SPEKTROFOTOMETER - Univerza v Ljubljani

UNIVERZA V LJUBLJANI 

GRAFI NE IN INTERAKTIVNE KOMUNIKACIJE 

SPEKTROFOTOMETER 

BEJI Renata 

MILAK Zineta 

Mentorica: doc. dr. Tadeja Muck 

Mentorica pri eksperimentalnem delu: dr. Helena Gabrijel i

KAZALO VSEBINE 

Tiskarski postopki: SPEKTROFOTOMETER 

1. UVOD .................................................................................................................................... 3 

2. SPEKTROFOTOMETER................................................................................................... 4 

2.1 OPIS DELOVANJA......................................................................................................... 4 

2.2. ZGRADBA SPEKTROFOTOMETRA........................................................................... 5 

2.2.1. Difuzno refleksijski del spektrofotometra................................................................. 6 

2.2.2. Opti ni del spektrofotometra.................................................................................... 6 

2.2.3. Fotometrijski del spektrofotometra .......................................................................... 7 

2.3. VRSTE SPEKTROFOTOMETROV IN KVALITETA TISKA ..................................... 9 

2.4. STANARDIZIRANI POGOJI MERJENJA.................................................................. 11 

2.5. UPORABA V PRAKSI ................................................................................................. 13 

2.6. PRAKTI NI DEL ......................................................................................................... 14 

2.6.1. Prvi del ................................................................................................................... 14 

2.6.2. Drugi del ................................................................................................................ 17 

3. ZAKLJU EK..................................................................................................................... 19 

4. LITERATURA ................................................................................................................... 20 

Beji Renata, Milak Zineta 1

KAZALO SLIK 


Slika 1: Zgradba spektrofotometra............................................................................................. 5 

Slika 2: Princip delovanja fotoelementa in njegovo zgradbo..................................................... 8 

Slika 3: Primer sodobnih avtomatskih spektrofotometrov: »X-Rite DTP41B AutoScan 

Spectrophotometer – USB«........................................................................................................ 9 

Slika 4: Primeri sodobnih avtomatskih sistemov s spektrofotometrom: »X-Rite Pulse 

ColorElite System« .................................................................................................................... 9 

Slika 5: Primer prenosnega spektrofotometra »X-Rite SP60 Portable Sphere 

Spectrophotometer« ................................................................................................................. 10 

Slika 6: Shematski prikaz geometrij merjenja.......................................................................... 12 

Slika 7: Primeri barv za prvi del prakti nega dela ................................................................... 15 

KAZALO TABEL 

Tabela 1: Izmerjene L*a*b* vrednosti..................................................................................... 16 

Tabela 2: E barv v parih......................................................................................................... 16 

Tabela 3: L*a*b* vrednosti barv na razli nih materialih......................................................... 17 

Tabela 4: ∆E na razli nih materialih........................................................................................ 18 

KAZALO GRAFOV 

Graf 1: L*a*b barvne vrednosti ............................................................................................... 16 

Graf 2: barvne razlike na razli nih materialih.......................................................................... 18 


1. UVOD 


Barve se ve ini ljudi zdijo nekaj samoumevnega, a le malo je takih, ki se poglabljajo v 

vzroke za ta pojav, še manj pa tistih, ki se spuš ajo v podrobnejšo analizo. Objekte obi ajno 

vidimo obarvane, ker oko zazna tisti del vidnega spektra svetlobe, ki ga objekt odbije. Vendar 

se del svetlobe tudi vpije v samo telo. Na analizi razlike med vpadlo in odbito svetlobo pa 

temeljijo vse spektrofotometri ne meritve, s pomo jo katerih lahko dolo imo opti ne lastnosti 

danega objekta. 

Na podro ju grafi ne industrije je uporaba spektrofotometrov nujno potrebna, saj 

omogo a ponovljivo in natan no numeri no vrednotenje barv. Ponavadi so povezani v 

ra unalniške sisteme, ki imajo že inštalirane sisteme za barvno metriko, ter tako olajšajo 

vodenje in kontrolo tiska. 


2. SPEKTROFOTOMETER 

2.1 OPIS DELOVANJA 


Ker snov svetlobo lahko tako odbija kot prepuš a ali absorbira, poznamo ve na inov 

merjenja in posledi no ve vrst spektrofotometrov (transmisijski, remisijski itd.) 

