polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

10.01.2013 Views
Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 4.3 PTICE PRAGOZDNIH REZERVATOV V Evropi je le nekaj ostankov nekdaj obsežnih pragozdov. Populacije ptic v pragozdnih rezervatih so dobro raziskali v Bialoveškem pragozdu na Poljskem (Tomialojć in sod., 1984), v Bavarskem sekundarnem pragozdu (Scherzinger, 1985) in drugod. V Sloveniji sta ornitološko raziskana pragozdna rezervata Rajhenavski Rog in Pečka (Perušek, 1991) ter Krakovski pragozd (Perušek, neobjavljeno). V pragozdnih ostankih je veliko vrst, ki imajo pomemben del ekološke niše na drevesnih deblih in v njih. Tretjino vseh ptic gnezdi v drevesnih duplih. V njih najdemo ozko specializirane vrste ptic. Obenem so to zatočišča redkih in ogroženih vrst. Ptice v pragozdnih ostankih nakazujejo na prvobitne združbe ptic v gozdovih. Pri manjših pragozdnih ostankih je na populacije ptic izrazitejši robni vpliv (»edge effect«). 15

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 5 METODE DELA, OPIS OBRAVNAVANEGA OBMOČJA IN DEJAVNOSTI 5.1 METODE DELA 5.1.1 Popisi ptic Uporabil sem več načinov, da sem dobil podatke o izbranih vrstah ptic, in sicer: - naključna opazovanja izbranih vrst ptic od leta 1986 do 2004, - sistematični popisi (točkovna, transektna in kartirna metoda v pragozdnih ostankih). 5.1.1.1 Naključna opazovanja izbranih vrst ptic Obravnavane izbrane vrste spadajo med redke oziroma manj pogoste vrste ptic. Odkrivnost nekaterih vrst (npr. belohrbti detel, mali muhar, gozdni jereb) je zelo težka. Za nalogo sem zbral podatke iz zadnjih osemnajstih let za gozdnega jereba, za katerega sem začel redno beležiti opazovanja že prej, za druge vrste pa iz zadnjih petnajstih let (vse do leta 2004). Zabeležil sem pojavljanje teh vrst v vseh letnih časih. Podatke sem dobil z naključnim opazovanjem na terenu in tudi ob številnih popisih s točkovno, transketno in kartirno metodo (Bibby in sod., 1992), ki niso bili namenjeni izključno popisu teh vrst. Leta 1993 sem npr. s točkovno metodo popisal ptice v gospodarski enoti Kolpska dolina (85 točk z eno ponovitvijo) in Draga (77 točk). V obdelavo sem vzel le prvi podatek iz ene lokalitete. Metode (kratek povzetek Bibby in sod., 1992): - Kartirna (na izbrani površini sem popisal vse opazovane ptice na ploskvah velikosti več deset hektarjev in na njihovih robovih, da sem lahko ocenil delež teritorija na ploskvi. Vsako ploskev sem popisal 10-krat, največkrat v jutranjih in dopoldanskih urah ob lepem vremenu brez vetra in padavin. Dvakrat sem popisoval zvečer in dvakrat ponoči. Vsakega pojočega teritorialnega samca sem vrisal v karto pa tudi druge opazovane ptice in njihovo vedenje). - Transektna (na transektu, dolgem 1 km, sem popisoval eno uro levo in desno vse ptice na vsako stran cca 50 m. Druga prirejena transektna metoda z 2 km transektom, kjer sem levo in desno popisal vse ptice v slišnem in vidnem območju na razdalji do sto metrov). - Točkovna (na izbrani točki sem opazoval in poslušal pet minut in zabeležil vse ptice ločeno po pasovih do 50 od točke in od 50 do 100 m). Najbolj raziskana območja so GE Kolpska dolina (točkovna metoda leta 1993), GE Draga (točkovna in transektna metoda leta 1993), GE Ravne, Rog in Stojna (kartirna metoda), GE Mozelj (točkovna), GE Grčarice, Loški potok, Velika in Mala gora (transektna in točkovna). V drugih enotah sem popisal v glavnem le redke – v tem delu obravnavane vrste. Ob vsakem opazovanju imam zabeleženo: - vrsto - število - spol (če se razlikujeta) - starost (če se razlikujejo) 16

Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F

Page 3 and 4: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ












Page 27: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ














































Page 121 and 122: PRILOGE Priloga A): Ptiči gnezdilc

Page 123 and 124: 84. grmovščica Phylloscopus sibil

Page 125 and 126: leto belohrbti detel črna žolna P

Page 127: UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F

vrst

ptic

gozdovih

izbranih

drugih

gozdne

tudi

vpliv

vrste

nekaterih

polno

besedilo

digitalna

univerza

ljubljani

www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani ... View more polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Delete template?

Save as template ?

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani