polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

More documents

Recommendations

Info

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 2 ZNANSTVENE HIPOTEZE IN PROBLEMI Hipoteza A: Gozdnogospodarski razredi (podobne gozdne združbe) imajo pomemben vpliv na pojavljanje posamezne obravnavane vrste ptic. Poudarek naloge je na gozdnogospodarskih razredih, kjer so združene podobne gozdne združbe in podobna drevesna sestava. Za nekatere vrste ptic imam razmeroma malo podatkov, zato bodo za njih slabše ocene vpliva gozdnogospodarskih razredov. Hipoteza B: Gospodarjenje z gozdom oblikuje razmere za obravnavane vrste ptic. Iz podatkov gozdarskega informacijskega sistema bom vključil dejavnike, ki imajo večji vpliv na gospodarjenje z gozdovi oziroma na izbrane vrste ptic. Problem je, ker težko dobimo neposredne podatke o vplivu gospodarjenja z gozdom (npr. posek zasedenih dreves z dupli), zato si bom pomagal z drugimi podatki, kot je npr. lesna zaloga, ekspozicija in predpisani možni posek. Hipoteza C: Gospodarjenje z gozdom in divjadjo odločilno vpliva na populacije nekaterih ogroženih vrst ptic. Motnje v gozdu povzroča skoraj vsaka človekova dejavnost. Posebej moteče je delo v gozdu oziroma zadrževanje v habitatih ogroženih vrst. Vpliv je lahko direkten z nelegalnim odstrelom vrst, indirekten z motnjami ali posredno z odstrelom ali pospeševanjem lovnih vrst. Na mestih, kjer se lovne vrste krmijo, je lahko vpliv na druge vrste večji. Hipoteza D: Z gozdnogospodarskim načrtovanjem naj bi bila zagotovljena strategija varovanja ogroženih vrst organizmov in še posebej kvalifikacijskih vrst ptic v posebnih varovanih območjih za ptice (SPA). Temeljna usmeritev ukrepov v gozdnogospodarskih načrtih je trajnost, sonaravnost in večnamenskost gozda. V luči teh usmeritev bi kazalo v gozdnogospodarskih načrtih vgraditi cilje in smernice za varovanje organizmov ogroženih vrst v gozdu na vseh ravneh gozdnogospodarskega načrtovanja. 3
Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 3 NAMEN DELA Namen naloge je predstaviti izbrane vrste ptic v gospodarskem gozdu in v pragozdnih ostankih ter ugotoviti vpliv nekaterih ekoloških ter drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v Gozdnogospodarskem območju (GGO) Kočevje. Pri tem imam namen uporabiti zbrane podatke o teh manj pogostih vrstah ptic skozi daljše časovno obdobje. Kot ekološke podatke o lokacijah opazovanja ptic bom uporabil podatke iz gozdarskega informacijskega sistema, ki se zbirajo ob revizijah gozdnogospodarskih načrtov posameznih gozdnogospodarskih enot. S tem bo naloga prikazala tudi uporabnost tovrstnih informacij za pridobitev in povezovanje različnih ekoloških ter drugih informacij. Namen naloge je tudi vzorčna kritična presoja gozdnogospodarskih načrtov s strani upoštevanja izbranih vrst ptic v gozdnogospodarskih načrtih. V okviru omrežja Natura 2000 je tudi večji del obravnavanega območja. Na seznamu varovanih vrst pa so vse izbrane vrste ptic. Naloga ima namen razsvetliti ta del avifavne v luči ustreznejšega usmerjanja razvoja gozdov in varovanja ptic. Kozačo sem izbral, ker je na vrhu prehranjevalne verige med gozdnimi vrstami sov v območju, koconogega čuka zato, ker je značilen sekundarni duplar v gnezdih črne žolne, malega skovika pa zato, ker je duplar v gnezdih triprstega in velikega detla. Vse tri vrste so blizu vrha prehranjevalne verige in zato dobri pokazatelji stanja v okolju. Med primarnimi duplarji sem izbral črno žolno kot največjo v tem redu, preostali dve vrsti pa predvsem zaradi zelo ozkih ekoloških niš ter s tem tudi ne tako pogostega pojavljanja. Gozdni jereb je predstavnik talnih gnezdilcev ter vrst, katera se prehranjuje s hrano rastlinskega izvora. Mali muhar je edini iz reda pevcev ter edini selivec med izbranimi vrstami, obenem je njegova populacija v območju zelo majhna. 4
Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
Page 3 and 4: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 15: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 67 and 68:
Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ
Page 69 and 70:
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
PRILOGE Priloga A): Ptiči gnezdilc
Page 123 and 124:
84. grmovščica Phylloscopus sibil
Page 125 and 126:
leto belohrbti detel črna žolna P
Page 127:
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F
show all

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?