polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
površine. Poseben razred so tudi gozdni rezervati, kjer je največ odmrlega drevja. V
celotnem območju je stoječega in ležečega odmrlega drevja 2,9 % hektarske lesne zaloge.
Od razvojnih faz prevladujejo drogovnjaki in debeljaki. Povprečna lesna zaloga je 272
m 3 /ha, od tega 47 % iglavcev in 53 % listavcev. Poškodovanost drevja je med največjimi v
Sloveniji. Pragozdna ostanka Krokar in Strmec ležita v dinarskem jelovo-bukovem gozdu.
Pri posamezni vrsti sem ugotavljal število opazovanj po mesecih. Največ izbranih vrst sem
opazoval v aprilu in maju, v celotnem obdobju pa največ leta 1993 in leta 2002. Ugotavljal
sem tudi višinsko razširjenost ptic, za kozačo tudi višinsko razširjenost v gnezditvenem in
negnezditvenem obdobju. Izbrane vrste se večinoma zadržujejo na višjih nadmorskih
višinah, saj je le ta za 152 metrov (18,7 %) višja od povprečja odsekov/oddelkov v
območju Kočevje. Najvišje nadmorske višine izbirata belohrbti detel in mali muhar.
Naklon terena je največji v habitatih črne žolne (26,8°) ter najmanjši v habitatih malega
muharja (12,1°). Opazovane vrste večinoma izbirajo severne in jugozahodne ekspozicije.
Na najbolj skalovitih legah se zadržuje triprsti detel (32,7 % skalovitost). V teh območjih
je veliko sušečih se jelk. Habitate z najmanjšo skalovitostjo izbira koconogi čuk (10 %
skalovitost). V območjih opaženih vrst prevladuje predvsem podzdružba Abieti-Fagetum
omphalodetosum, ki je najbolj zastopana podzdružba v območju.
V gozdnogospodarskem razredu Abieti-Fagetum omphalodetosum s skupinsko postopnim
gospodarjenjem so najbolj zastopani: kozača, koconogi čuk in gozdni jereb, v razredu
Abieti-Fagetum clematidetosum črna žolna, v razredu gozdni rezervati prevladujejo vrste z
ozkimi ekološkimi nišami, in sicer belohrbti in triprsti detel ter mali muhar. V razredu
Abieti-Fagetum typicum sem pogosteje opazoval koconoge čuke in male skovike. Izmed
razvojnih faz gozda prevladujeta odrasli fazi, in sicer debeljak in pomlajenec. V najbolj
mozaičnih gozdnih strukturah se zadržuje črna žolna. Največjo mozaičnost mladovja pa
zasledimo v habitatih gozdnega jereba. Mali muhar se zadržuje v sestojih z najvišjo lesno
zalogo (mediana je 649 m 3 /ha), koconogi čuk pa v sestojih z najnižjo lesno zalogo
(mediana je 315 m 3 /ha). Največji odmik v višini lesne zaloge je bil zabeležen v habitatih
belohrbtega detla. Habitata slednjega in malega muharja imata največji delež listavcev v
lesni zalogi, medtem ko imata mali skovik in koconogi čuk največji delež iglavcev.
Najožjo nišo ima mali muhar, kozača pa najširšo. Med sovami ima najožjo nišo koconogi
čuk, med plezalci pa belohrbti detel. Niše sov se razmeroma dobro prekrivajo, medtem ko
se pri plezalcih slabše. Največje prekrivanje delov niš je med kozačo in gozdnim jerebom,
najmanjše pa med črno žolno in belohrbtim detlom. Zadnji dve vrsti imata zelo različne
ekološke zahteve, pa čeprav imata obe habitat na drevesnih deblih ali v njih.
V pragozdnih rezervatih prevladujejo vrste iz reda pevcev. Dominantne vrste v obeh
rezervatih so ščinkavec (Fringilla coelebs), taščica (Erithacus rubecula), dolgoprsti
plezalček (Certhia familiaris), stržek (Troglodytes troglodytes) in menišček (Parus ater),
v pragozdu Strmec pa še rdečeglavi kraljiček (Regulus ignicapillus). V Krokarju sem
opazoval 41 vrst, v Strmcu pa 27. V prvem od obravnavanih vrst živijo kozača, belohrbti in
triprsti detel, črna žolna in mali muhar, medtem ko v Strmcu ni malega muharja in
belohrbtega detla. Različna vrstna sestava ptic je verjetno vzrok v drugačni zgradbi in
starosti sestojev, velikosti rezervata ter v razmerju iglavcev in listavcev. Strmec je v fazi
razgradnje na prisojni strani in z večjim deležem iglavcev v lesni zalogi kot Krokar, kar
manj ustreza tema dvema vrstama. Združbi ptic v obeh pragozdnih ostankih sta si podobni.
97