polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
Za oceno prekrivanja niš pri obravnavanih dejavnikih sem uporabil MacNaughton-Wolfov
podobnostni indeks (po Mikkoli, 1983):
n
Σ (2 mi)
j→ 1
__________________________ … (2)
n
Σ (ai + bi)
j→ 1
(ai - delež dejavnika pri vrsti1, bi – delež dejavnika pri vrsti 2, mi – minimalni delež
dejavnika glede na obe vrsti)
Vrednost 1 pomeni popolno prekrivanje, 0 pa, da se niši ne prekrivata.
Med drugimi parametri igra pomembno vlogo lovno gospodarjenje. Eden izmed
najpomembnejših dejavnikov je vnos krme v ekosistem. Povzel sem podatke o vneseni
krmi iz letnih lovskogojitvenih načrtov za Kočevsko-belokrajinsko lovsko gojitveno
območje. Drugi pomembni dejavnik je odstrel plenilcev v Kočevsko-belokrajinskem
lovsko gojitvenem območju.
5.1.3 Obrod drevesnih in grmovnih vrst
S semeni drevesnih in grmovnih vrst se prehranjujejo raziskovane vrste ptic in tudi njihov
plen. Obrod semen pomeni pomembno trofično komponento v gozdnem ekosistemu.
Obrod drevesnih vrst in leske spremljam od leta 1991. Ocenjujem ga po naslednjih
opisanih kriterijih oz. stopnjah:
0 – ni obroda,
1 – majhen obrod (obrodi ca. le eno odraslo drevo od desetih, pa še to zelo skromno – na
manj kot eni četrtini krošnje),
2 – delni obrod (obrodi manj kot 50 % odraslih dreves, v povprečju manj kot na ½ krošnje
– obrod le v nižjih ali višjih legah, običajno pod ali nad 800 m nadmorske višine),
3 – srednji (obrodi v povprečju od 50 do 75 % odraslih dreves v enakem odstotku semena
v krošnji),
4 – velik (obrod v povprečju 75 % odraslih dreves na večjem delu krošnje),
5 – zelo velik (obrod nad 75 % odraslega drevja na vseh nadmorskih višinah, tudi na
posameznih mlajših drevesih v fazi drogovnjaka.
19