Spektrofotometer je opti ni inštrument, ki meri spektralne podatke, torej koli ino in jakost 

svetlobne energije, ki jo objekt odbija (prepuš a ali absorbira). Odbojnost se meri v intervalih 

vzdolž vidnega dela spektra. Od natan nosti je odvisno ali reflektirano svetlobo merimo s 

koraki 1, 5 ali 10 nm (spektrofotometer Digital Swatch-book meri odbojnost pri 31 izbranih 

valovnih dolžinah s korakom 10 nm). Iz izmerjenih vrednosti refleksij se nato izmerijo 

trikromati ne vrednosti X, Y in Z. Ker te triobmo ne vrednosti ne dobimo s pomo jo filtrov, 

ampak iz celotnega spektra, je absolutna natan nost spektrofotometrov zelo visoka. 

Spektrofotometri ne meritve združujejo kompletno barvno informacijo, kar lahko grafi no 

predstavimo s spektralno krivuljo. 

V tridimenzionalnem barvnem prostoru lahko prikažemo zvezo fizikalnih in vizualnih 

lastnosti barve. Amplituda valovanja dolo a položaj barve na osi svetlosti, frekvenca valovanja 

ozna i lokacijo na osi nasi enosti, valovna dolžina pa dolo a kot barvitosti. 

Spektrofotometri so lahko samostojni ali vklju eni v ra unalniške sisteme. Na trgu 

najdemo razli ne spektrofotometre (prenosne, kombinirane, stacionarne, 

refleksijske, transmisijske itd). Refleksijski spektrofotometri so v grafiki najpogostejši, 

delujejo na osnovi razlike med vpadlo in odbito svetlobo in omogo ajo dolo anje refleksijskih 

vrednosti vzorca v vidnem delu spektra (380nm - 780nm). Specialni spektrofotometri pa 

omogo ajo merjenje tudi v UV in IR delu spektra, ti pa so precej druga ni zaradi tehni nih 

zahtev, ki jih dolo ajo meritve v teh valovnih dolžinah. 

Ve ina spektrofotometrov za analizo uporablja monokromator prizmati ne ali mrežaste 

oblike (difrakcijsko rešeto), obstajajo pa tudi taki, ki za analizo uporabljajo vrsto 

fotosenzorjev ali krožni filter. V IR delu spektra so zelo pogosti tisti, ki uporabljajo FTIR 

tehniko (Fourier transform spectroscopy). Slednja temelji na Fourierovi ena bi: 


2.2. ZGRADBA SPEKTROFOTOMETRA 


Vsak spektrofotometer je zgrajen iz treh osnovnih delov: 

difuzno-refleksijski del 

opti ni del 

fotometrijski del 

Slika 1: Zgradba spektrofotometra 



2.2.1. Difuzno refleksijski del spektrofotometra 

Difuzno-refleksijski del spektrofotometra je sestavljen iz 

vira svetlobe, 

svetlobnih filtrov, 

Ulbrichtove krogle ali cilindera, 

merilne odprtine, 

izhodne odprtine za merjenje odbite svetlobe, 

odprtine pasti za lesk. 

Vir svetlobe in svetlobni filtri 

Za spektrofotometri ne meritve uporabljamo t.i. hladne svetlobne vire, npr. 

halogenske žarnice ali ksenonove bliskavice. Omenjeni svetlobni viri dajejo s prehodom 

svetlobe skozi filter D65 standardizirano svetlobo D65. 

Ulbrichtova krogla in odprtine 

Svetloba, ki potuje skozi filtre, pade v t.i. Ulbrihtovo kroglo. Ta je z notraje strani 

prevle ena z neselektivnim premazom (MgO, BaSO4) od katerega se svetloba difuzno odbije. 

Krogla ima tri odprtine: 

odprtino za vzorec, 

odprtino za merjenje odbite svetlobe s površine vzorca in 

odprtino za izklju itev/vklju itev leska vzorca. 

Geometrija merjenja (oz. konstrukcijska izvedba spektrofotometra) dolo a medsebojni 

položaj prvih dveh odprtin. 

2.2.2. Opti ni del spektrofotometra 

Opti ni del spektrofotometra je sestavljen iz: 

sistema dveh zbiralnih le (skupaj z vstopno režo v goriš u) in 

monokromatorja. 

