polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
9 POVZETEK
Naloga je imela namen proučiti vpliv nekaterih ekoloških (gozdna združba, nadmorska
višina, naklon terena, relief, obrod posameznih drevesnih in grmovnih vrst idr.) in drugih
dejavnikov (gozdnogospodarski razred, razvojna faza gozda, lesna zaloga, predpisan etat,
lovno gospodarjenje) na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih Kočevske. Te vrste so:
kozača (Strix uralensis), koconogi čuk (Aegolius funereus), mali skovik (Glaucidium
passerinum), gozdni jereb (Bonasa bonasia), črna žolna (Dryocopus martius), belohrbti
detel (Dendrocopos leucotos), triprsti detel (Picoides tridactylus) in mali muhar (Ficedula
parva). Sove so vrste blizu vrha prehranjevalne verige in sekundarne gnezdilke v drevesnih
duplih. Gozdni jereb je edina talna gnezdilka, ki se hrani s hrano rastlinskega izvora,
medtem ko je prehrana drugih obravnavanih vrst živalskega izvora. Predstavniki iz reda
plezalcev so ozki drevesni specialisti, ki vse življenje preživijo večinoma na gozdnem
drevju. Največja je črna žolna, ki dolbe večja dupla. Mali muhar je edini predstavnik iz
reda pevcev. Izmed izbranih vrst je edini selivec, druge so stalnice. Gnezdi v drevesnih
duplih, žuželke pa lovi v zraku. Vse izbrane vrste so v prilogi na seznamu Direktive o
pticah in so varovane vrste v evropskem omrežju Nature 2000 Kočevsko – Kolpa.
Opazovanja o izbranih vrstah sem beležil od leta 1985 do 2004. Upošteval sem podatke
posameznih opažanj kot tudi različnih popisov v območju s točkovno, transektno ali
kartirno metodo (Bibby, 1992), s katerimi sem zajel tudi obravnavane vrste ptic. Širino
ekološke niše sem izrazil z vrednostjo Shannon-Wienerjevega diverzitetnega indeksa,
oceno prekrivanja niš pri obravnavanih dejavnikih pa z MacNaughton-Wolfovim
podobnostnim indeksom. S kartirno metodo sem popisal ptice v pragozdnih rezervatih
Krokar in Strmec. Posamezne vrste sem razvrstil po dominanci števila parov. Primerjavo
podobnosti ptičjih združb v obeh pragozdnih ostankih sem primerjal s Sörensonovim
indeksom. Poleg ptic sem ocenjeval tudi obrod glavnih drevesnih vrst in leske. Ekološke
podatke sem povzel iz gozdarskega informacijskega sistema za tiste odseke ali oddelke,
kjer sem opazil izbrano vrsto ptice. Poleg tega sem pregledal del gozdnogospodarskih in
podrobnih gojitvenih načrtov, da bi ugotovil, ali se v njih pojavljajo kakršni koli varstveni
ukrepi. Iz lovsko gojitvenih načrtov Kočevsko-belokrajinskega lovsko gojitvenega
območja sem pridobil podatke o vlaganjih v lovišča in letnem odstrelu.
Gozdnogospodarsko območje Kočevje leži v jugozahodnem delu Slovenije in obsega
površino 117.958 ha, od katere gozd porašča 77,6 %. Geološka podlaga so večinoma
apnenci in dolomiti. Zaradi hitre izmenjave zračnih mas in vpliva različnih klimatskih
tipov uvrščamo to območje med interferenčno klimo. Dolgoletna povprečna količina
padavin je 1381 mm. Pozimi je pokrajina običajno prekrita z debelo snežno odejo. Večji
del obravnavanega območja leži na kraškem terenu z značilnimi kraškimi pojavi. Sega vse
od 1289 metrov nad morjem na Goteniškem Snežniku pa vse do najnižje točke pri Dolu ob
reki Kolpi (190 metrov). Najbolj značilne gore so Kočevski Rog, Goteniška gora z
Borovško goro, Velika in Mala gora, Stojna in Mačkovec nad reko Iško. Največ je
jugozahodnih leg, najmanj pa severozahodnih. Prevladujejo pretežno listnati gozdovi z
večnamensko rabo. Od gozdnih združb prevladujejo dinarska jelova bukovja (Omphalodo-
Fagetum), ki so večinoma uvrščena v največji gozdnogospodarski razred, skupinsko
raznodobne jelovo-bukove gozdove (20,6 %). Manj je razreda bukovih gozdov s 14,6 %
96