polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Md
DK GDK 148.2+150: (497.12*06)(043.2)
KG izbor habitata/ekološka niša/kozača/Strix uralensis/koconogi čuk/Aegolius
funereus/mali skovik/Glaucidium passerinum/gozdni jereb/Bonasa bonasia/črna
žolna/Dryocopus martius/belohrbti detel/Dendrocopos leucotos/triprsti
detel/Picoides tridactylus/mali muhar/Ficedula parva/gozdovi/pragozdni
ostanki/Kočevska/Natura 2000/Slovenija
KK
AV PERUŠEK, Mirko univ.dipl.inž.gozd.
SA ADAMIČ, Miha (mentor)
KZ SI-1001 Ljubljana, Slovenija, Večna pot
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Odd za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
LI 2006
IN VPLIV NEKATERIH EKOLOŠKIH IN DRUGIH DEJAVNIKOV NA RAZŠIRJENOST
IZBRANIH VRST PTIC V GOZDOVIH KOČEVSKE
TD magistrska naloga
OP XIV, 106 str., 34 pregl., 49 sl., 4 pril., 110 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI
Na podlagi opazovanja ptic v kočevskem gozdno gospodarskem območju in popisov ptic v
dinarskih jelovo bukovih pragozdnih ostankih smo ugotavljali vpliv ekoloških (gozdna
združba, nadmorska višina, naklon terena, relief, obrod nekaterih drevesnih in grmovnih vrst
idr.) in drugih dejavnikov (gozdnogospodarski razred, razvojna faza gozda, lesna zaloga,
predpisan etat, lovno gospodarjenje) na razporeditev izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Izbrane vrste ptic so bile: kozača (Strix uralensis), koconogi čuk (Aegolius funereus), mali
skovik (Glaucidium passerinum), gozdni jereb (Bonasa bonasia), črna žolna (Dryocopus
martius), belohrbti detel (Dendrocopos leucotos), triprsti detel (Picoides tridactylus) in mali
muhar (Ficedula parva). Največ opazovanj je bilo v mesecu aprilu in maju, več v višjih
nadmorskih višinah in na severnih legah. Na najbolj skalovitih legah v višjih legah na sušicah
iglavcev se zadržuje triprsti detel. Posamezne niše sov se razmeroma dobro prekrivajo,
medtem ko plezalcev slabše. Kozača zaseda bolj produktivna rastišča, ostale vrste sov so tam,
kjer ni večjih vrst. Od obravnavanih vrst ima najširšo ekološko nišo kozača, najožjo pa mali
skovik. Nižje lesne zaloge in večja mozaičnost sestojev so v habitatih gozdnega jereba. Trendi
razvoja gozdov so kratkoročno ugodni za večino obravnavanih vrst ptic. Vse obravnavane
vrste so na seznamu varovanih vrst v omrežju Natura 2000 za katere pa se razmere v njihovih
habitatih ne bi smele poslabšati. Naloga bo lahko pripomoček za conacijo in načrtovanje
upravljanja obravnavanih vrst ptic.
III