Zbiralne le e 

Sistem zbiralnih le je lociran takoj za Ulbrichtovo kroglo. Le e zbirajo difuzno odbito 

svetlobo s površine vzorca. Svetlobni žarki, ki so se vzporedno odbili pod kotom 0° ali 8° 



(glede na normalo merjenega vzorca), po prehodu skozi prvo le o, padejo na drugo le o skozi 

vstopno režo, ki se nahaja v goriš u obeh zbiralnih le . Vzporedna svetloba, ki izhaja iz druge 

le e nato pada na monokromator. 

Monokromator 

Monokromator je naprava, ki razstavljanja svetlobo na posamezne valovne dolžine. 

Poznamo monokromatorje prizmati ne oblike, v rabi pa so tudi razli ne uklonske 

(difrakcijske) mrežice ali filtri. 

Uklonska mrežica je sestavljena iz enakih in enakomerno porazdeljenih (do 1000 na mm) 

rež, na katerih se vzporedna svetloba, ki pade nanje ukloni. Kot uklona svetlobe se pove uje z 

valovnimi dolžinami vpadle svetlobe (najmanjši uklonski kot ima modra svetloba, najve jega 

pa rde a). 

2.2.3. Fotometrijski del spektrofotometra 

Fotometrijski del spektrofotometra je zgrajen iz: 

fotoelektri nih sprejemnikov in 

analogno-digitalnega pretvornika. 

Fotoelektri ni sprejemniki 

To so fotoelementi za merjenje odbite svetlobe s površine vzorca, ki je spektralno 

razdeljena in vpada v Ulbrichtovo kroglo. 

Merjenje svetlobe, kot elektromagnetnega valovanja, lahko poteka le indirektno s 

pretvorbo v elektri no energijo. Pri tem gre za pojav, ki je vzrok te pretvorbe in ga imenujemo 

fotoefekt (definiran kot medsebojni vpliv med sevanjem in materijo; ta vpliv ozna ujeta 

absorpcija fotonov in nastanek prostih elektronov). Princip delovanja fotoelementa in njegovo 

zgradbo prikazuje Slika 2. 



Slika 2: Princip delovanja fotoelementa in njegovo zgradbo 

Svetloba potuje skozi kontaktni obro (O) in tanek porozni sloj (P) do polprevodniške 

plasti (P), kjer se svetloba absorbira in sproš ajo se elektroni (Slika 2). Ti prehajajo skozi 

polprevodno plast (S), ki je sestavljena iz selenskih ali silicijevih fotoelementov. Selenski 

fotoelement je bolj ob utljiv na svetlobo krajših valovnih dolžin, torej je njegova ob utljivost 

podobna ob utljivosti o esa pri dnevnem gledanju. Silicijev fotoelement je bolj ob utljiv na 

svetlobo daljših valovnih dolžin (torej odstopa od krivulje ob utljivosti o esa). Kljub temu se 

v spektrofotometrih uporablja predvsem silicijev fotoelement, zlasti zaradi njegovih ostalih 

dobrih lastnosti kot so: po asno staranje, nizka ob utljivost na temperaturo itd. Da bi 

prilagodili spektralno ob utljivost fotoelementa krivulji ob utljivosti o esa, uporabljamo 

posebne barvne filtre ali ustrezne korekcijske faktorje. Od polprevodnika elektroni potujejo 

proti nosilni kovinski ploš i, kjer se nahaja elektronski del spektrofotometra. Ta je zgrajen iz 

analogno – digitalnih pretvornikov. Le-ti pretvarjajo analogne signale fotoelementov v 

digitalne (signale v binarni obliki), ki jih potrebujemo za ra unalniško obdelavo. 



2.3. VRSTE SPEKTROFOTOMETROV IN KVALITETA TISKA 

Spektrofotometrija je dosti pripomogla k kvaliteti tiska, saj lahko z njim izmerimo 

natan no barvno vrednost. Z njim lahk proizvajalec izmeri to ne vrednosti željene barve ter 

jih vnese v ra unalnik ter stiska to no to barvo. Lahko pa tudi ”poskenira” kon ni odtis ter 

analizira barvne vrednosti ter se tako prepri a da je dobil to no barvo. Proizvajalcu pa 

spektrofotometer z efektivno uporabo kakršnegakoli barvnega produkta (od najosnovnejših, 

kot so ovitek, premazi, plasti ni elementi in tkanine do kompleksnih kot npr. avtomobili) 

zmanjša stroške povezane z morebitnimi reklamacijami ter privar uje na asu in materialu. 

