Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919–1945 - Univerza v ...

Ljudevit Merčun, vpisan na Medicinsko fakulteto jeseni 1919, s študijskimi kolegi na Dunaju, kjer je od jeseni 1920 nadaljeval študij in ga zaključil s promocijo leta 1925.
(Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Inštitut za zgodovino medicine.)
v populaciji vpisanih na ljubljansko univerzo, saj jo je sestavljala
večinoma povojna generacija maturantov� 48
Kljub težkim razmeram, v katerih je delovala ljubljanska
Medicinska fakulteta, so se na njej predavali vsi predpisani
predmeti in opravljale vse obvezne vaje v polnem obsegu�
V štirih semestrih so študenti osvojili snov za opravljanje
prvega medicinskega rigoroza, ki je zajemal predmete: splošna
biologija, eksperimentalna fizika, anorganska in organska
kemija, anatomija, histologija in fiziologija� Izpita iz fizike in
kemije sta bila le teoretična, iz ostalih predmetov pa so bili izpiti
teoretični in praktični� Prvi rigoroz so opravljali v dveh delih�
Izpita iz biologije in fizike v začetku tretjega semestra oz� po dveh
veljavnih semestrih� Za veljavnost semestra je bilo potrebnih
tedensko 12 ur predavanj in vaj� Izpit iz kemije, anatomije,
fiziologije in histologije je kandidat opravljal v petem semestru,
če je imel veljavne štiri semestre in opravljene vaje� 49
Za študente, ki so se vpisovali od študijskega leta 1928/29, je
veljal spremenjen izpitni red, ki je izpit iz kemije premaknil v
prvi del rigoroznega izpita in ga je bilo mogoče skupaj z izpitom
iz fizike in biologije polagati po končanem drugem semestru�
Pri izpitu iz kemije je moral kandidat predložiti kolokvijsko
54
spričevalo o opravljenih kemijskih vajah, ki ga je dobil na
podlagi opravljenih laboratorijskih nalog in ustnega kolokvija�
V nasprotnem primeru je moral opraviti tudi praktični del
izpita� Izpite iz anatomije, histologije in fiziologije so kandidati
lahko polagali v tem vrstnem redu po opravljenem prvem delu
rigoroznega izpita in po končanem 4� ali v 5� semestru� Pogoj za
izpit iz anatomije je bil, da je kandidat opravil dva semestra vaj
iz seciranja, pogoj za izpit iz fiziologije pa kolokvija iz fiziološke
kemije in eksperimentalne fiziologije� Kandidat, ki ni opravil teh
dveh kolokvijev, je moral opravljati tudi praktični del izpita� 50
Leta 1936 izdana Uredba o medicinskih fakultetah je v nekaterih
pogledih uvajala precej strožje predpise in bila manj ugodna
za študente� Proti njej so se uprli vsi medicinci� Študentske
proteste so podprli tudi profesorji� Prišlo je do splošne stavke
celotne univerze in rektor Kušej je univerzo zaprl� 51 V letu 1937
48 S. Kremenšek: Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941, 37.
49 Začasni izpitni red prvega medicinskega rigoroza. Seznam predavanj na univerzi Kraljevine
Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani za zimski semester 1920/21.
50 Izpitni red za medicince. Seznam predavanj na univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani
za zimski semester 1930/31.
51 P. Borisov: Medicinska fakulteta univerze v Ljubljani in njen razvoj med dvema svetovnima
vojnama (1919-1945). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945,
64.