polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani
polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani
Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 4.3 PTICE PRAGOZDNIH REZERVATOV V Evropi je le nekaj ostankov nekdaj obsežnih pragozdov. Populacije ptic v pragozdnih rezervatih so dobro raziskali v Bialoveškem pragozdu na Poljskem (Tomialojć in sod., 1984), v Bavarskem sekundarnem pragozdu (Scherzinger, 1985) in drugod. V Sloveniji sta ornitološko raziskana pragozdna rezervata Rajhenavski Rog in Pečka (Perušek, 1991) ter Krakovski pragozd (Perušek, neobjavljeno). V pragozdnih ostankih je veliko vrst, ki imajo pomemben del ekološke niše na drevesnih deblih in v njih. Tretjino vseh ptic gnezdi v drevesnih duplih. V njih najdemo ozko specializirane vrste ptic. Obenem so to zatočišča redkih in ogroženih vrst. Ptice v pragozdnih ostankih nakazujejo na prvobitne združbe ptic v gozdovih. Pri manjših pragozdnih ostankih je na populacije ptic izrazitejši robni vpliv (»edge effect«). 15
Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 5 METODE DELA, OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOČJA IN DEJAVNOSTI 5.1 METODE DELA 5.1.1 Popisi ptic Uporabil sem več načinov, da sem dobil podatke o izbranih vrstah ptic, in sicer: - naključna opazovanja izbranih vrst ptic od leta 1986 do 2004, - sistematični popisi (točkovna, transektna in kartirna metoda v pragozdnih ostankih). 5.1.1.1 Naključna opazovanja izbranih vrst ptic Obravnavane izbrane vrste spadajo med redke oziroma manj pogoste vrste ptic. Odkrivnost nekaterih vrst (npr. belohrbti detel, mali muhar, gozdni jereb) je zelo težka. Za nalogo sem zbral podatke iz zadnjih osemnajstih let za gozdnega jereba, za katerega sem začel redno beležiti opazovanja že prej, za druge vrste pa iz zadnjih petnajstih let (vse do leta 2004). Zabeležil sem pojavljanje teh vrst v vseh letnih časih. Podatke sem dobil z naključnim opazovanjem na terenu in tudi ob številnih popisih s točkovno, transketno in kartirno metodo (Bibby in sod., 1992), ki niso bili namenjeni izključno popisu teh vrst. Leta 1993 sem npr. s točkovno metodo popisal ptice v gospodarski enoti Kolpska dolina (85 točk z eno ponovitvijo) in Draga (77 točk). V obdelavo sem vzel le prvi podatek iz ene lokalitete. Metode (kratek povzetek Bibby in sod., 1992): - Kartirna (na izbrani površini sem popisal vse opazovane ptice na ploskvah velikosti več deset hektarjev in na njihovih robovih, da sem lahko ocenil delež teritorija na ploskvi. Vsako ploskev sem popisal 10-krat, največkrat v jutranjih in dopoldanskih urah ob lepem vremenu brez vetra in padavin. Dvakrat sem popisoval zvečer in dvakrat ponoči. Vsakega pojočega teritorialnega samca sem vrisal v karto pa tudi druge opazovane ptice in njihovo vedenje). - Transektna (na transektu, dolgem 1 km, sem popisoval eno uro levo in desno vse ptice na vsako stran cca 50 m. Druga prirejena transektna metoda z 2 km transektom, kjer sem levo in desno popisal vse ptice v slišnem in vidnem območju na razdalji do sto metrov). - Točkovna (na izbrani točki sem opazoval in poslušal pet minut in zabeležil vse ptice ločeno po pasovih do 50 od točke in od 50 do 100 m). Najbolj raziskana območja so GE Kolpska dolina (točkovna metoda leta 1993), GE Draga (točkovna in transektna metoda leta 1993), GE Ravne, Rog in Stojna (kartirna metoda), GE Mozelj (točkovna), GE Grčarice, Loški potok, Velika in Mala gora (transektna in točkovna). V drugih enotah sem popisal v glavnem le redke – v tem delu obravnavane vrste. Ob vsakem opazovanju imam zabeleženo: - vrsto - število - spol (če se razlikujeta) - starost (če se razlikujejo) 16
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
- Page 3 and 4: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 5 and 6: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 7 and 8: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 9 and 10: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 11 and 12: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 13 and 14: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 15 and 16: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 17 and 18: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 19 and 20: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 21 and 22: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 23 and 24: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 25 and 26: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 