Tudi razvoj spektrofotometrov teži k temu da bi izmerili im natan nejše barvne 

vrednosti na razli nih materialih z razli nimi standardi. Danes imamo že razvite dokaj 

sodobne in zelo hitre avtomatske spektrofotometre (t.i. »autoscan«), ki jih lahko 

povežemo z ra unalnikom (slika 3). Sodobna grafi na industrija zahteva uporabo 

spektrofotometrov, vklju enih v ra unalniške sisteme, za dolo anje barvnih vrednosti in razlik 

ter receptiranje barv po priloženih vzorcih (slika 4). 

Slika 3: Primer sodobnih avtomatskih spektrofotometrov: »X-Rite DTP41B AutoScan 

Spectrophotometer – USB« 

Slika 4: Primeri sodobnih avtomatskih sistemov s spektrofotometrom: »X-Rite Pulse 

ColorElite System« 



Poleg omenjenega pa imamo danes ne le stacionarne spektrofotometre, pa pa tudi 

prenosne (mobilne) spektrofotometre, ki so zelo prakti ni in s priro no težo (slika 5). Do 

razvoja prenosnih spektrofotometrov je prišlo predvsem zaradi zahtev uporabnikov po 

prenašanju aparata in lažji izvedbi meritev. 

Slika 5: Primer prenosnega spektrofotometra »X-Rite SP60 Portable Sphere 

Spectrophotometer« 

Mobilni (ro ni) spektrofotometri omogo ajo tudi kontrolno merjenje barv neposredno v 

proizvodnji (kontrola kakovosti) tako, da spektrofotoemter prenesemo v proizvodnjo in 

opravimo meritve na samem kraju. Prav tako ni ve potrebe po jemanju vzorcev, meritve pa 

so možne tudi na ve jih ter težje dostopnih objektih (predmetih), kar s stacionarnimi 

spektrofotometri ni bilo mogo e. 



2.4. STANARDIZIRANI POGOJI MERJENJA 

RGB barvni prostor je procesno odvisen in ni ponovljiv, torej je toliko razli nih RGB 

prostorov, kot je razli nih naprav (monitojev, skenerjev…). Zato procesno odvisni prostor 

pretvorimo v procesno neodvisnega, t.j standardizirani barvni prostor CIE L*a*b*, kjer paleta 

barv ni omejena s sposobnostjo naprave. 

RGB →→→→ CIE XYZ ali CIE L*a*b* 

Standard predpisuje: 

merska geometrija 0°/45°ali 45°/0° 

standardni opazovalec 2° 

svetlobni vir D50 

CIELAB barvni sistem 

rna mat podloga (z D 1.5 ±0.2) 

brez polarizacijskih filtrov 

barvne razlike naj se vrednotijo po CIELAB formuli 

Vrednotenje barv v grafiki je osnovano na standardu ISO 13655:1996 (v reviziji); SIST 

ISO 13655:1997 Graphictechnology - Spectral measurement and colorimetric 

computation for graphic arts images. 

Geometrija merjenja dolo a: 

vrsto osvetlitve vzorca; 

kot merjenja odbitih žarkov 

Glede na lastnosti oz vrsto merjenega vzorca izbiramo ustrezne geometrije merjenja (oz. 

konstrukcijske izvedbe spektrofotometra), saj za dolo ene vzorce potrebujemo ustrezno 

osvetlitev. 

Tako je na primer: 

za strukturirane površine vzorca je primerna difuzna osvetlitev d/0°in d/8°, vpliv leska pa 

lahko odpravimo s pomo jo t.i. pasti za lesk, ki absorbira zaradi leska odbito svetlobo; 

za svetle o in gladko površino je primerna geometrija 45°/0°, saj s pomo jo le-te 

izklju imo vpliv leska, svetloba se tu odbije po odbojnem zakonu pri emer je odbojni kot 


enak vpadnemu). 


