polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

More documents

Recommendations

Info

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 Za oceno prekrivanja niš pri obravnavanih dejavnikih sem uporabil MacNaughton-Wolfov podobnostni indeks (po Mikkoli, 1983): n Σ (2 mi) j→ 1 __________________________ … (2) n Σ (ai + bi) j→ 1 (ai - delež dejavnika pri vrsti1, bi – delež dejavnika pri vrsti 2, mi – minimalni delež dejavnika glede na obe vrsti) Vrednost 1 pomeni po<strong>polno</strong> prekrivanje, 0 pa, da se niši ne prekrivata. Med drugimi parametri igra pomembno vlogo lovno gospodarjenje. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov je vnos krme v ekosistem. Povzel sem podatke o vneseni krmi iz letnih lovskogojitvenih načrtov za Kočevsko-belokrajinsko lovsko gojitveno območje. Drugi pomembni dejavnik je odstrel plenilcev v Kočevsko-belokrajinskem lovsko gojitvenem območju. 5.1.3 Obrod drevesnih in grmovnih vrst S semeni drevesnih in grmovnih vrst se prehranjujejo raziskovane vrste ptic in tudi njihov plen. Obrod semen pomeni pomembno trofično komponento v gozdnem ekosistemu. Obrod drevesnih vrst in leske spremljam od leta 1991. Ocenjujem ga po naslednjih opisanih kriterijih oz. stopnjah: 0 – ni obroda, 1 – majhen obrod (obrodi ca. le eno odraslo drevo od desetih, pa še to zelo skromno – na manj kot eni četrtini krošnje), 2 – delni obrod (obrodi manj kot 50 % odraslih dreves, v povprečju manj kot na ½ krošnje – obrod le v nižjih ali višjih legah, običajno pod ali nad 800 m nadmorske višine), 3 – srednji (obrodi v povprečju od 50 do 75 % odraslih dreves v enakem odstotku semena v krošnji), 4 – velik (obrod v povprečju 75 % odraslih dreves na večjem delu krošnje), 5 – zelo velik (obrod nad 75 % odraslega drevja na vseh nadmorskih višinah, tudi na posameznih mlajših drevesih v fazi drogovnjaka. 19
Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 5.2 OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOČJA 5.2.1 Geografske značilnosti Gozdnogospodarsko območje Kočevje leži na južnem delu Slovenije. Obsega območje od Turjaka na severu, pa do Kolpe na jugu. Na zahodu sega do Bloške planote, na vzhodu pa je omejeno z masivom Roga (slika 4). Tolmin Sezana Bled Postojna Kranj Ljubljana Nazarje Slovenj gradec Celje Novo mesto Maribor Brezice Murska sobota GGO Kočevje Slika 4: Lega Gozdnogospodarskega območja Kočevje in drugih gozdnogospodarskih območij (GGO) v Sloveniji Figure 4: Position of the Kočevje forestry region and other FRs in Slovenia Na vzhodu poteka meja ob Suhi krajini, po vrhu Roga in se spusti v Kolpsko dolino. Od tu gre navzgor po reki Kolpi in Čabranki. Nato zavije proti severozahodu do Bloške planote in po kanjonu Iške. Na severu poteka meja od Krvave Peči pod Turjakom do izvira Krke. 20
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
Page 3 and 4: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 31: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 83 and 84:
Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
PRILOGE Priloga A): Ptiči gnezdilc
Page 123 and 124:
84. grmovščica Phylloscopus sibil
Page 125 and 126:
leto belohrbti detel črna žolna P
Page 127:
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
show all

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?