polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
Mali muhar izbira sestoje s starejšimi razvojnimi fazami, saj je mediana lesne zaloge kar
649 m 3 /ha. Mozaičnost debeljaka je največja v habitatih malega muharja. Delež površin
pomlajencev je v habitatih malega muharja med največjimi. Večji delež pomlajencev v
habitatih ima le še belohrbti detel. Staro drevje v pomlajencih z visoko lesno zalogo
oblikuje posebne življenjske razmere, ki jih ti dve vrsti potrebujeta.
7.7 VPLIV NEKATERIH EKOLOŠKIH DEJAVNIKOV NA POJAVLJANJE
IZBRANIH VRST PTIC
7.7.1 Izbor habitata
Za ceh sov sta pomembnejša dva faktorja, in sicer hrana ter primerno gnezdišče. Kozača
zaseda tudi tista območja, kjer ni ustreznih gnezdišč, je pa obilica primernega plena. Par
brani teritorij pred sosednjimi pari. Gnezdi le v letih z obilico plena in če so na voljo
ustrezne gnezdilne niše (Mikkola, 1983). Obilje hrane in pomanjkanje primernih
gnezdilnih niš je kozačo prisililo, da si izbira različna mesta za gnezdenje, od dimniških
dupel, starih gnezd do votlih panjev na tleh (Perušek, 1998). Pomembni so bogati obrodi
bukovega žira v jelovo-bukovih in bukovih gozdovih. Takrat je več hrane za male sesalce.
Krošnje jelk in smrek pa zagotavljajo primerno dnevno in še posebej zimsko zatočišče.
Habitat koconogega čuka so mešani gozdovi z večjim deležem iglavcev. Kot za druge je
tudi zanj ključna ponudba zadostne količine hrane in gnezdilnih dupel. Glede gnezdenja je
ozek specialist in vezan na dupla črne žolne (Mebs in Scherzinger, 2000), ki jih je največ v
starih bukovih drevesih. To lahko uspešno nadomešča z uporabo primernih gnezdilnic
(Mikkola, 1983). Habitat malega skovika so tudi sekundarni iglasti gozdovi, kjer ni drugih
vrst sov. Značilen primer je že omenjeno gnezdo v trepetliki (duplo velikega detla) sredi
smrekovega drogovnjaka v gozdnogospodarski enoti Mozelj. Habitat gozdnega jereba na
obravnavanem območju je močno strukturiran gozd s plodonosnimi drevesnimi in
predvsem grmovnimi vrstami (lesko). Večinoma so to robovi zaraščajočih se pašnikov in
drugih kmetijskih površin na obrobju odraslih gozdnih sestojev. Vitalna populacija je po
gozdovih na kolpskem grebenu v močneje strukturiranih gozdovih v više ležečih,
mozaičnih predelih od Travne gore, Loškega potoka do Drage.
Vrste iz ceha plezalcev so vezane na drevesna debla. Večja ko je vrsta, večji premer debla
potrebuje za izdelavo gnezdilnega dupla. Črna žolna živi v habitatih z najnižjo lesno
zalogo. Potrebuje pa posamezna debela drevesa za izdelavo gnezdilnega dupla. V
presvetljenih gozdovih, kjer se zadržuje, je veliko lesnih mravelj, katerih ličinke so njena
pomembna hrana. Glede hrane je vezana na iglavce, gnezdilno duplo najpogosteje izdela v
zelo debelih deblih še živih listavcev. V nasprotju z njo je belohrbti detel vezan predvsem
na listavce. Živi pretežno v listnatih gozdovih in izdolbe gnezdilno duplo v odmrla ali
delno odmrla debla in v debelejše veje listavcev (Weselowski, 1995). Rajši ima sestoje z
visoko lesno zalogo (slika 47). Triprsti detel išče hrano na iglavcih. Gnezdilno duplo dolbe
le v odmrle iglavce (Hess, 1983), kar pomeni, da je njegova gnezdilna niša zelo ozka.
Najširšo nišo ima črna žolna, najožjo pa belohrbti detel (preglednica 30).
88