovij 237,63 0,26 GENISTO – PINETUM, Genisto januensis-Pinetum 237,63 0,26 12. Rastišča termofilnih grmičavih gozdov 1.855,48 2,03 QUERCO – OSTRYETUM, Querco-Ostryetum carpinifoliae 1.008,65 1,10 OSTRYO – FRAXINETUM ORNI, Ostryo carpinifoliae-Fraxinetum orni 846,83 0,92 Skupaj 91.572,24 100,00 V območju je veliko gozdnih združb, ki predstavljajo bogato osnovo za biološko pestrost vrst. Na daleč največji površini je gozdna združba Abieti-Fagetum dinaricum, ki ji sledita 25

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 Querco-Fagetum in Hacquetio-Fagetum. Površino večjo od 500 ha ima 13 združb in le 6 združb ima površino nad 3.000 ha. V območju je poznanih preko 70 osnovnih vegetacijskih enot, kar uvršča območje med vegetacijsko zelo pestra (priloga B). Srečujejo se srednjeevropski in jugovzhodnoevropskiilirski florni elementi. To pestrost pogojuje heterogena klima, talna podlaga, velika orografska in reliefna členitev območja. Klima je zmerno humidna z nekaterimi odstopanji in značilnimi velikimi kolebanji temperature in vlage. Na zahodnih višjeležečih delih se pojavljajo za slovenske razmere izredno nizke temperature (–38º C), ob Novomeški kotlini je klima toplejša z bistveno manj padavin. Teh je bilo v zadnjih desetletjih nad 1.200 mm do največ 3.500 mm na leto, ki so v vegetacijski dobi ugodno razporejene. Karbonatno matično podlago tvorijo apnenci in dolomiti različnih starosti. Na tej geološki podlagi so se razvili različni tipi tal, od rendzin do globokih rjavih pokarbonatnih tal. Na več mestih območja (Velike Lašče, Slemena, Briga, Mozelj, Kolpska dolina) je silikatna matična podlaga. Tu so se razvila plitva kisla tla – ranker do globokih kislih rjavih tal. Manj je vegetacijskih združb z manjšim številom drevesnih in rastlinskih vrst. Slika 9: Dinarski jelovo-bukov gozd na globokih tleh (foto: M. Perušek) Figure 9: Dinaric fir-beech forest on deep soil (photo: M. Perušek) Slika 10: Prebiralnih gozdov je razmeroma malo (foto: M. Perušek) Figure 10: Selective cutting forests are relatively rare (photo: M. Perušek) 26

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.<br />

Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006<br />

Querco-Fagetum in Hacquetio-Fagetum. Površino večjo od 500 ha ima 13 združb in le 6<br />

združb ima površino nad 3.000 ha.<br />

V območju je poznanih preko 70 osnovnih vegetacijskih enot, kar uvršča območje med<br />

vegetacijsko zelo pestra (priloga B). Srečujejo se srednjeevropski in jugovzhodnoevropskiilirski<br />

florni elementi. To pestrost pogojuje heterogena klima, talna podlaga, velika<br />

orografska in reliefna členitev območja.<br />

Klima je zmerno humidna z nekaterimi odstopanji in značilnimi velikimi kolebanji<br />

temperature in vlage. Na zahodnih višjeležečih delih se pojavljajo za slovenske razmere<br />

izredno nizke temperature (–38º C), ob Novomeški kotlini je klima toplejša z bistveno<br />

manj padavin. Teh je bilo v zadnjih desetletjih nad 1.200 mm do največ 3.500 mm na leto,<br />

ki so v vegetacijski dobi ugodno razporejene. Karbonatno matično podlago tvorijo apnenci<br />

in dolomiti različnih starosti. Na tej geološki podlagi so se razvili različni tipi tal, od<br />

rendzin do globokih rjavih pokarbonatnih tal. Na več mestih območja (Velike Lašče,<br />

Slemena, Briga, Mozelj, Kolpska dolina) je silikatna matična podlaga. Tu so se razvila<br />

plitva kisla tla – ranker do globokih kislih rjavih tal. Manj je vegetacijskih združb z<br />

manjšim številom drevesnih in rastlinskih vrst.<br />

Slika 9: Dinarski jelovo-bukov gozd na globokih<br />

tleh (foto: M. Perušek)<br />

Figure 9: Dinaric fir-beech forest on deep soil<br />

(photo: M. Perušek)<br />

Slika 10: Prebiralnih gozdov je razmeroma malo<br />

(foto: M. Perušek)<br />

Figure 10: Selective cutting forests are relatively<br />

rare (photo: M. Perušek)<br />

26

logo

products

Resources

Company

Terms of service
Privacy policy
Cookie policy
Cookie settings
Imprint
Change language
Made with love in Switzerland
© 2024 Yumpu.com all rights reserved

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!