polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

More documents

Recommendations

Info

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 Območje meji na gozdnogospodarska območja Postojna, Ljubljana, Novo mesto in na jugu s Hrvaško (slika 5). Celotna površina GGO Kočevje meri 117.958 ha. Površina gozda je 91.572 ha. Gozdnatost je 77,6 %, kar uvršča območje med najbolj gozdnata v Sloveniji (55 %) in srednji Evropi. Tako veliko gozdnatost pogojuje kraški značaj večine območja in veliko površin z nagibi nad 20 % (Gozdnogospodarski ... 2003). Slika 5: Značilna slika dinarskih gora – pogled iz Lovskega vrha proti Kočevju (foto: M. Perušek) Figure 5: A typical profile of the Dinarides – view from Lovski vrh near Kočevje (photo: M. Perušek) 5.2.2 Biogeografska oznaka Po fitogeografski razdelitvi Slovenije spada območje raziskave v dinarsko fitogeografsko območje, manjši vzhodni del pa v preddinarsko območje (Puncer, 1980). Po Matvejevu (1991) spada večji del območja v biom pretežno listnatih gozdov, višji predeli pa v biom iglastih gozdov borealnega tipa. Glede na zoografsko karto Slovenije območje leži v severno kraški in manjši del v kraško – predpanonski regiji (Mršič, 1997). V tem delu Slovenije je območje razširjenosti ilirskih vrst (Marinček, 1987). Območje leži v severnem delu Dinaridov, kjer je obsežen kompleks dinarskih jelovo-bukovih gozdov (Kordiš, 1993). 5.2.3 Podnebne značilnosti Podnebje obravnavanega območja je zmerno humidno z nekaterimi odstopanji. Cirkulacijski sistemi zračnih mas in front so za celo območje podobni. Manjše razlike so posledica različnih orografskih in geografskih pogojev. Kljub zaokroženosti območja je klima precej heterogena, z značilnimi kolebanji temperature, vlage, ki poleg drugih rastnih faktorjev vplivata na pestrost vegetacijskih tipov. Na zahodnih, višje ležečih delih se 21
Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 pojavljajo ekstremno nizke temperature, ob meji z novomeško kotlino je klima toplejša in z bistveno manj padavin. Zaradi hitre izmenjave zračnih mas in vpliva različnih klimatskih tipov uvrščamo klimo obravnavanega območja med interferenčno klimo. Pogostnost močnih vetrov je na Kočevskem znatno večja kot v Ljubljani. Prevladujeta severovzhodnik in vzhodnik. Oblačnost je znatno manjša kot v Ljubljani, večja pa je relativna zračna vlažnost. 5.2.3.1 Padavine Padavine so največ v obliki dežja. Sneg se v kočevskem območju pojavlja od oktobra in do konca aprila ali celo v maju. Običajno so tla prekrita s snegom dva do štiri mesece (dec. – mar.). Število dni s padavinami je nekoliko manjše kot v Ljubljani. Minimum padavin je v marcu, maksimum pa v septembru. Količina padavin je bila v zadnjem desetletju od 1.152 mm v letu 2003 do 1.700 mm leta 1995, povprečno 1.381 mm. Med posameznimi leti je precej veliko nihanje v količini padavin (slika 6). padavine (mm) 1800 1600 1400 1200 1000 800 600 400 200 0 1994 1995 1996 1997 1998 1999 leto padavine temperatura 2000 2001 2002 Slika 6: Povprečne temperature in količina padavin po letih v desetletju 1994 – 2003 v Kočevju (podatki meteorološke postaje v Kočevju) Figure 6: Average temperatures and precipitation from the 1994-2003 period at Kočevje (as per data of the Kočevje Meteorological Station) 5.2.3.2 Temperatura Za območje je značilno veliko nihanje temperatur (slika 6 in 7). Kraške doline imajo značilen inverzni značaj, zato se pogosto pojavi slana. Slana se lahko pojavi v vseh mesecih leta. Prihaja do pozeb in ponovnega odganjanja poganjkov. Temperature nihajo od –25° C pa vse do +30° C. Sneg lahko zapade tudi v juniju in v septembru. V območju lahko pričakujemo maksimalne temperature do +35° C in minimalne temperature do – 38 ° C in veliko dni s snežno odejo. 2003 12 10 8 6 4 2 0 temperatura 22
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
Page 3 and 4: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 33: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 85 and 86:
Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
PRILOGE Priloga A): Ptiči gnezdilc
Page 123 and 124:
84. grmovščica Phylloscopus sibil
Page 125 and 126:
leto belohrbti detel črna žolna P
Page 127:
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
show all

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?