Slika 6: Shematski prikaz geometrij merjenja 

Velja še omeniti dva nova standarda, ki se vse bolj in bolj uporablajata, to sta: 

SIST ISO 12647-1 Graphic technology – Process control for the manufacture of halftone 

colour separations proof and production prints – Part 1: Parameters and measurement 

methods Grafi na tehnologija – Vodenje procesa ozdelave rastriranih barvnih izvle kov, 

preskusnih in proizvodnih odtisov – 1.del: Parametri in merilne metode 

SIST ISO 12647-2 Graphic technology – Process control for the manufacture of halftone 

colour separations proof and production prints – Part 2: Offset processes Grafi na 

tehnologija – Vodenje procesa ozdelave rastriranih barvnih izvle kov, preskusnih in 

proizvodnih odtisov – 2.del: Procesi v ofsetnem tisku 

Gre za standarda pri ofsetnem tisku štiribarvne reprodukcije. Kontrola tiska poteka na 

poljih z rastrskimi tonskimi vrednostmi od 70 do 75%. Prav te površine pa najbolj vplivajo na 

kvaliteto tiska. Na kon ni rezultat pa vplivajo še druge spremenljivke, ki so dane po 

standardu: 

vrsta oz. tip papirja 

na in tiska 

vrste oz. na in izdleave ofsetnih ploš 

status spektrofotometra 

polarizacijski filtri 

pomemben je tudi sam postopek po standardu, ki smo ga spoznali tudi pri vajah. 


2.5. UPORABA V PRAKSI 


Spektrofotometer najprej ni lamo, saj ta naprava primerja odbito in vpadlo svetlobo, merilo 

za slednjo pa je ravno žarek, ki se odbija od idealno bele površine (ponavadi bel krogec na 

»pokrov ku«). S standardnim izvorom svetlobe A, C, D50 ali D65 osvetlimo vzorec pod 

kotom 45°. Reflektirana svetloba pri 0°se usmeri preko odklonskega zrcala na merilno glavo 

spektrofotometra, kjer se s pomo jo difrakcijske (uklonske) mrežice ali monokromatorja 

svetloba razcepi na posamezne komponente. Dolo ena valovna dolžina se usmeri proti merilni 

napravi sestavljeni iz fotodiode in senzorja (pod kotom 2° ali 10°). Spektrofotometer nam 

rezultate poda kot L*a*b* vrednosti ali kot barvne (kromati ne) koordinate x, y, z. Izmerjene 

vrednosti se lahko takoj primerjajo z referen nimi. Pri tisku lahko izra unamo spremembo 

zahtevane vrednosti in to digitalno posredujemo do dozerja rnila, ki popravi doziranje rnila 

in tako odpravi napako. 

S programskim orodjem npr. ColorShopÿs Spectral Compare lahko primerjamo oblike 

razli nih spektralnih krivulj (minimume, maksimume, prevoje) v celotnem delu spektra in tako 

prepre imo ali ugotovimo pojav mertametrizma. 


2.6. PRAKTI NI DEL 


Za izvedbo prakti nega dela sva uporabili spektrofotometer Gretag Macbeth Eye- 

One(i1). Karakteristike tega spektrofotometra so: svetlobni vir D50, brez polarizacijskih 

filtrov, 2°opazovalec, status E. 

Najprej sva ga priklopili na ra unalnik (PC), izbrali željene nastavitve (izpis podatkov) 

in ga ni lali. Nato sva opravili meritve na vzorcih; izbrali sva pare podobnih barv (vijoli ne, 

rumene, oranžne ter modre) na podobnih materialih. 

Merjenje s spektrofotometrom se je izkazalo kot zelo enostavno, saj merilno oko le 

nastaviš (s pomo jo malega okroglega »stojala«) na predel, ki ga želiš izmeriti in klikneš. 

Spektrofotometer obdela podatke ter v excel izpiše L*a*b* vrednosti. 

Lotili sva se primerjanja podatkov. 

2.6.1. Prvi del 

Opravili sva meritve na vzorcih; izbrali sva pare podobnih barv (vijoli ne, rumene, 

oranžne ter modre) na podobnih materialih. 



Slika 7: Primeri barv za prvi del prakti nega dela 



Vijoli na1 Vijoli2 Rumena1 Rumena2 Oranžna1 Oranžna2 Modra1 Modra2 

L* 44,49 57,13 88,14 84,72 64,6 65,54 53,74 57,34 

a* 26,23 24,98 -8,46 -2,08 26,2 20,12 -26,13 -27,04 

b* -19,28 -19,6 101,43 107,08 62,01 65,56 -48,96 -43,01 

Tabela 1: Izmerjene L*a*b* vrednosti 

Iz tabele je razvidno, da sta si navidez podobni barvi v paru po L*a*b* vrednostih precej 

razli ni. 

