polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
- mesto zadrževanja (v preletu, na drevju, na tleh ipd.)
- gnezditev in druge značilnosti
- lokacijo
- datum
- vremenske razmere (oblačnost, veter, padavine)
Podatke o opazovanju posameznih izbranih vrstah ptic sem vnesel v program Mapinfo 7.
Tako sem dobil natančno lokacijo v prostoru in možnost povezave podatkov iz
gozdarskega informacijskega sistema.
Manjši del podatkov sem pridobil od kolegov, predvsem za gozdnega jereba in manj za
kozačo (J. Šubic, S. Poje, J. Oberstar, B. Poje, B. Indihar, M. Pajnič, H. Potočnik). Na
mestih, kjer je bila vrsta zabeležena večkrat, sem upošteval samo zadnji podatek. Vsa
opazovanja gozdnega jereba sem zabeležil kot opazovanje v teritoriju, saj se vrsta v njem
zadržuje skozi vse leto.
5.1.1.2 Kartirna metoda popisa ptic v pragozdnih rezervatih Krokar in Strmec
Popise sem opravil v letu 1995, v Krokarju na površini 20 ha na platoju, v Strmcu pa na
celotni površini rezervata (15,5 ha). Popisoval sem samo v jutranjih urah v lepem vremenu
brez vetra ali padavin. Upošteval sem tudi različno slišnost v času brez listja (prvi popisi)
in po olistanju, ko sem zgostil prehode. En popis sem opravil v poznih nočnih urah, dva pa
zvečer. Vsak popis sem pričel iz različnih kotov ploskve. Popisal sem tudi osebke zunaj
ploskve in ocenil delež teritorija v ploskvi. V pragozdnem rezervatu Krokar je bil zaradi
naravnih razmer zabeležen manjši robni vpliv, saj južni del popisne ploskve omejujejo
strme prepadne stene, vzhodni del pa strmo – stopničasto pobočje, poraslo z bukovim
gozdom. Pojoče samce in druge opazovane ptice na robu ploskve sem vključeval v popisno
površino glede na popisana opazovana mesta oziroma meje teritorija. Pri večjih vrstah z
večjim teritorijem sem v popisno ploskev vključil le del njihovega območja. Pri nočnih
popisih sem uporabljal metodo predvajanja samčevega petja (Vrezec, 2000).
Za opažene pare ptic v pragozdnih ostankih sem izračunal njihovo dominanco ( v %).
Primerjavo podobnosti združb ptic v obeh pragozdnih ostankih sem primerjal s
Sörensenovim indeksom (QS = 2c/(a+b) x 100, a – število vrst v prvi združbi, b – število
vrst v drugi združbi, c – število vrst skupnih prvi in drugi združbi). Podobne združbe so
med 60 in 80 % (Tomialojć in sod., 1984).
5.1.2 Ekološki dejavniki
Na območju opazovanih ptic sem iz baze odsekov/oddelkov gozdnogospodarskih načrtov
povzel več ekoloških dejavnikov, in sicer:
- nadmorsko višino
- naklon terena
- relief
- skalovitost in kamnitost
- ekspozicijo
- gozdno združbo
17