polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

More documents

Recommendations

Info

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 4.2 IZBRANE VRSTE PTIC, NJIHOVA RAZŠIRJENOST IN TERITORIJI 4.2.1 Kozača – Strix uralensis (Pallas, 1771) (družina Strigidae – sove, red Strigiformes – sove) Kozača je transpalearktično razširjena, se pravi od srednje in severne Evrope do Japonske. Pojavljata se dva relikta iz glacialnega obdobja, in sicer v srednji in južni Evropi (S. u. macroura) in na Kitajskem (S. u. davidi). V Evropi se pojavljajo podvrste Strix uralenssis uralenssis, S. u. liturata in S. u. macroura (Mikkola, 1983; Cramp, 1998; Mebs in Scherzinger, 2000). V Sloveniji živi podvrsta S.u. macroura (Wolf, 1810). Evropska populacija kozače je ocenjena na 11.000 do 14.000 parov. V Skandinaviji – na Švedskem in Finskem – živi okoli 4.000 parov, kjer so kozače tudi najbolj intenzivno preučevali, v Estoniji celo 2.500, Belorusiji 1.200 ter Latviji 2.000 parov. V Romuniji živi okoli 1.000 parov iste podvrste kot pri nas (Pietiäinen in Saurola, cit. po The EBCC Atlas of ..., 1997). V Skandinaviji, kjer je v rabi golosečni sistem gospodarjenja, le malo dreves doseže končno debelino, primerno za gnezdenje kozač. V šestdesetih letih dvajsetega stoletja so začeli nameščati gnezdilnice, in ker sove gnezdijo v njih, so na voljo zelo dobri podatki o gostoti in ekologiji kozač, med drugim tudi s spremljanjem z radiotelemetrijo. Gostota na severnem Finskem se suče med 8 in 10 pari na 100 km 2 . Gnezdenje kozače je zelo variabilno po posameznih letih, odvisno od števila lemingov, voluharic in drugih malih sesalcev. Slednji se namnožijo ciklično, na 3 do 4 leta. S tem tudi fluktuira populacija kozač oziroma število mladičev. V slabih letih z majhno populacijo malih sesalcev sove ne gnezdijo. V raziskavah na Poljskem so ugotovili precej višjo gostoto, in sicer 3 pare na 10 km 2 (Czuchnowski, cit. po The EBCC Atlas of ..., 1997). V Sloveniji so na voljo razmeroma skromni podatki. Podrobneje so raziskane gozdne sovje vrste na Krimu (Vrezec, 2000), kjer je gostota kozač 0,98 do 3,17 para na 10 km 2 , kar sodi med višje gostote v Evropi. Na Krašici v Savinjskih Alpah pa je gostota populacije kozač kar 4,6 para na 10 km 2 (Svetličič in Kladnik, 2001). Kozača je v Sloveniji razširjena predvsem v dinarskem delu Slovenije (Geister, 1995). Novejši popisi so pokazali bistveno večjo razširjenost, in sicer v desetih geografskih območjih: Čičarija, Trnovski gozd, Krimsko hribovje, Snežnik in Javorniki, ribniško- kočevsko območje, Gorjanci, Julijske Alpe, Kamniško-Savinjske Alpe, Posavsko hribovje in Krška ravan (Mihelič in sod., 2000). Kozač pa ni na Pohorju (Božič in Vrezec, 2000), kljub obširnemu gozdnatemu območju. Na kočevsko-ribniškem območju so znani podatki o gnezditvi, habitatu in višinski razširjenosti kozače (Perušek, 1998). Kozačin osrednji življenjski prostor je v dinarskem območju, kjer jo lahko označujemo kot dinarski favnistični element borealnega tipa (Mihelič in sod., 2000). Kozača na kočevsko- ribniškem območju naseljuje celotno območje jelovo-bukovih sestojev, posamični pari kozač se zadržujejo tudi v drugih gozdnih združbah, npr. Hedero-Fagetum. Največ kozač živi na strnjenem območju, ki zaobjema Goteniško in Veliko goro ter Stojno, na vzhodu pa območje Roga. Na osojnih pobočjih se spusti do dolin. Pojavlja se v sestojih Hedero- 7
Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 Fagetum v Suhi krajini pa tudi na robu območja, kot npr. v Jauhah v Lamio orvare- Fagetum na nadmorski višini 550 m. Ocena gostote je 2-3 pari/10 km v jelovo-bukovih sestojih na nadmorskih višinah od 500 do 1.200 m (slika 2). Najdenih je bilo 11 gnezd, večina v duplu ali štrclju bukve, doba in jelke, dve gnezdi pa v večjih gnezdih ujed (Perušek, 1998). Slika 2: Življenjsko okolje kozače v Dinaridih so bukovi in jelovo bukovi gozdovi (foto: M. Perušek) Figure 2: Life environment of Ural Owl in dinaric mountain are beech and fir forests (photo: M. Perušek) 4.2.2 Koconogi čuk – Aegolius funereus (Linnaeus, 1758) (družina Strigidae – sove, red Strigiformes – sove) Slika 3: Koconogi čuki za gnezdenje izbirajo gnezdnice tam, kjer ni dovolj naravnih dupel črne žolne (foto: M. Perušek) Figure 3: Tengmalm's Owls chose nestboxes, where naturale holes are missing Podobno kot kozača pripada tudi koconogi čuk sibirsko-kanadskemu favnističnemu tipu s cirkumpolarno holarktično razširjenostjo v borealnem klimatskem pasu in v gorah. V severnem delu Evrope in Severni Ameriki naseljuje vse območje v bolj ali manj homogenem pasu. Izolirane populacije se pojavljajo južneje v gorovjih Evrope in Azije. Marsikatera izmed teh populacij je opisana kot samostojna podvrsta (Aegolius funereus caucasicus, A. f. pallens, A. f. beckianus). V Sloveniji in srednji Evropi živi soimenska podvrsta A. f. funereus (Mikkola, 1983). Areal koconogega čuka je v srednji Evropi razkosan in omejen na više ležeče predele gora, kjer se izenačuje z razširjenostjo smreke. Izmed plenilcev imata velik vpliv lesna sova 8
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
Page 3 and 4: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 19: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 71 and 72:
Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
PRILOGE Priloga A): Ptiči gnezdilc
Page 123 and 124:
84. grmovščica Phylloscopus sibil
Page 125 and 126:
leto belohrbti detel črna žolna P
Page 127:
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
show all

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?