27: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 31 and 32: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 33 and 34: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 35 and 36: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 37 and 38: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 39 and 40: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 41 and 42: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 43 and 44: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 45 and 46: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 47 and 48: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 49 and 50: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 51 and 52: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 53 and 54: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 55 and 56: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 57 and 58: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 59 and 60: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 61 and 62: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 63 and 64: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 65 and 66: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 67 and 68: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 69 and 70: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 71 and 72: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 73 and 74: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 75 and 76: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
- Page 77 and 78: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.<br />
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006<br />
5 METODE DELA, OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOČJA IN DEJAVNOSTI<br />
5.1 METODE DELA<br />
5.1.1 Popisi ptic<br />
Uporabil sem več načinov, da sem dobil podatke o izbranih vrstah ptic, in sicer:<br />
- naključna opazovanja izbranih vrst ptic od leta 1986 do 2004,<br />
- sistematični popisi (točkovna, transektna in kartirna metoda v pragozdnih<br />
ostankih).<br />
5.1.1.1 Naključna opazovanja izbranih vrst ptic<br />
Obravnavane izbrane vrste spadajo med redke oziroma manj pogoste vrste ptic. Odkrivnost<br />
nekaterih vrst (npr. belohrbti detel, mali muhar, gozdni jereb) je zelo težka. Za nalogo sem<br />
zbral podatke iz zadnjih osemnajstih let za gozdnega jereba, za katerega sem začel redno<br />
beležiti opazovanja že prej, za druge vrste pa iz zadnjih petnajstih let (vse do leta 2004).<br />
Zabeležil sem pojavljanje teh vrst v vseh letnih časih. Podatke sem dobil z naključnim<br />
opazovanjem na terenu in tudi ob številnih popisih s točkovno, transketno in kartirno<br />
metodo (Bibby in sod., 1992), ki niso bili namenjeni izključno popisu teh vrst. Leta 1993<br />
sem npr. s točkovno metodo popisal ptice v gospodarski enoti Kolpska dolina (85 točk z<br />
eno ponovitvijo) in Draga (77 točk). V obdelavo sem vzel le prvi podatek iz ene lokalitete.<br />
Metode (kratek povzetek Bibby in sod., 1992):<br />
- Kartirna (na izbrani površini sem popisal vse opazovane ptice na ploskvah velikosti<br />
več deset hektarjev in na njihovih robovih, da sem lahko ocenil delež teritorija na<br />
ploskvi. Vsako ploskev sem popisal 10-krat, največkrat v jutranjih in dopoldanskih<br />
urah ob lepem vremenu brez vetra in padavin. Dvakrat sem popisoval zvečer in<br />
dvakrat ponoči. Vsakega pojočega teritorialnega samca sem vrisal v karto pa tudi<br />
druge opazovane ptice in njihovo vedenje).<br />
- Transektna (na transektu, dolgem 1 km, sem popisoval eno uro levo in desno vse<br />
ptice na vsako stran cca 50 m. Druga prirejena transektna metoda z 2 km<br />
transektom, kjer sem levo in desno popisal vse ptice v slišnem in vidnem območju<br />
na razdalji do sto metrov).<br />
- Točkovna (na izbrani točki sem opazoval in poslušal pet minut in zabeležil vse<br />
ptice ločeno po pasovih do 50 od točke in od 50 do 100 m).<br />
Najbolj raziskana območja so GE Kolpska dolina (točkovna metoda leta 1993), GE Draga<br />
(točkovna in transektna metoda leta 1993), GE Ravne, Rog in Stojna (kartirna metoda), GE<br />
Mozelj (točkovna), GE Grčarice, Loški potok, Velika in Mala gora (transektna in<br />
točkovna). V drugih enotah sem popisal v glavnem le redke – v tem delu obravnavane<br />
vrste. Ob vsakem opazovanju imam zabeleženo:<br />
- vrsto<br />
- število<br />
- spol (če se razlikujeta)<br />
- starost (če se razlikujejo)<br />
16