polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
V našem gozdnem prostoru je že dolga tradicija gospodarjenja z gozdom ob hkratnem
upoštevanju redkih in ogroženih vrst organizmov. Gospodarjenje ima vpliv na ekosistem,
toda jakost njegovega vpliva težko ocenimo in še težje natančno določimo. Posamezne
vrste ptic imajo določeno mero elastičnosti in prilagodljivosti, npr. kozača, ki se je
prilagodila tudi gnezdenju v večjih gnezdih ujed in vranov, medtem ko koconogi čuk lahko
sprejme gnezdilnice za nadomestno gnezdišče, tako kot tudi mali skovik. Ožje
specializirane vrste so taksoni iz reda plezalcev (Piciformes), saj ti potrebujejo določeno
(dovolj veliko) količino odmrlega drevja, ki jim rabi kot prehranjevalni in gnezdilni
habitat. Primera ekstremne prilagoditve na omenjeno razvojno fazo drevja sta triprsti in
belohrbti detel. Mali muhar je na robu svojega areala razširjenosti in se zadržuje v starejših
sestojih listavcev z veliko zračne vlage.
Na večje vrste ptic z večjo ubežno razdaljo vpliva navzočnost človeka v gozdu, medtem ko
na manjše vrste le-ta nima tako velikega vpliva. Na talne gnezdilce, kot je gozdni jereb, pa
ima izrazitejši vpliv gospodarjenje z divjadjo in s tem selekcija v pritalni vegetaciji ter
plenjenje gnezd, še posebej na gozdnem robu (Huhta, 1995).
2