polno besedilo - Digitalna knjižnica BF - Univerza v Ljubljani

Perušek M. Vpliv nekaterih ekoloških in drugih dejavnikov na razširjenost izbranih vrst ptic v gozdovih kočevske.
Mag. delo. Ljubljana. Univ. v Lj., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 2006
načrtnega puščanja odmrle biomase je tu več sušic, kar je ključni habitat za predstavnike iz
reda plezalcev.
Mali muhar se najpogosteje zadržuje v združbi Abieti-Fagetum typicum. Navadno so to
vrtačasti tereni, kjer se pojavljajo fragmenti različnih gozdnih združb. V večjih vrtačah s
sklenjenimi krošnjami odraslega drevja vladajo ugodne mikroklimatske razmere za to vrsto
oziroma njen plen.
7.6 VEZANOST NA TIP IN STRUKTURO GOZDA
Najbolj homogene gozdove glede razmerja razvojnih faz izbira koconogi čuk, najbolj
heterogene pa črna žolna (preglednici 23, 24). Razgibana sestojna zgradba z večjim
deležem odraslih iglavcev je pomemben habitat črne žolne. Tu so ugodnejše razmere za
lesne in druge mravlje, ki so v času gnezdenja njena glavna hrana. V starejših sestojih
listavcev – običajno v starih bukovih drevesih – pa izdolbe dupla za gnezdenje in
prenočevanje. Drugi dve vrsti plezalcev, belohrbti in triprsti detel, sta najpogosteje
zastopani v gozdnogospodarskem razredu gozdni rezervati. Obilje odmrlih listavcev
izkoristi belohrbti detel, ki si kleše gnezdilna dupla v odmirajočih bukovih drevesih. Na
odmrlih iglavcih (jelke in smreke) se prehranjuje in izdeluje dupla triprsti detel. Sušenje
iglavcev, še posebno bolj številnih jelk na višjih nadmorskih višinah, mu omogoča trenutno
ugodne prehranjevalne razmere. Število opazovanj je razmeroma majhno, iz česar
sklepamo na nizko gostoto triprstega detla. V prihodnje se bo populacija omenjene vrste
verjetno še zmanjševala zaradi stalnega zmanjševanja jelke v lesni zalogi. S tem se
spreminjata tudi struktura gozda in zastopanost drevesnih vrst v korist bukve. V
opazovanih odsekih/oddelkih se velika razdrobljenost mladovja pojavlja predvsem zaradi
t.i. »sušenja jelke«. Odmrlih listavcev je razmeroma malo, zato je tudi nizka številčnost
belohrbtih detlov.
Kozači ustreza strukturiran gozd z vrzelmi, jasami in odraslim gozdom (Mikkola, 1983).
Izbira gozd s skupinskim postopnim gospodarjenjem v združbi Abieti-Fagetum
omphalodetosum. Prebiva tudi v vseh pragozdnih rezervatih, verjetno zaradi obilja
primernih habitatov za gnezdenje v votlih in odmrlih deblih. Drugih dveh vrst sov pa tam
ni. Mali skovik izbira tisto, kar mu ostane, oziroma se zadržuje tam, kjer je dovolj
primernega plena. Ima bistveno večjo ponudbo gnezdilnih dupel kot koconogi čuk. Za
gnezdenje uporablja dupla velikega in triprstega detla (Mebs in Scherzinger, 2000).
Opazoval sem ga v drugih gozdnogospodarskih razredih kot kozačo, in sicer v Abieti-
Fagetum festucetosum prebiralni, Abieti-Fagetum typicum skupinsko postopno
gospodarjenje in v Abieti-Fagetum hacquetietosum zasmrečeni (preglednica 22).
Gozdni jereb je ptičja vrsta gozdnih robov. Zaraščajoče se površine in bogato strukturirani
gozdovi je njegov osnovni habitat (Mikuletič, 1984). Mozaičnost mladovij je v
odsekih/oddelkih, kjer je bil opazovan največkrat (preglednica 25). Izmed drevesnih vrst je
nekoliko več iglavcev v lesni zalogi (preglednica 28), s tem da je skupna lesna zaloga med
najnižjimi glede na druge obravnavane vrste. Veliko območij gozdnega jereba je na
površinah v zaraščanju z nižjimi lesnimi zalogami.
87