polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

10.01.2013 Views
Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 površine. Poseben razred so tudi gozdni rezervati, kjer je največ odmrlega drevja. V celotnem območju je stoječega in ležečega odmrlega drevja 2,9 % hektarske lesne zaloge. Od razvojnih faz prevladujejo drogovnjaki in debeljaki. Povprečna lesna zaloga je 272 m 3 /ha, od tega 47 % iglavcev in 53 % listavcev. Poškodovanost drevja je med največjimi v Sloveniji. Pragozdna ostanka Krokar in Strmec ležita v dinarskem jelovo-bukovem gozdu. Pri posamezni vrsti sem ugotavljal število opazovanj po mesecih. Največ izbranih vrst sem opazoval v aprilu in maju, v celotnem obdobju pa največ leta 1993 in leta 2002. Ugotavljal sem tudi višinsko razširjenost ptic, za kozačo tudi višinsko razširjenost v gnezditvenem in negnezditvenem obdobju. Izbrane vrste se večinoma zadržujejo na višjih nadmorskih višinah, saj je le ta za 152 metrov (18,7 %) višja od povprečja odsekov/oddelkov v območju Kočevje. Najvišje nadmorske višine izbirata belohrbti detel in mali muhar. Naklon terena je največji v habitatih črne žolne (26,8°) ter najmanjši v habitatih malega muharja (12,1°). Opazovane vrste večinoma izbirajo severne in jugozahodne ekspozicije. Na najbolj skalovitih legah se zadržuje triprsti detel (32,7 % skalovitost). V teh območjih je veliko sušečih se jelk. Habitate z najmanjšo skalovitostjo izbira koconogi čuk (10 % skalovitost). V območjih opaženih vrst prevladuje predvsem podzdružba Abieti-Fagetum omphalodetosum, ki je najbolj zastopana podzdružba v območju. V gozdnogospodarskem razredu Abieti-Fagetum omphalodetosum s skupinsko postopnim gospodarjenjem so najbolj zastopani: kozača, koconogi čuk in gozdni jereb, v razredu Abieti-Fagetum clematidetosum črna žolna, v razredu gozdni rezervati prevladujejo vrste z ozkimi ekološkimi nišami, in sicer belohrbti in triprsti detel ter mali muhar. V razredu Abieti-Fagetum typicum sem pogosteje opazoval koconoge čuke in male skovike. Izmed razvojnih faz gozda prevladujeta odrasli fazi, in sicer debeljak in pomlajenec. V najbolj mozaičnih gozdnih strukturah se zadržuje črna žolna. Največjo mozaičnost mladovja pa zasledimo v habitatih gozdnega jereba. Mali muhar se zadržuje v sestojih z najvišjo lesno zalogo (mediana je 649 m 3 /ha), koconogi čuk pa v sestojih z najnižjo lesno zalogo (mediana je 315 m 3 /ha). Največji odmik v višini lesne zaloge je bil zabeležen v habitatih belohrbtega detla. Habitata slednjega in malega muharja imata največji delež listavcev v lesni zalogi, medtem ko imata mali skovik in koconogi čuk največji delež iglavcev. Najožjo nišo ima mali muhar, kozača pa najširšo. Med sovami ima najožjo nišo koconogi čuk, med plezalci pa belohrbti detel. Niše sov se razmeroma dobro prekrivajo, medtem ko se pri plezalcih slabše. Največje prekrivanje delov niš je med kozačo in gozdnim jerebom, najmanjše pa med črno žolno in belohrbtim detlom. Zadnji dve vrsti imata zelo različne ekološke zahteve, pa čeprav imata obe habitat na drevesnih deblih ali v njih. V pragozdnih rezervatih prevladujejo vrste iz reda pevcev. Dominantne vrste v obeh rezervatih so ščinkavec (Fringilla coelebs), taščica (Erithacus rubecula), dolgoprsti plezalček (Certhia familiaris), stržek (Troglodytes troglodytes) in menišček (Parus ater), v pragozdu Strmec pa še rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapillus). V Krokarju sem opazoval 41 vrst, v Strmcu pa 27. V prvem od obravnavanih vrst živijo kozača, belohrbti in triprsti detel, črna žolna in mali muhar, medtem ko v Strmcu ni malega muharja in belohrbtega detla. Različna vrstna sestava ptic je verjetno vzrok v drugačni zgradbi in starosti sestojev, velikosti rezervata ter v razmerju iglavcev in listavcev. Strmec je v fazi razgradnje na prisojni strani in z večjim deležem iglavcev v lesni zalogi kot Krokar, kar manj ustreza tema dvema vrstama. Združbi ptic v obeh pragozdnih ostankih sta si podobni. 97

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske. Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006 Gozdarski in lovsko gojitveni ukrepi običajno izraziteje vplivajo na gozdnega jereba, ki je talni gnezdilec. Ujme in kalamitete žuželk kratkoročno pozitivno vplivajo na vrste iz reda plezalcev in deloma tudi sov. Visoke lesne zaloge ustrezajo večini obravnavanih vrst. Gozdne združbe in gozdnogospodarski razredi močno vplivajo na ozko specializirane vrste (belohrbti in triprsti detel ter mali muhar). Pri vrstah iz ceha gozdnih sov prihajajo do izraza interspecifična razmerja - predvsem plenilstvo in s tem umik manjših vrst sov pred večjimi. Kozača, kot največja, izbira najboljše habitate. Manjše vrste izbirajo večinoma bolj iglaste gozdove, in sicer tam, kjer ni večjih vrst sov. Gospodarjenje z gozdom ima pomemben vpliv na oblikovanje razmer za obravnavane vrste ptic. Vpliva na razmerje razvojnih faz, višino lesne zaloge, delež drevesnih vrst, na delež odmrlega drevja in drevja z dupli. Pomembno je, da v gozdovih puščamo ekonomsko nezanimivo drevje ter drevje z dupli, skupine starega drevja in dele gozda, prepuščene naravnemu razvoju (Papež in sod., 1997; Perušek 1993, 1996, 2001). Koncept biotske pestrosti moramo vključevati v prakso gojenja gozdov (Diaci, 2000). Sestavni del gozdnogospodarskega načrtovanja je tudi varovanje ogroženih vrst organizmov prek ohranjanja redkih gozdnih struktur. Gozdnogospodarski načrti obravnavanih vrst ptic trenutno podrobneje ne obravnavajo. V vzorčno pregledanih načrtih ni posebnih usmeritev za varstvo obravnavanih vrst. Kljub temu so ena izmed zelo dobrih osnov za nadaljnje delo z gozdom in varovanimi vrstami. V okviru omrežja Nature 2000 Kočevsko – Kolpa je na seznamu 20 varovanih vrst ptic. Naloga bo lahko pripomoček pri conaciji za te vrste ptic. Z novimi gozdnogospodarskimi in/ali upravljalskimi načrti bo v prihodnje treba zagotoviti, da se za vse varovane vrste razmere ne bodo poslabšale. 98

Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F

Page 3 and 4: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ





















































Page 109: Perušek M. Vpliv nekaterih ekološ





Page 121 and 122: PRILOGE Priloga A): Ptiči gnezdilc

Page 123 and 124: 84. grmovščica Phylloscopus sibil

Page 125 and 126: leto belohrbti detel črna žolna P

Page 127: UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA F

vrst

ptic

gozdovih

izbranih

drugih

gozdne

tudi

vpliv

vrste

nekaterih

polno

besedilo

digitalna

univerza

ljubljani

www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani ... View more polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Delete template?

Save as template ?

polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani