polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
(npr. divji petelin Tetrao urogallus; Čas, 1999). Na to vrsto pa zelo močno vplivajo
spremembe v gozdovih in njihovi rabi (Čas in Adamič, 1998; Čas, 2001).
Številčni odstrel plenilskih vrst je različen od vrste do vrste. Izmed plenilskih vrst je vsako
leto uplenjenih največ lisic (slika 14). Lovstvo kot gospodarska panoga ima močan vpliv z
velikim vnosom hrane v gozdni ekosistem (preglednica 13) in s tem vpliv na preživetje in
razporeditev ciljnih vrst divjadi. Pri tem sta poleg količine krme pomembni tudi vrsta in
razporeditev krmišč. Od obravnavanih vrst je verjetno bolj prizadet gozdni jereb kot talni
gnezdilec. Potencialni plenilci njegovih gnezd in mladičev so divji prašiči, lisice, jazbeci
in rjavi medvedi. Objedanje gozdnega rastja s strani velikih herbivorov je najizrazitejše v
okolici krmišč. Pogosto so ta nameščena v gozdovih v zaraščanju in vključena v
gozdnogospodarski razred 7000 (prednostne površine za divjad). V teh zaraščajočih se
gozdovih so primerni habitati za gozdnega jereba. Jelenjad in srnjad pa z objedanjem
izločata nekatere grmovne in drevesne vrste (Gozdnogospodarski … 2003), ki jih gozdni
jereb nujno potrebuje za uspešnejše preživetje.
7.11 GOZDNOGOSPODARSKO IN LOVSKO GOJITVENO NAČRTOVANJE TER
NATURA 2000
Izmed gozdnih vrst ptic je bil v preteklosti najbolje raziskan divji petelin (Tetrao
urogallus). Adamič (1987) je celovito raziskal bionomijo vrste, razširjenost in njene
ekološke zahteve ter podal predloge za usmerjanje gospodarjenja z gozdom v njegovem
habitatu. Upadanje vrste in dobra raziskanost sta botrovala vključevanju varovanja divjega
petelina v gozdnogospodarske in lovsko gojitvene načrte. Drugim vrstam ni bilo v
gozdnogospodarskih načrtih posvečeno veliko pozornosti. Z Območnim
gozdnogospodarskim načrtom Kočevje 1991 – 2000 (Gozdnogospodarski … 1993) so
vključili tudi smernice za ohranjanje posebnih habitatov v gozdu, ki so pomembni tudi za
obravnavane vrste.
Ena najpomembnejših usmeritev v gozdnogospodarskih načrtih enot je načrtovana višina
poseka iglavcev in listavcev. V odsekih/oddelkih s habitati belohrbtega detla in malega
muharja je ta minimalen, nekoliko večji v habitatu triprstega detla (slika 36). Najvišji
predvideni posek je v habitatu malega skovika. Skupni etat na hektar v habitatih izbranih
vrst je za 63 % manjši od povprečja v celotnem območju (preglednica 14). Glede na
ekološke zahteve posameznih vrst višina etata večinoma ustreza tudi obravnavanim vrstam
ptic, oziroma oblikovanju njihovih habitatov. Količina kubičnih metrov predvidenega
poseka je le en kvantitativen kazalec. Še pomembnejša je razporeditev odkazila, oziroma
izbira posameznih dreves za posek. Ob tem pospešujemo plodonosno drevje, grmovje in
plodonosne zeli. Ohranjamo habitate, kot so odmrlo drevje, drevje z dupli ter drevje, ki je
pomembno za ohranjanje biotske pestrosti.
V gozdnogospodarskih načrtih je sonaravni način dela z gozdom vgrajen v celoten sistem
načrtovanja in dela z gozdom. Ohranjajo se habitati omenjenih vrst s puščanjem dreves z
dupli, sušic in zatočišč (ekocelic). Območni gozdnogospodarski načrt Kočevje iz leta 1991
– 2000 je na splošno predstavil vrsto in število sušic ter zatočišč, medtem ko naslednji
OGGN Kočevje vsebuje delež prepuščene odmrle lesne zaloge po posameznih območnih
92