Razliko še jasneje ponazarja spodnji graf, ki vsebuje samo a* in b* vrednosti, saj bi 

upoštevanje L* vrednosti zahtevalo tridimenzionalni graf, iz katerega lega barve ne bi bila 

razvidna. Barvi v paru sta v istem kvadrantu in imata sicer podobno lego, vendar so odmiki 

(odmik prikazuje razliko med barvama) kljub vsemu precejšnji. 

b* 

120 

100 

80 

60 

40 

20 

-30 -20 -10 

0 

-20 

0 10 20 30 

-40 

-60 

a* 

Graf 1: L*a*b barvne vrednosti 

Z ena bo: E*ab = [( L*) 2 + ( a*) 2 + ( b*) 2 ] 1/2 sva matemati no natan no ponazorili 

razliko med barvama v paru (glej tabelo) 

barva E 

Vijoli na 12,71 

Rumena 9,18 

Oranžna 7,10 

Modra 7,01 

Tabela 2: E barv v parih 

Beji Renata, Milak Zineta 16 

V1 

V2 

R1 

R2 

O1 

O2 

M1 

M2


Najve ja razlika je opazna med vzorcema vijoli ne barve (V1, V2), najmanjša pa med 

modrima vzorcema (M1, M2). 

2.6.2. Drugi del 

Tokrat sva merili iste barve na razli nih materialih. Izmerili sva barve: cian, magenta, 

rumena, rna ter bela, uporabili pa sva materiale: navadni papir, sitotisk ter barve s koledarja 

Grafik, ki je zelo gladek. 

sitotisk 

C M Y rna bela 

L* 58,89 43,74 84,79 17,02 94,14 

a* 

b* 

- 

26,92 60,57 -12,89 0,26 -0,52 

- 

38,52 -6,29 72,37 0,59 -0,66 

primer navadnega 


L* 56,07 45,85 86,25 18,79 87,59 

a* 

b* 

- 

25,46 64,81 -9,45 -0,08 -0,73 

- 

44,85 -5,64 87,06 -1,32 1,73 

Koledar Grafik 


L* 58,12 48,42 80,76 7,44 94,17 

a* 

b* 

- 

28,41 71,99 -7,06 -0,41 -0,22 

- 

45,05 -6,97 91,21 -0,16 1,33 

Tabela 3: L*a*b* vrednosti barv na razli nih materialih 



Nato sva izra unali razliko med vsako barvo (razen bele) na razli nem materialu. 

E ( sitotisk -navaden) E (navaden - koledar) E (sitotisk - koledar) 

cian 7,08 3,60 6,74 

magenta 4,78 7,74 12,36 

rumena 15,16 7,29 20,13 

rna 2,63 11,41 9,63 

Tabela 4: ∆E na razli nih materialih 

Iz tabele je razvidno, da prihaja do razlik eprav smo merili iste barve. Že na otip sta si 

sitotisk in koledar najbolj razli na in zato tu posledi no prihaja tudi do najve jih odstopanj v 

barvah. Na razliko v materialu je najbolj ob utljiva rumena barva, ki je najsvetlejša in zelo 

trasparentna, zato pri tej barvi tudi prihaja do najve jih odstopanj. Presenetila pa naju je tako 

velika razlika pri rni barvi na razli nih materialih, saj je ta barva zelo temna in nasi ena. 

barvna razlika 

25 

20 

15 

10 

5 

0 

E ( sitotisk - 

navaden) 

Barvne razlike 

E (navaden - 

koledar) 

Graf 2: barvne razlike na razli nih materialih 

E (sitotisk - 

koledar) 

cian 

magenta 

rumena 

rna 


3. ZAKLJU EK 


Spektrofotometer je najbolj precizen, vsestransko uporaben in prilagodljiv inštrument 

za merjenje barv. V grafi ni industriji je nedvomno nepogrešljiv inštrument, saj ne samo 

olajša vodenje tiska, ampak tudi zmanjša stroške in preglavice zaradi reklamacij 


4. LITERATURA 

1. predavanja pri doc. dr. Tadeja Muck 


2. http://it.wikipedia.org/wiki/Spettrofotometria 

3. http://www.graficar.si/standardi/graficnistandardi.htm 

4. http://www.gretagmacbeth.com/ 

Slike: 

1. http://www.apostrof-print.ru/images/2892_m.jpg 

2. http://www.microgamma.com/images/pulse_max.gif 

3. http://www.xrite.com/documents/manuals/en/SP62- 

601_SP60_Series_Getting_Started_en.pdf

SPEKTROFOTOMETER - Univerza v Ljubljani

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?