Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Predgovor<br />
Zdravje je za človeka najpomembnejša dobrina vse od<br />
pradavnine do današnjih dni� Arheološki viri nam dokazujejo,<br />
da je že pračlovek opravljal kirurške posege� Antika je že poznala<br />
formalni medicinski študij, v srednjem veku pa so bile ustvarjene<br />
osnove za medicinski študij na univerzah� Ta se je pod arabskim<br />
vplivom začel razvijati v Salernu, od tam pa se je razširil po<br />
Evropi� Zaradi vpliva krščanskega nazora, ki je omejeval univerzitetno<br />
avtonomijo srednjeveških univerz in prepovedoval<br />
operacije, je bila kirurgija odstranjena z univerz, vendar so na<br />
nekaterih univerzah že od 13� stoletja opravljali tudi avtopsije�<br />
V času renesanse se je medicina ločila od antičnih vzorov, novo<br />
obdobje v njenem razvoju pa se je začelo v 17� stoletju z eksperimenti<br />
Francisa Bacona� Visoko šolstvo habsburške monarhije je<br />
zaostajalo za zahodno Evropo� Reforma univerzitetnega študija<br />
v Avstriji in navezava na študijske sisteme zahodne Evrope<br />
v drugi polovici 18� stoletja ni uspela� V veljavi je bil dvojni<br />
sistem terciarnega šolstva: licejski in univerzitetni� Liceji za<br />
razliko od pravih univerz niso bili usmerjeni v znanstveno delo,<br />
posvečali so se predvsem izobraževanju za poklicno prakso� Z<br />
ustanovitvijo liceja leta 1791 je Ljubljana prvič dobila višješolski<br />
medicinski študij, v času Ilirskih provinc pa pravi univerzitetni<br />
študij medicine, saj na tedanji centralni šoli oziroma akademiji<br />
5<br />
med sedmimi univerzitetnimi študijskimi smermi najdemo tudi<br />
smeri za: zdravnike, kirurge in farmacevte� Z ukinitvijo liceja<br />
sredi 19� stoletja je Ljubljana izgubila tudi medicinski študij�<br />
V drugi polovici 19� stoletja se je med Slovenci okrepil boj za<br />
univerzo, ki je višek dosegel po koncu prve svetovne vojne, ko<br />
je akcijo za njeno ustanovitev prevzela Vseučiliška komisija�<br />
V njej so delovali tudi slovenski zdravniki in si prizadevali za<br />
ustanovitev medicinske fakultete� Njihova zahteva pa je bila z<br />
ustanovitvijo univerze leta 1919 le delno izpolnjena, saj je novoustanovljena<br />
<strong>fakulteta</strong> obsegala le prva dva, pripravljalna letnika�<br />
Fakulteta se je s tretjim letnikom razširila šele leta 1940, popolna<br />
pa je postala leta 1945�<br />
<strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> sodi danes med naše najprestižnejše<br />
članice, kamor se vpisujejo najboljši dijaki in na kateri poučujejo<br />
profesorji, ki so ponesli ime <strong>Univerze</strong> v <strong>Ljubljani</strong> širom po svetu�<br />
Žal se <strong>Medicinska</strong> <strong>fakulteta</strong> sooča z mnogimi težavami: nima<br />
ustreznih prostorov za kvalitetno izvedbo pouka, nima ustrezne<br />
opreme za raziskovalno delo, predvsem pa ji proračunska<br />
sredstva ne omogočajo normalnih pogojev za delo�<br />
Arhivsko-muzejski službi z dr� Jožetom Ciperletom na čelu se<br />
iskreno zahvaljujem za opravljeno delo in čestitam k novemu<br />
zborniku, ki priča o bogatosti in vsestranskosti naše <strong>Univerze</strong>�<br />
Prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik,<br />
rektor
Change language