polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

More documents

Recommendations

Info

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 - mesto zadrževanja (v preletu, na drevju, na tleh ipd.) - gnezditev in druge značilnosti - lokacijo - datum - vremenske razmere (oblačnost, veter, padavine) Podatke o opazovanju posameznih izbranih vrstah ptic sem vnesel v program Mapinfo 7. Tako sem dobil natančno lokacijo v prostoru in možnost povezave podatkov iz gozdarskega informacijskega sistema. Manjši del podatkov sem pridobil od kolegov, predvsem za gozdnega jereba in manj za kozačo (J. Šubic, S. Poje, J. Oberstar, B. Poje, B. Indihar, M. Pajnič, H. Potočnik). Na mestih, kjer je bila vrsta zabeležena večkrat, sem upošteval samo zadnji podatek. Vsa opazovanja gozdnega jereba sem zabeležil kot opazovanje v teritoriju, saj se vrsta v njem zadržuje skozi vse leto. 5.1.1.2 Kartirna metoda popisa ptic v pragozdnih rezervatih Krokar in Strmec Popise sem opravil v letu 1995, v Krokarju na površini 20 ha na platoju, v Strmcu pa na celotni površini rezervata (15,5 ha). Popisoval sem samo v jutranjih urah v lepem vremenu brez vetra ali padavin. Upošteval sem tudi različno slišnost v času brez listja (prvi popisi) in po olistanju, ko sem zgostil prehode. En popis sem opravil v poznih nočnih urah, dva pa zvečer. Vsak popis sem pričel iz različnih kotov ploskve. Popisal sem tudi osebke zunaj ploskve in ocenil delež teritorija v ploskvi. V pragozdnem rezervatu Krokar je bil zaradi naravnih razmer zabeležen manjši robni vpliv, saj južni del popisne ploskve omejujejo strme prepadne stene, vzhodni del pa strmo – stopničasto pobočje, poraslo z bukovim gozdom. Pojoče samce in druge opazovane ptice na robu ploskve sem vključeval v popisno površino glede na popisana opazovana mesta oziroma meje teritorija. Pri večjih vrstah z večjim teritorijem sem v popisno ploskev vključil le del njihovega območja. Pri nočnih popisih sem uporabljal metodo predvajanja samčevega petja (Vrezec, 2000). Za opažene pare ptic v pragozdnih ostankih sem izračunal njihovo dominanco ( v %). Primerjavo podobnosti združb ptic v obeh pragozdnih ostankih sem primerjal s Sörensenovim indeksom (QS = 2c/(a+b) x 100, a – število vrst v prvi združbi, b – število vrst v drugi združbi, c – število vrst skupnih prvi in drugi združbi). Podobne združbe so med 60 in 80 % (Tomialojć in sod., 1984). 5.1.2 Ekološki dejavniki Na območju opazovanih ptic sem iz baze odsekov/oddelkov gozdnogospodarskih načrtov povzel več ekoloških dejavnikov, in sicer: - nadmorsko višino - naklon terena - relief - skalovitost in kamnitost - ekspozicijo - gozdno združbo 17
Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 - gozdnogospodarski razred - razvojno fazo gozda - lesno zalogo po skupinah drevesnih vrst (iglavci, listavci) - predpisani etat Podatke o sestojih je zbral Zavod za gozdove Slovenije, OE Kočevje. Podatke o vegetaciji sem dobil iz gozdarskega informacijskega sistema. Izdelal jih je Biološki inštitut Jovana Hadžija SAZU Ljubljana (1970) (priloga B). Za določitev gozdne združbe v območjih raziskovanih vrst ptic sem izbral le najbolj zastopano združbo v odseku/oddelku. Na osnovi vegetacijskih združb so določeni gozdnogospodarski razredi. V delu sem upošteval gospodarske razrede gospodarskih enot, ki združujejo podobne gozdne združbe ter določajo vrsto gospodarjenja. Za nivo preučevanja mobilne favne večinoma z velikimi teritoriji, kot jih ima več obravnavanih vrst ptic, menim, da je ta nivo primeren. 5.1.2.1 Višinska razširjenost in letno pojavljanje Višinsko razširjenost sem opisal s štirimi parametri: min (najnižja višina), max (najvišja višina), med (mediana) in osrednjih 50 % (višinski razpon, v katerem živi 50 % populacije). Za kozačo sem prikazal podatke iz gnezditvenega in negnezditvenega obdobja po nadmorskih višinskih pasovih, za gozdnega jereba pa omenjene podatke vse skupaj, ker vrsta vse leto prebiva v istem območju. Za druge vrste je na voljo razmeroma malo podatkov in jih nisem ločeval po gnezditvenih obdobjih glede pojavljanja po nadmorskih višinah. Tako sem lahko le za kozačo ovrednotil razlike med obema obdobjema in posredno. Za gozdnega jereba sem dobil podatke tudi o pogostnosti po letih. Gnezditveno in negnezditveno obdobje kozače sem določil na podlagi literature (Mebs in Scherzinger, 2000; Mikkola, 1983), predvsem pa na osnovi posameznih najdenih gnezd in nespeljanih mladičev na Kočevskem v preteklosti (Perušek, 1998). Pri letnem pojavljanju sem za vsako obravnavano vrsto zbral podatke vseh opažanj po mesecih, ločeno za gnezditveno in negnezditveno obdobje. Le-to sem določil glede na literaturo (npr. Cramp, 1998) in lastne izkušnje ter najdbe mladičev ali gnezd. 5.1.2.2 Nekateri drugi parametri ekološke niše Širino niše sem izrazil z vrednostjo Shannon-Wienerjevega diverzitetnega indeksa (po Tarmanu, 1992): n Hi = -Σ pij log pij … (1) j→ 1 (pij – delež osebkov vrste i, ki so povezani z dobrino ali lastnostjo j) Večja vrednost pomeni širšo nišo pri izbranem dejavniku. 18
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
Page 3 and 4: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 29: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 81 and 82:
Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
PRILOGE Priloga A): Ptiči gnezdilc
Page 123 and 124:
84. grmovščica Phylloscopus sibil
Page 125 and 126:
leto belohrbti detel črna žolna P
Page 127:
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
show all

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?