polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
veliko skupnega z drugima dvema gozdnima sovama (MNi.=0,69). Nekoliko manjše je
prekrivanje niš med koconogim čukom in malim skovikom (preglednica 31). Razlaga je v
tem, da se mali skovik izogiba koconogemu čuku, ki je njegov potencialni plenilec. Na
splošno je za sove značilno razmeroma veliko prekrivanje ekoloških niš, ker izkoriščajo
podoben vir hrane. V pragozdnih ostankih z raznovrstnimi dupli v drevju pa najdemo le
največjo sovo, kozačo (preglednica 33).
Prekrivanje ekoloških niš med koconogim čukom in črno žolno je nekoliko manjše
(MNi.=0,62). Za ti dve vrsti je značilen medvrstni odnos komenzalizem, od katerega ima
korist koconogi čuk, medtem ko črna žolna v odnosu nima ne koristi ne škode. Še manjše
pa je prekrivanje niš med vrstami iz reda plezalcev, ki niso v očitni konkurenci, kar zadeva
izbor habitata in prehranjevalnih niš. V pragozdnem rezervatu Krokar živijo vse tri vrste. V
njem je obilje gnezdilnih niš v starem in odmrlem drevju. Prehranjevalni habitat imajo zelo
raznolik, triprsti detel skoraj izključno na iglavcih, belohrbti detel pa predvsem na
listavcih. Črna žolna ima od vseh najširšo nišo (preglednica 30). Prehranjevalne in
gnezdilne niše plezalcev so bolj diferencirane, zato je zanje značilno manjše prekrivanje
kot pri sovah (preglednici 32, 31).
Med obravnavanimi vrstami se niše najbolj prekrivajo med kozačo in gozdnim jerebom
(MNi.=0,8). Vrsti se zadržujeta v podobnih območjih, kjer lahko kozača potencialno pleni
gozdnega jereba. V tajgi gozdne jerebe plenijo tudi sove, npr. kozača in skobčevka (Surnia
ulula), z 12% zimskih uplenitev (Judakov, 1968, cit. po Bergmann in sod., 1996).
Mali muhar je komenzal v duplih plezalcev, hkrati pa je lahko plen sov. Verjetno mu je
najnevarnejši mali skovik, ker lovi ptice te velikosti tudi podnevi, najmanj nevarna pa
kozača, saj je bolj okorna in je to zanjo majhen plen. Oba lovita lahko tudi podnevi.
Kozača s plenilskim odnosom do drugih vrst sov posredno ščiti malega muharja in verjetno
prihaja do neobveznega komenzalizma, podobno kot je ugotovil Vrezec (2004) za
koconogega čuka.
7.8 OBRODI DREVJA IN GRMOVJA TER SUŠENJE DREVJA
Občasni obrodi drevja in grmovja zanihajo prehranjevalne razmere predvsem za
obravnavane vrste gozdnih sov. V letih, ko ni obroda, sove ne gnezdijo (Mikkola, 1983).
Največji obrodi bukve in drugih vrst so bili zabeleženi leta 1991 in 1992 ter v obdobju
2001-2003. V letih obroda žira in drugih drevesnih vrst so gnezdile sove. V teh letih je bilo
več opazovanj obravnavanih vrst (slika 18). Pred obdobji velikih obrodov so bila bolj
sušna leta (slika 6), kar je povzročilo večji obrod in posledično večjo oslabelost drevja ter
namnožitev predvsem podlubnikov (slika 13). Poleg sov so imele tako boljše
prehranjevalne razmere tudi vrste iz reda plezalcev (semena drevja in podlubniki).
90