polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
gozdnogospodarskih razredih ter vrsto zatočišč (Gozdnogospodarski … 2003). Glede na
vzorčni pregled šestih gozdnogospodarskih načrtov enot so v poglavju Živalski svet
večinoma predstavljene vedno iste vrste. Nekatere so omenjene celo tam, kjer nimajo
osnovnih življenjskih razmer (npr. vodomec v gospodarskih enotah brez vodotokov). V
smernicah gozdnogospodarskih razredov se habitati za ptice, kot je odmrlo, plodonosno in
votlo drevje, omenjajo največ v razredu 7000 (preglednica 10). V podrobnih gozdno
gojitvenih načrtih bomo komajda našli kako besedo o ukrepih za ptice. V glavnem so v
načrtovalnih in v negovalnih enotah (preglednica 11) omenjene posebne strukture in mirne
cone, imenovane zatočišča ali ekocelice, kot so: brlogi, kaluže, izviri, jame, skupine
starega drevja, zavarovane drevesne vrste, posebna drevesa. V načrtovalnih enotah je to
omejeno skoraj v četrtini vseh izbranih podrobnih gozdno gojitvenih načrtih, v negovalnih
enotah pa v eni petini načrtov. Iz izkušenj avtorja je na terenu situacija boljša, kot je to
razvidno iz gojitvenih načrtov. Nekateri revirni gozdarji nočejo posebej vpisovati habitatov
zelo redkih vrst, ker so zaradi tega lahko še bolj izpostavljeni in s tem bolj ranljivi. Mnogi
ne vpisujejo dreves z dupli in sušic, ker je le-tega veliko, ipd. Ravno tako tudi v lovsko
gojitvenih načrtih obravnavane vrste niso omenjene, oziroma niso omenjeni ukrepi za
izboljšanje razmer za te vrste. Za gozdnega jereba je bilo izdanih veliko posrednih
ukrepov, in sicer pozitivnih za odstrelom malih plenilcev (slika 14) in posredno negativnih
z vsakoletno vakcinacijo lisic. Podrobnejših usmeritev za posamezne obravnavane živalske
vrste ni v nobenem pregledanem načrtu. V glavnem je najti le splošne usmeritve, ki
nekaterim vrstam na določenih lokacijah zelo ustrezajo, za nekatere vrste pa so usmeritve
presplošne ali celo v nasprotju z zahtevami vrst (primer gozdni jereb in krmišča na istih
lokacijah).
Pravilnik o varstvu gozdov (2000) predpisuje varstvo posameznih redkih varovanih vrst
ptic in drugih organizmov. V gozdnogospodarskih načrtih enot se za nekatere vrste
izločajo deli gozda z zatočišči ali v posameznih primerih celo z gozdnimi rezervati, npr. za
orla belorepca (Haliaeetus albicilla). Dvajset vrst ptic, ki jih omenja uredba o Naturi 2000
(Uredba o posebnih varstvenih območjih – Natura 2000, 2004) za območje Kočevsko –
Kolpa, se premalo ali sploh ne omenja v gozdarskih in lovsko gojitvenih načrtih. Izmed
ptic je največ pozornosti posvečeno varstvu habitata divjega petelina (Tetrao urogallus).
Posredno je sonaravno gospodarjenje z gozdom razmeroma dobra osnova za nadaljnje
ustreznejše ohranjanje ugodnega stanja za te evropsko pomembne varovane vrste.
Ohranjanje ugodnega stanja predvideva tudi Habitatna direktiva v 6. členu (Council
Directive, 1992). Omenjena direktiva zahteva tudi ustrezne načrte upravljanja in
preverjanje stanja. Vse obravnavane vrste so na seznamu varovanih vrst Nature 2000
Kočevsko – Kolpa. Na vse te vrste ima znaten vpliv gospodarjenje z gozdom in divjadjo.
Za ohranitev vitalnih populacij je nujno za vsak ptičji ceh ali celo za vsako vrsto izdelati
ustrezen načrt upravljanja kot sestavni del upravljalskega načrta z divjimi živalmi (wildlife
management) v celotnem prostoru oziroma v različnih ekosistemih. Načrti za
gospodarjenje z gozdom in divjadjo bodo morali v prihodnje še podrobneje upoštevati in
vgrajevati v svoje načrte usmeritve upravljanja z divjimi živalmi in njihovimi habitati.
Graditi moramo na celostnem in resnično multifunkcionalnem pristopu pri gospodarjenju s
celotno gozdno krajino. Usmeritve v smeri New Forestry (Scherzinger, 1996) vodijo v
degradacijo večjega dela gozda, kjer večina vrst z ozkimi ekološkimi nišami izgine.
93